t
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
JUNIJ 1970
ŠT. 6
Zahtevki upravičeni - sredstev premalo
Na zadnjih zborih volivcev je bilo ob proračunski razpravi več predlogov, pripomb in zahtevkov, ki zadevajo največ krajevno komunalno in drugo problematiko. Od občinske skupščine so terjali, da jih obravnava in skuša čim prej rešiti, tiste pa, ki sodijo v pristojnost drugih organizacij v občini, da jih odstopi v reševanje tem organizacijam. Pri reševanju nekaterih komunalnih problemov so izrazili volilci pripravljenost sodelovati, nekatera pa tudi finančno podpreti.
Občinska skupščina je o vseh predlogih, pripombah in zahtevkih razpravljala na seji dne 5. maja 1970. Ugotovila je, da so skoraj vsi predlogi in zahtevki upravičeni, vendar jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bo mogoče takoj ali v kratkem času rešiti. Nekatere probleme, — predvsem komunalnega pomena — bo mogoče rešiti s sredstvi od prispevka na mestna zemljišča, ki ga je občinska skupščina uvedla letos za vse večje kraje v občini. Nekatere zadeve pa sodijo v pristojnost delovnih in drugih organizacij. Skupščina občine je od vseh predlogov pripomb in zahtevkov zavzela stališča in nakazala konkretne rešitve, volivcem pa jih posreduje kot odgovor.
SOLČAVA
Na zboru volivcev v Solčavi so bili mnenja, da je za delo njihove krajevne skupnosti v proračunu občine namenjeno premalo sredstev. Posebej so opozorili na slabo zimsko čiščenje ceste Luče—Logarska dolina in terjali, da se problem do prihodnje zime uredi. Opozorili so tudi na govorice, da namerava GLIN Nazarje opustiti prevoz delavcev iz Solčave na delo v Nazarje in zahtevajo od pristojnih organov odgovor. Pri tem so opozorili na zagotovila predstavnikov bivšega LIN Nazarje pred leti, da v kolikor ne pride do gradnje nove žage pri Rogovilcu bo podjetje zagotovilo prevoz delavcev na delo v Nazarjah. Močno so se zavzeli za čimprejšnjo modernizacijo ceste Luče—Logarska dolina. Izvolili so posebno komisijo, ki naj bi skušala pereč problem prikazati predstavnikom Izvršnega sveta in cestnega sklada Slovenije. Nadalje so se zavzeli za čimprejšnjo izdelavo urbanističnega načrta za Logarsko dolino. Opozorili so tudi na slabo preskrbo z mesom, želijo pa si tudi boljšo trgovino in večjo izbiro blaga. S prizadevanji za izgradnjo bencinske črpalke bi morali po njihovem mnenju nadaljevati. Občinsko skupščino so zaprosili, da finančno podpre elektrifikacijo Robanovega kota. Bilo je tudi nekaj kritičnih pripomb na račun razdeljevanja sredstev stanovanjskega kredita borcem NOV.
Stališča občinske skupščine:
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev občinska skupščina ni mogla dodeliti
krajevnim skupnostim več sredstev. Mnenja je, da se tudi za kraj Solčava naroči zazidalni načrt, ki bi bil osnova za uvedbo prispevka za uporabo kmečkega zemljišča. Tako zbrana sredstva bi predstavljala dodatni vir za financiranje komunalnih zadev. Glede zimskega čiščenja ceste Luče—Logarska dolina bo občinska skupščina storila vse, da bo cesta v prihodnje boljše čiščena in vzdr-
ževana. Glede govoric, da namerava GLIN Nazarje opustiti prevoz delavcev na delo iz Solčave v Nazarje, bo od GLIN Nazarje zahtevala pojasnilo. Občinska skupščina si bo še naprej močno prizadevala, da pride čimprej do modernizacije ceste Luče—Logarska dolina. Zato je dobrodošla vsaka iniciativa kfa-jevnih činiteljev v tej smeri. Problem nadaljnje izgradnje Logarske doline je cesta in urbanistična ureditev. Občinska skupščina si bo prizadevala, da pride čimprej do izdelave urbanističnega načrta za Logarsko dolino. ZKZ Mozirje bo občinska skupščina opozorila, da poskrbi za boljšo preskrbo z mesom, in skuša čimprej rešiti problem tamkajšnje trgovine. Občinska skupščina si bo prizadevala, da pride v doglednem času do
izgradnje bencinske črpalke v Solčavi, čeprav je Petrol izgradnjo zaenkrat odklonil. Občinska skupščina je podprla elektrifikacijo Robanovega kota v znesku 10.000 dinarjev. Kritiko, ki je bila izvršena na račun razdeljevanja sredstev stanovanjskega kredita, je komisija za razdeljevanje sredstev upoštevala.
