Po sledeh delegatskih vprašanj
Zakaj podvoz zamuja
VPRASANJE delegacije KS Gunclje-Male Viž-marje
Zakaj dela na Tacenskem podvozu tako počasi napredujejo in niso v skladu s prvotnim termin-skim planom izgradnje podvoza?
ODGOVOR: Glavni projekt podvoza na Tacen-ski cesli je bil izdelan v letu 1972, dopolnjen in kompletiran ter predan naročniku v maju 1973 pod predpostavko, da se bo v tem letu pristopilo li gradnji. Projekti so bili izdelani na takratno pro-metno situacijo in režim na postaji Vižmarje ter na celotni relaciji proge Ljubljana—Jesenice.
•  Standard-invest je prejel projektno dokumen-tacijo v juniju 1976, projekt pa je bil potrjen y fe-bruarju 1977, ker je bilo predhodno treba \irediti še linančno   konstrukcijo.   V   istem   mesecu   je   bila sklenjena tudi  gradbena pogodba z izvajalcem del ZG Ljubljana.
•  Pred pričetkom del je strokovno služba ugo-tovila, da ni možno izvajati del po obstoje6i doku-mentaciji razen objekta podvoza.
•  Pri tem menimo dela, kot so: premostitev   gradbene   jame   s   provizorijem   iz
nosilcev PEINEK 1000 m/m, prestavitev tirnih na-prav, prestavitev industrijskega tira, preureditev SV in TK naprav, preureditev vozne mreže.
•  Vse to pa iz naslednjih razlogov:
—  z gradnjo so pričeli 5 let kasneje kot je bilo predvideno in je bil projekt glede na nove razmere zastarel,
—  v teh letih se je režim na postajnem obmoL-ju Vižmarje bistveno spremenil, tako  da  je magi-stralna proga ter njene obratovatne instalacije se-daj na višjem nivoju (zahtevnejši pogoji) improvi-zacija izključena,
—  zaradi vgrajenih nosilcev za predvideni pro-vizorij na progi  Divača—Pula v letu 1976 le-teh ni bilo možno uporabiti na tem objektu.
•   To so bili razlogi za naročilo novih objektov upoštevajoč nove rešitve nianipulacije s prevoznim tirom.
•   Projekti  so  bili  izdelani  v projektivnera bi-roju 2elezniškega podjetja in revidirani v avgustu 1977.  Pripominjamo še to, da je bila prvotna reši-tev   glede  na  tedanje  razmere  racionalna  z  minl-malnim  posegom v  tehnologijo  prometa na posta-ji Vižmarje. Nova rešitev je močno dvignila inve-sticijsko vrednost prav iz prej navedenih razlogov.
•  Pred jzkopom gradbene jame, ne glede na na-čin   zavarovanja,   je   bilo   treba   opraviti   še   vrsto prcdhodnih —  pripravljalnih  del, ki jih po prvot-nem projektu ni bilo potrebno opraviti. Navajamo le nekaj  bistvenih  in  časovno  dolgotrajnejših  del:
—   prestavitev — deviacija dela Tacenske ceste na mostu železniškega prehoda,
—  prestavitev zapornic, SV in TK naprav, ki so z njimi povezane,
—  prestavitev vodovoda <J 80. ki ni bil evidentl-ran niti pri upravljalcu tj. Mestncm vodovodu,
—  prestavitev električnega kabla v takem obse-gu, da ta ne bo oviral tudi gradnje same ceste,
—  prestavitev telefonskega kabla,
—  preureditev naprav na  območju »Metalke«,
—  ukinitev cestnega prehoda z železniško progo v Mednem.
•   Za vsa ta opravila je bilo potrebno organizi-rati razne komisije, pridobiti soglasja in dovoljenja. Vse to zahteva določen čas in veliko truda za uspeš-no rešitev.