RECICA OB SAVINJI
Na Rečici ob Savinji so volivci opozorili na problem neustreznih šolskih prostorov. Po programu razvoja šolstva je za gradnjo nove šole v Mozirju na vrsti šola na Rečici ob Savinji. Bojijo se, da program ne bo uresničen. Volivci so se tudi zavzeli za cestno povezavo Rečica ob Savinji—Zekovec, ki bi bila z gradnjo turističnega centra Golte za njihov
kraj velikega pomena. Nadalje so menili, da predvidena sredstva za vzdrževanje občinskih cest ne zadoščajo, ker je večina cest v slabem stanju. Zavzeli so se tudi za boljšo cestno povezavo naselja Homec—Brdo z Rečico ob Savinji in Šmartnem ob Dreti. Ker se bo z novim šolskim letom večje število otrok vozilo v mozirsko šolo, so opozorili, da bi morala šola za te učence preskrbeti v zimskem času primeren ogrevan prostor za čakanje v sedanji šolski zgradbi. Ker se pogosto dogaja, da prebivalci naselij od Grušovelj do Rečice ob Savinji v jutranjih urah zaradi prevelikega prometa ne dobijo prostih mest v avtobusih, so predlagali, da se avtobusna proga okrepi z dodatnim vozilom.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Asfaltni trak se je približal Logarski dolini. Cesta je že asfaltirana do
Igle
ZAHTEVKI UPRAVIČENI ■ SREDSTEV PREMALO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Stališča občinske skupščine:
Občinska skupščina ponovno poudarja, da je po programu razvoja šolstva po izgradnji mozirske šole na vrsti šola Rečica ob Savinji. Zato bo treba že letos sprejeti konkretne odločitve o rešitvi problema. Rešitev je mogoča z večjo adaptacijo sedanje šolske zgradbe ali z izgradnjo nove šole. Občinska skupščina se bo odločila za eno omenjenih variant, odvisno od višine stroškov in možnosti financiranja. Za cesto Rečica ob Savinji — Žekovec je naročen načrt, ki naj bi bil izdelan do 1. julija letos. Ko bo znan načrt in vrednost del, se bo pristopilo k iskanju rešitev za realizacijo programa. Zaradi pomanjkanja finančnih	sredstev	ni bilo	mogoče	nameniti
več	sredstev	za vzdrževanje	občinskih
cest. Glede cestne povezave naselja Homec—Brdo z Rečico ob Savinji in Šmartnim ob Dreti pa bo poseuna Komisija poiskala najustreznejšo rešitev. Vodstvo šole se bo opozorilo, da preskrbi v zimskem času primeren ogrevan prostor za učence, ki se	bodo z	novim šolskim letom	vozili v	šolo v	Mozirje.	Pristojni
organi OS bodo skušali s predstavniki Izletnika Celje poiskati primerno rešitev za okrepitev jutranje avtobusne proge.
KOKARJE
Na zboru volivcev so opozorili na neurejene razmere okrog koriščenja dvorane in nekaterih drugih prostorov v tamk. zadružnenm domu. To ovira kulturno prosvetno in družbeno politično dejavnost v njihovem kraju. Terjali so rešitev problema in pri tem pomoč občinske skupščine. Od OS' so tudi terjali večji finančni prispevek za popravilo mostu v Kokarjah.
Stališča občinske skupščine:
Občinska skupščina bo zahtevala od vodstva ZKZ Mozirje, da v sodelovanju s predstavniki krajevnih družbeno političnih organizacij najde najprimernejšo rešitev za koriščenje dvorane in nekaterih drugih prostorov v zadružnem domu. Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev OS ni mogla dati večjega finančnega prispevka za popravilo mostu v Kokarjah.
GORNJI GRAD
Volivci so menili, da bi morala občinska skupščina nameniti v proračunu več sredstev za vzdrževanje občinskih cest. Predlagali^ so tudi, da se pristopi k razširitvi ceste Gornji grad—Šokat.
Stališča občinske skupščine:
Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev občinska skupščina ni mogla dodeliti več sredstev za vzdrževanje občinskih cest. Glede razširitve ceste Gornji grad—Sokat pa si bodo pristojni organi občinske skupščine v sodelovanju s predstavniki GLIN Nazarje ogledali stvar na licu mesta in skušali poiskati v sodelovanju s iprizadetimi lastniki zemljišč najustreznejšo rešitev.
LJUBNO OB SAVINJI
Volivci so opozorili na pereč problem pomanjkanja ustreznih šolskih prostorov. Zavzeli so se, da se čimprej pristopi k dozidavi dodatnih učnih prostorov pri sedanji šolski zgradbi. Menili so tudi, da bi morali gradbenemu podjetju zagotoviti potrebne količine lesa. Odločno so se zavzeli, da se KS vrnejo v upravljanje in izkoriščanje vsi tisti goz-
dovi, ki so ji bili pred leti odvzeti in dani v gospodarjenje GLIN Nazarje. Od občinske skupščine so terjali več sredstev za modernizacijo ceste Ljubno— Rastke skozi naselje Ljubno. Menili so, da se čuti njihov kraj zapostavljen in da mu občinska skupščina ne posveča dovolj pozornosti. Rečeno je tudi bilo, da jč še edino njihov kraj v občini, ki nima asfaltiranih ulic. Resen problem je tudi obnova in razširitev vodovoda. Ker nimajo sami dovolj finančnih sredstev, so zaprosili za pomoč občinsko skupščino.
Stališča občinske skupščine:
Občinska skupščina se zaveda težavnega problema, ki nastaja zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. Program razvoja šolstva za preostali del občine bo določil vrstni red izgradnje šolskih prostorov.^ Za izgradnjo mozirske šole pa je po že sprejetem programu razvoja šolstva na vrsti šola Rečica ob Savinji. Problem pomanjkanja lesa postaja za vse koristnike v občini že resen problem. Ublažiti pa ga je mogoče le z medsebojnim dogovorom vseh koristnikov v občini. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče dodeliti več sredstev za modernizacijo ceste Ljubno— Rastke. Občinska skupščina tudi odklanja trditev, da je njihov kraj zapostavljen in da mu posveča dovolj skrbi. V zadnjih letih je bilo tudi na Ljubnem ob Savinji zgrajeno nekaj objektov družbenega standarda. Neosnovana je tudi trditev, da je edino še njihov kraj v občini brez asfaltiranih ulic. Poudariti je treba, da so v občini vsi kraji zaenkrat še brez asfaltiranih ulic. V Mozirju je sedaj v teku akcija, ki jo vodi KS za asfaltiranje nekaterih pomembnih stranskih cest. Glavni del sredstev so prispevali društva in občani. OS se tudi zaveda problema obnove in razširitve vodovoda. Po svojih možnostih bo sodelovala pri realizaciji programa. Poudarja pa, da bodo morali večji del sredstev prispevati koristniki vodovoda sami.
ŠMARTNO OB DRETI
Tu so volivci predlagali, da OS čimprej reši zadevo okrog zamenjave zemljišč za razširitev pokopališča. Predlagali so tudi, da bi naj bili traktorji, ki jih večji del uporabljajo za kmetijske namene, oproščeni registracije in plačila pristojbin.
Stališča občinske skupščine:
Pristojni organ OS bo v sodelovanju s prizadetimi poskušal čimprej rešiti problem zamenjave zemljišča za razširitev pokopališča. Kar zadeva registracijo traktorjev in plačila pristojbin, občinska skupščina ne more urejati po svoje, ker je to urejeno z zveznim predpisom. Dan pa je predlog repubSškim in zv»znim organom, po katerem naj bi bili traktorji, ki se uporabljajo izključno v kmetijske namene oproščeni plačevanja taks in davkov na premoženje.
BOČNA
Tudi tu so volivci opozorili na neurejene razmere glede koriščenja dvorane in nekaterih drugih prostorov v zadružnem domu, ki so potrebni za dejavnost tamk. organizacij in društev. Izrečenih je bilo tudi nekaj pripomb na račun dela kmetijske zadruge v zvezi z odkupom.
Stališča občinske skupščine:
OS bo terjala od vodstva ZKZ Mozirje, da v sodelovanju s predstavniki krajevnih organizacü in društev poišče najustreznejšo rešitev za koriščenje dvorane in drugih prostorov v zadružnem domu, Vodstvu ZKZ Mozirje bo tudi predlagala, da skliče čimprej sestanek s kme-ti-kooperanti in na njem razčisti probleme, ki so bili izrečeni na zboru volivcev in ki zadevajo medsebojne odnose. Takšen sestanek je medtem že bil.
(Nadaljevanje na 6. strani)
KURIRČKOVA POŠTA

uaiii
V maju je po poteh partizanskih kurirjev potekala akcija slovenskih pionirjev »Kurirčkova pošta«. Pionirji mozirske občine so jo prejeli od pionirjev velenjske občine 14. maja, oddali pa so jo pionirjem kamniške občine na prelazu Črnicev 15. maja.
Pionirji gornjegrajske šole so ob tej priložnosti pri partizanskem spomeniku na Črnivcu pripravili izredno prisrčen program, s katerim so izrazili iskrene želje tov. Titu ob njegovem oseminsedemdesetem rojstnem dnevu. S svojim programom so sodelovali tudi pionirji osnovne šole iz Strahovice pri Kamniku.
Herček H.
Asfaltiranje stranskih cest v Mozirju
V Mozirju je v teku akcija modernizacije nekaterih stranskih cest. Krajevna skupnost Mozirje je začela in je tudi nosilec akcije, v kateri se bo uredilo in asfaltiralo preko 1.100 m stranskih cestišč v Mozirju.
Predsedniku krajevne skupnosti Mozirje Dušanu Martinčiču smo zastavili nekaj vprašanj:
UREDNIŠTVO:
Tov. Martinčič, kdaj ste pričeli z akcijo modernizacije in asfaltiranja stranskih cestišč v Mozirju?