•   Veeina   prej   naštetih  del  je   bila  opravljena »pod prometom«, bodisi cestnim ali železniškim. Ta-ka dela je težko časovno ovrednotiti, še manj redo-sled posameznih opravil uskladiti tako, da se izva-
jalci teh del vrstijo drug za drugim brez vmesne --prekinitve. Ocitki, da je obdobje prekinitev traja-lo po več dni ali celo tednov y času najugodnejšJh razmer, so neosnovani in izhajajo iz nepoznavanja celotne problematike, ki je prikazana v tej infor-maciji. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da de-lovne organizacije nimajo ob vsakem času na raz-polago ekip za tovrstna dela. To so specializirane enote, katerih dejavnost zajema celotno področje SRS. To je sprejeti kot dejstvo, na katerega ne moreta vplivati ue investitorjev zastopnik, ne izva-jalec objekta.
•   Po   opravljenih   nepredvidenih   delih   je   bilo možno pričeti  z deli po  novih korigiranih projek-tih,  ne  pa tudi  z deli na Konstrukciji podvoza. V tem  času,  jesenl  1977,  so proučevali  možnosti  teh-nologije zavarovanja gradbene jame v več varian-tah:
—  da se izvede prvotno projektirano premosti-tev z nosllci, vendar je ta varianta kasneje odpad-la, ker je dobava teh nosilcev vezana na uvoz,
—  zavarovanje  z  jeklenimi  zagatnicami,
—  zavarovanje z »berlinskim zidom«.
•   Sirša  komisija  v  sestavu  gradbcnih,  železni-ških in geoloških strokovnjakov se je nazailnje od-ločila za zadnjo varianto tj. »berlinski zid«. To delo zahteva daljše časovno obdobje od ostalih variant, vendar je to narekoval prometni režim, obratoval-ne   instalacije   proge,   zlasti   pa  varnostni   predpisi, ker   se   to   delo   opravlja   neposredno   pod   glavnim napajalnim vodom, ki je pod napetostjo 3000 V.
•   Za to varianto je bilo predvideno izvršiti na-sledntja dela, ki jih je izvajal Geološkv zavod:
—  sondirati teren do globine 9 m pod GRT,
—  delno predelati vrtalni stroj,
—  poglobitl delovni plato na maksimalno dovo-Ijeno globino,
—  izdelati   statični   izračun   varnostne   razdaJje od osi glavnega voznega tira do delovnega platoja.
•   Vse  te  priprave  so  zahtevale  določen  čas,  v katerem ni bilo možno pričeti z deli na zavarova-nju gradbene jame. Ta so se pričela v začetku de-cembra 1977 in se še nadaljujejo. Pripominjamo, da tudi  Geološki zavod SRS pred tem rokom ni imel na razpolago delovne ekipe za to vrsto del, ker je okrog njegove  dejavnosti razen v SRS tudi v so-sednjih republikah in inozemstvu.
•   Na koncu tnenimo, da bi izvajalec del, Zelcz-niško  gradbeno podjetje, lahko vplivalo na  svoje-ga kooperanta za ta dela »Geološki zavod«, da hi-treje in bolj zavzeto opravi dela, ki so mu bila po-verjena,  ker je  od zaključka teh dcl bilo odvisno nadaljevanje del na samem podvozu.
VPRASANJE;
Kakšni so novi roki in kdo garantira, da se bo-mo tega novega roka držali? ODGOVOR:
•  Izvajalec je zagotovil, da bo komunalna skup-nost lahko oddala dela II. faze (kar obsega polaga-nje komunalnih naprav in izvedba cestišča) v sep-tembru letos.
•  Za izvajanje del za I. fazo Tacenskega podvo-za je z izvajanjem sklenjena pogodba in aneks. Se-stavni del aneksa je tudi terminski plan. V teh do-kumentih  se je  izvajalec obvezal,  da ho vsa  dela končal do 15. 7. 1978. Sara objekt pa bo dokončan do 30. 10. 1978.
•   Ce primerjamo izvedena dela do sedaj s ter-minskim planom, ugotavljamo, da je izvajalec pre-hitel terminski plan za ca. 14 dni.
•   Menimo. da je izvajalec resno analiziral ter-minski plan In da bo dela izvedel v dogovorjenem roku.