MARTINČIČ D.: S to akcijo smo začeli že lansko leto. Novembra je bil v okviru krajevne skupnosti sestavljen ožji odbor, ki mu je bila poverjena naloga, da izvede akcijo modernizacije oziroma asfaltiranja stranskih cestišč v naselju. Povezali smo se s Cestnim podjetjem Celje, ki nam je izdelalo predračune za asfaltiranje v višini 150.000 din.
UREDNIŠTVO:
čitev tega roka, do katere bi lahko prišlo zaradi tega, ker so nastopila dodatna dela pri odvodnjavanju in izdelavi odtočnih kanalov, na katera predhodno nismo računali.
Glede debeline in kvalitete asfalta želim povedati naslednje: plast asfalta bo debela 5 cm, od tega bo grobega 4 cm in 1 cm finejšega, ki bo služil kot polnilni sloj. Preden se bo na cestišča položil asfalt, bodo razbrazdana, nanje bo položena in utrjena 15 cm debela plast gramoza, kar predstavlja kvalitetno podlago za asfalt. Širina cestišč bo med 3,5 in 4 m.
UREDNIŠTVO:
Ali nam lahko razložite, kdo to financira? Iz vprašanj občanov na zborih volivcev je bilo zaslediti, da se postavlja domneva, da prispeva občinska skupščina za urejanje cest v Mozirju več sredstev kot pa v ostalih krajih.
MARTINČIČ D.: Skupščina občine Mozirje daje naši krajevni skupnosti letno 22.000 din, ki jih uporabljamo za stroške javne razsvetljave in urejanje stranskih cestišč. Iz tega se torej lahko sklepa, da smo morali skoraj vsa potrebna sredstva zbrati sami. Sredstva smo zbirali takole: ob novem letu 1969/70 je Turistično društvo Mozirje priredilo silvestrovanje; čisti dohodek je bil namenjen za asfaltiranje cest. Skupno s prispevki ostalih društev in organizacij je bilo tako zbrano 22.000 din. Prispevkov delovnih skupnosti je
42.000	din. To so predvsem delovne skupnosti z območja krajevne skupnosti. Izredno močno postavko pa nam predstavljajo prispevki občanov, saj se ti gibljejo od 300 do
1.000	din po družinski skupnosti. Po 300 din so prispevali celo tisti, ki do njih asfalt sploh ne pride. Po 500 din so prispevali tisti, ki jim asfalt gre mimo stanovanj oziroma hiš. Obrtniki pa so v večini prispevali po 1.000 din. Skupno je bilo od prispevkov občanov 67.0000 din.
Krajevna skupnost je prispevala iz lastnih sredstev, ki so bila privarčevana v prejšnjih letih, 15.000 din. Del teh sredstev je bil zbran iz naslova najemnin, ki jih krajevna skupnost pobira od vrtov, sadnega drevja, prodaje košnje itd. Skupno smo zbrali 146.000 din. Preostanek, ki bo potreben za kritje, bomo zbrali z nadaljnjo zbiralno akcijo, ki je v teku.
UREDNIŠTVO:
S katerimi problemi se kot predsednik krajevne skupnosti še srečujete?
MARTINČIČ D.:	Osnovni pro-
blem dejavnosti naše krajevne skupnosti predstavljajo finančna sredstva, ki so za normalno izvajanje vseh nalog, ki 'se pred nas postavljajo, premajhna. Te naloge, kot je čiščenje naselja in urejanje smetišč, bi terjale vsaj še 20.000 din, ki pa jih nimamo. Nadalje nam predstavljajo precejšen problem vsa ostala stranska cestišča, ki ne bodo asfaltirana v letošnji akciji. Med njimi še zlasti izstopa problem ceste v Loke, ki je dolga 2 km. Za asfaltiranje teh cest bi potrebovali še približno
500.000	din.
Herček H.
Katera stranska cestišča pridejo v poštev za asfaltiranje? Ali so to vse stranske ulice?
MARTINČIČ D.: Ne, to niso vse stranske ceste. V to akcijo so zajete naslednje: cesta v Loke v dolžini 273 m, cesta na Stare Trate v dolžini 226 m, Nove Trate v dolžini 317 m, odcep od blokov proti zdravstvenem domu v dolžini 80 m in cesta proti Kokalju Francu — p. d. Žovletu, v dolžini 100 m.
UREDNIŠTVO:
Kakor vidimo, so dela že v polnem teku. Kdo izvaja dela in kdaj bodo dokončana? Zanima nas tudi, kakšna bo debelina asfaltne prevleke in širina cestišča?
MARTINČIČ D.: Dela po pogodbi, ki je bila sklenjena med krajevno skupnostjo Mozirje in Cestnim podjetjem Celje, že izvajajo. Dokončana bodo do konca junija. Morda lahko pričakujemo malenkostno prekora-
Asfaltirana bo tudi ta cesta
KMALU V NOVO TOVARNO
Leto 1970 pomeni pomembno preokretnico v razvoju Elkroja. V tem letu se bo namreč celotni kolektiv preselil v novo poslovno zgradbo, katere vrednost znaša skupno z opremo okoli 3,500.000 din.
Do leta 1968 je proizvodnja tekla v zelo tesnih in neprimernih poslovnih prostorih, vendar se je kljub temu iz leta v leto povečevala. V letu 1968 se je oddelek šivalnice preselil v nove prostore preko ceste, ki smo jih pridobili z adaptacijo že obstoječega prizidka. Obseg proizvodnje se je ponovno povečal, s tem pa tudi število zaposlenih. Trenutno zaposluje ELKROJ 165 delavcev. Zmogljivost šivalnih strojev je 100 % izkoriščena, saj poteka delo v štirih izmenah po 6 ur na dan. V takih delovnih pogojih je Elkroju uspelo, da je v novembru 1969 prekoračil milijardo starih dinarjev vrednosti proizvodnje.
Veliko povpraševanje po Elkroje-vih izdelkih in vedno večja konkurenca na trgu sta bili povod, da se je kolektiv odločil v letu 1969 za izgradnjo nove poslovne zgradbe. Kakor kaže, se bo kolektiv preselil junija 1970.
Delovni pogoji bodo v novi proiz-
vedena tudi v oddelku likalnice, kjer bo odpadlo vsakršno ročno likanje. Popolnoma avtomatizirane likalne stroje bo Elkroju dobavila zahodno-nemška tovarna Wiethüchter — Test. Razumljivo je, da bo s tako kvalitetnimi likalnimi stroji izrazito porasla kvaliteta likanja. Povečane kapacitete in sodobno organiziran tehnološki postopek bosta omogočila, da bo proizvodnja konfekcijskih izdelkov precej porasla. Predvidevamo, da se bo gibal obseg proizvodnje v letu 1971 okoli 220.000 komadov izdelkov, nakar bi naj naraščal do leta 1975 po poprečni letni stopnji 5.%. Rast proizvodnje ne bo tako izrazita kot v preteklih letih zaradi določene ustaljenosti kapacitet.
Za obdobje 1970—1975 predvideva ELKROJ ponovno povečanje števila zaposlenih. Najbolj občutno se bo to število povečalo ob prehodu iz stare zgradbe v novo proizvodno halo. Nadaljnje povečanje zaposlenosti do leta 1975 verjetno ne bo tako izrazito.
Pri novi tovarni so v teku zadnja dela
vodni hali neprimerno boljši kot so bi do sedaj. Prostornost, svetloba in zračnost bodo v veliki meri vplivali na dobro počutje proizvajalca. Vgrajene bodo tudi naprave za predvajanje glasbe v času odmora.
, Proizvodnja bo potekala na dveh tekočih trakih; en tekoči trak bo sestavljen iz že obstoječih šivalnih strojev, drugi trak pa bodo sestavljali popolnoma novi šivalni stroji, ki jih je ELKROJ kupil od za-hodnonemške tovarne Dürkopp. To so modernni šivalni stroji, ki bodo skrajšali čas izdelave posameznih izdelkov, hkrati pa izboljšali kvaliteto izdelave. Pomembna sprememba tehnološkega postopka bo iz-
Izračuni kažejo, da bo lahko ELKROJ zaposlil pri optimalnem izkoriščanju proizvodnih kapacitet v novih delovnih pogojih z dvoizmenskim delom okoli 200 delaycev. Morebitno nadpoprečno povpraševanje po naših izdelkih bi lahko bilo povod za uvedbo tretje izmene, s čimer bi število zaposlenih poraslo za 70 do 80 delavcev.
S tem, ko se ELKROJ stalno širi, uvaja novo tehnologijo in izboljšuje kvaliteto izdelkov, nastaja hkrati potreba po izboljšanju kvalifikacijske strukture neposrednih proizvajalcev, prav tako pa tudi potreba po večji strokovnosti proizvodno-tehničnega in organizacij sko-upravnega
kadra. V letu 1969 so sprejeli samoupravni organi podjetja sklep o obveznem testiranju vseh nekvalificiranih kandidatov za vstop v delovno razmerje. Tak način sprejemanja novih delavcev na delo bo vsekakor učinkovitejši od prejšnjega zaradi določene selektivnosti, ki je prej ni bilo.
V	obdobju 1971-1975 bo ELKROJ okrepil proizvodno-tehnični oddelek z novimi konfekcijskimi tehniki, E! jih v ta namen že štipendira na ustrezni šoli v Kranju. Poleg rednega šolanja ELKROJ uvaja in forsira tudi izredno šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah. Interni plan fž-obraževanja predvideva tudi dodatno izobraževanje že zaposlenih delavcev v obliki tečajev in seminarjev za pridobitev polkvalifikacije ih kvalifikacije. S tako politiko investiranja v človeške sposobnosti bo imel ELKROJ do leta 1975 np razpolago večje število strokovnih delavcev, s pomočjo katerih bo mogoče doseči z danimi kapacitetami optimalne poslovne učinke.
Izplačani osebni dohodki na zaposlenega v mesečnih poprečjih niso rastli v preteklih letih tako izrazilo kot proizvodnja; poprečna letna stopnja rasti je znašala 8%, njihova višina pa se je gibala od 727 din v letu 1966 na 900 din v letu 1969. Dosežena višina osebnih dohodkov je bila vseskozi nad jugoslovanskim poprečjem v konfekciji, za katerega predvidevajo, da bo šele leta 1970 doseglo višino 889 din. Potrebno je poudariti, da se je kolektiv Elkroja v teh letih odrekal delu osebnih dohodkov z namenom, da si izboljša delovne pogoje.
V	obdobje 1970-1975 je ELKROJ startal z novo sistemizacijo in analitično oceno delovnih mest, ki predvidevata okoli 20 % povečanje izplačanih osebnih dohodkov. Poprečje osebnih dohodkov, ki se je gibalo v letu 1969 okoli 900 din na zaposlenega, je znašalo v prvih štirih mesecih letošnjega leta 1.180 din. Pričakujemo, da se doseženo poprečje do konca leta ne bo bistveno spremenilo.
Analiza tržišča postaja za Elkroj čedalje bolj pomembna. Ugotavljamo, da trenutno prodamo v Sloveniji okoli 80 % proizvodnje. Z načrtom prodaje za obdobje 1970—1975 predvidevamo, da se bo struktura prodaje po prodajnih področjih spremenila; zaradi pospešene prodaje bi naj rastla udeležba prodajnih področij izven Slovenije. Za raziskavo trga izven dosedanjih prodajnih območij je ELKROJ že pridobil k sodelovanju trgovske zastopnike, katerih rezultati so trenutno zelo ugodni. Realno lahko pričakujemo, da se bo struktura prodaje med Slovenijo in drugimi republikami v prihodnjih letih izenačila.
Peter Sirko
OBVEZNA ZAŠČITNA SREDSTVA
Zakon o narodni obrambi določa, da si morajo občani zagotoviti sredstva za osebno zaščito pred radiacijskimi, kemičnimi in biološkimi učinki. Zvezni izvršni svet je sprejel ODLOK O MINIMUMU OBVEZNIH SREDSTEV ZA OSEBNO ZAŠČITO PRED VOJNIMI AKCIJAMI, ki je bil objavljen dne 26. marca 1970 v Uradnem listu SFRJ, št. 13/70. Odlok je pričel veljati takoj po objavi. Občani pa si morajo priskrbeti predpisana sredstva v dveh letih, računajoč od dneva veljavnosti odloka.
Odlok določa naslednje:
Občani morajo imeti kot minimum obveznih sredstev za osebno zaščito pred vojnimi akcijami:
—	prvi povoj (tip 3),
—	priročno zaščitno platneno masko,
—	priročni zaščitni plašč iz plastičnega ali gumiranega platna,
—	sredstva za osebno razkuževa-
nje in razstrupljanje (sredstva za osebno deSinfekcijo in dekontaminacijo).	.
MLADI PEVCI SO SE PREDSTAVILI
Mladi pevci iz Gornje Savinjske doline so se prejšnjo nedeljo zbrali na tradicionalni reviji mladinskih pevskih zborov v Gornjem gradu. Pred polno dvorano se je predstavilo nad 350 pevcev. Prireditelja sta bila Občinski svet ZKPO Mozirje in Prosvetno društvo Gornji grad.
V dveurnem sporedu so se zvrstili pevski zbori z osnovnih šol: Gornji grad, Šmartno ob Dreti, Nova Štifta, Mozirje, Nazarje, Ljubno, Luče in harmonikarski zbor iz Gornjega grada. Zborček je zaigral tri skladbice, ki so ustvarile prijetno vzdušje za uvod v prireditev.
—	pionirski zbor osnovne šole Mozirje pod vodstvom Marije Breznik,
— mladinski zbor osnovne šole Nazarje pod vodstvom Jožeta Napotnika in
— mladinski zbor osnovne šole Ljubno ob Savinji pod vodstvom Lenke Kralj.
ti Sit ;ii
mmnm
Pevski zbor šole Gornji grad
Srečanje je začel mladinski pevski zbor osnovne šole Gornji grad pod vodstvom zborovodje Jožeta Miklavca. Ta zbor je bil tudi najštevilnejši, saj šteje 70 pevcev. Za njimi je tov. Fanika Jager pripeljala na oder 35 pevcev iz nižjih razredov osnovne šole Ljubno ob Savinji. Učitelj Jože Venišnik je dirigiral zboru osnovne šole Šmartno ob Dreti, za njimi pa so nastopili še:
—	pionirski zbor osnove šole Nova Štifta pod vodstvom Jožice Purnat,
—	mladinski pevski zbor osnovne šole Luče pod vodstvom Ivice Seliš-nik,
—	pionirski zbor osnovne šole Gornji , grad pod vodstvom Štefke Dežman,
Za konec so združeni zbori zapeli tri skupne pesmi.
Prizadevnim pevcem in zborovodjem se je zahvalil za. trud predsednik občin, sveta ZKPO Mirko Cigale ter jim podelil priznanja za sodelovanje in nagrade v zneskih 500 do 700 din. Denar za nagrade je prispevala občina in nekatere gospodarske in politične organizacije.
Po končani reviji so si pevci ogledali film, zborovodje pa so se zbrali na posvetu, ki ga je vodil priznani strokovnjak Egon Kunej iz Celja.
Lepo petje in praznično razpoloženje sta pripomogla, da bo srečanje vsem navzočim ostalo v spominu, obenem pa so taka srečanja porok, da petje v Gornji Savinjski dolini še ne bo izumrlo.
Kaj spada v našteta zaščitna sredstva in kako si jih bodo občani priskrbeli?
—	Prvi povoj (tip 3) lahko nabavijo v najbližji lekarni.
—	Priročno zaščitno masko lahko izdelajo sami. Za njeno izdelavo je potrebno 175 cm platna, širokega 80 cm (amerikan, trie, laneno platno, sintetična gosto tkana svila); kos 3 X 50 cm (velur, blago, gosto tkano posteljno platno); kos tkanine 21X21 cm (dvojni vatelin ali flanela, enojna dubi flanela ali koc); kos polivinil-ske folije 20 X 7 cm; 40 m sukanca in 3 m oblepka (širokega 2 do 3 cm); en meter koprskega ali kakšnega drugega traku, širokega 1 do 2 cm.
Takšno masko so videli vsi udeleženci pouka obrambne vzgoje prebivalstva, ki je bil organiziran v zimskem času. Da bi občani lahko dobili natančnejša strokovna pojasnila o izdelavi teh mask, je tukajšnji organ za narodno obrambo razdelil strokovna navodila za izdelavo zaščitnih mask krojaškim mojstrom, in sicer:
—	Alojzu ŠIMENCU, Rečica ob Savinji št. 94;
—	Ivanu HRENU, Rečica ob Savinji št. 27;
—	Tomažu SLAPNIKU, Bočna št. 136;
—	Stanku PUSTOSLEMŠKU, Dol. št. 3;
—	Alojzu JANKU, Mozirje št. 4;
—	Vladu MATKU, Mozirje št. 56;
—	Francu KOKALJU, Mozirje št.
7;
—	Ferdu JEROVCNIKU, Luče št. 43.
Priporočamo, da si po potrebi občani pri njih poiščejo strokovno pomoč.
—	Za izdelavo priročnega zaščitnega plašča namesto gotovega je potrebno 4,5 m polivinilske folije, široke 140 cm.
—	V sredstva za osebno razkuževanje in razstrupljanje spada: 50 gramov pralnega sredstva ali mila; 50 gramov sode bikarbone; 200 mililitrov čistega alkohola; 50 gramuv vate (tampona) in 1 zavitek papirnih robcev. Čisti alkohol in papirne robce lahko občani nabavijo v najbližji lekarni.
Minimalna sredstva, ki si jih po tem odloku morajo občani priskrbeti in ki imajo določen čas uporabnosti, je treba po preteku tega časa obnavljati.
S tem odlokom želimo občane opozoriti na prvo točko 179. člena zakona o narodni obrambi, v katerem je določeno, da si predpisana zaščitna sredstva morajo občani priskrbeti, v nasprotnem primeru se smatra za prekršek, ki se lahko kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
Odsek za narodno obrambo SO MOZIRJE
ZAHTEVKI UPRAVIČENI - SREDSTEV PREMALO
(Nadaljevanje z 2. strani)
NOVA ŠTIFTA
Volivci so se močno zavzeli za modernizacijo ceste preko Črnivca. Iz njihovega kraja se namreč dnevno vozi na delo v Kamnik in v Ljubljano večje število delavcev. Cesta je ponekod v zelo slabem stanju in ogroža varnost potnikov. Dobra cestna povezava preko Črnivca s Kamnikom in Ljubljano bi znatno pripomogla tudi k hitrejšemu gospodarskemu in turističnemu razvoju mozirske občine.
Stališča občinske skupščine:
Občinska skupščina se zaveda, da pomeni boljša cestna povezava preko Črnivca s Kamnikom in Ljubljano večjo odprtost mozirske občine s sosednjimi občinami. Zato si je že doslej močno prizadevala, da pride čimprej do modernizacije te pomembne ceste in da se vnese v program modernizacije cest Slovenije. Zato bo na tem intenzivno delala tudi v prihodnje in storila vse, kar je v njeni moči.
NAZARJE
Volivci so predlagali, da bi bilo treba nekaj storiti za boljšo cestno povezavo Dobrovlje—Nazarje. Zavzeli so se tudi za nekatere urbanistične rešitve v novem zazidalnem okolišu, zlasti še, kar zadeva gradnjo nove traf o postaje.
Stališča občinske skupščine:
Občinska skupščina bo iskala vse možne rešitve za cestno povezavo Dobrovelj z Nazarjami. Seveda pa je rešitev največ odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Izgradnja nove trafo postaje v Dobletini je v teku, ker je bilo pred nedavnim dokončno pridobljeno potrebno gradbeno zemljišče.
MOZIRJE
Volivci so menili, da bi r^orala občinska skupščina zagotoviti njmovi krajevni skupnosti več denarja, ker je Mozirje turističen kraj in center občine. Tudi zunanji videz kraja bi moral biti temu primeren. Predlagali so tudi, da se čimprej organizira odvoz smeti. Zato naj bi OS čimprej sprejela ustrezen odlok. Posamezniki so imeli tudi nekaj pomislekov glede kapacitete nove šole, ki je v gradnji.
Stališča občinske skupščine:
Občinska skupščina se zaveda, da sredstva za delovanje KS ne zdoščajo. Pri dodeljevanju sredstev pa ni mogoče posameznih krajev izvzeti in dajati prednost. V prihodnje bo mogoče nekatere komunalne probleme financirati z zbranimi sredstvi od prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Glede predloga, da se organizira odvoz smeti, bo pristojen organ OS sestavil ustrezen osnutek odloka in ga dostavil v razpravo vsem tistim KS, ki bi jih tak odlok zadel. Ko bodo zbrana vsa mnenja, bo o zadevi dokončno odločala OS. Ni pa nobene ovire, da odvoz smeti organizira KS tudi brez občinskega predpisa. OS poudarja, da bo v novo zgrajeni mozirski šoli dovolj prostora za normalen pouk. Kapacitete učnih prostorov bodo celo večje kot so slovenski normativi.
ŠMIHEL NAD MOZIRJEM
Volivci so opozorili na slabo zimsko čiščenje ceste Mozirje—Šmihel. Podprli so namero ZKZ Mozirje, da odkupi v Šmihelu zgradbo, ki je sedaj pod upravo krajevne organizacije ZB NOV, in v njej uredi zbiralnico mleka in manjšo trgovino. Predlagali so tudi, da se v Mozirju odpre trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, ker je problem oskrbe s šolskim knjigami vsako leto bolj pereč.
Stališča občinske skupščine:
OS se bo zavzela za boljše zimsko čiščenje ceste Mozirje-Šmihel. K sodelovanju bo pritegnila GLIN Nazarje in prebivalce Šmihela. OS tudi podpira namero ZKZ Mozirje, da v Šmihelu od-
kupi zgradbo in v njej uredi zbiralnico mleka in manjšo trgovino. Pristojnim trgovskim podjetjem bo predlagala, da proučijo predlog in poskušajo odpreti oz. organizirati prodajo šolskih knjig in pisarniških potrebščin.
LUCE OB SAVINJI
Volivci so menili, da bi morala občinska skupščina nameniti njihovi krajevni skupnosti več denarja. Nekateri volivci so izrazili željo, da se vzpostavi cestna povezava Luče—Koroška—Kranjska. Opozorili so tudi na nevarnost poplav, ker Savinja na nekaterih mestih ni regulirana. Zavzeli so se tudi za popravilo asfaltne prevleke skozi" naselje Luče. Čimprej bi bilo treba pridobiti zem-
V tej tovarni bodo koristno predelali v kvalitetne troslojne iverne plošče vse lesnoindustrijske odpadke v količini 33.800 m3 in manjvredne gozdne Sortimente v količini 31.000 m3.
Do sedaj je veliko lesnih odpadkov
propadlo ali jih je bilo treba odvažati na določena mesta, manjvredni gozdni sortimenti pa so ostali v gozdu, ker se jih ni izplačalo izkoriščati zpradi predragega transporta iz gozda do potrošnikov.
Letna kapaciteta nove tovarne bo
45.000	m3 plošč. To kapaciteto bo tovarna dosegla leta 1973. Vrednost enoletne proizvodnje tovarne bo znašala 37,432.500 din, kar znese več kot polovico sedanje vrednosti proizvodnje podjetja GLIN.
Ker bodo v tovarni nameščeni najsodobnejši stroji in oprema, bo se-
ljišče za gradnjo po že sprejetem zazi-dalnem. načrtu.
Stališča občinske skupščine:
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev OS ni mogla dodeliti KS več sredstev. Glede cestne povezave Luč s Koroško in Kranjsko pa meni, da je treha najprej končati z modernizacijo še holj pomembnih cest v občini. V letošnjem letu ho prišlo do nekaterih del na regulaciji Savinje v Lučah. Razpoložljiva finančna sredstva vodnega sklada pa ne omogočajo obsežnejših del na regulaciji. Gradbene parcele so v tem času bile že ponuđene interesentom.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
veda treba zagotoviti dovoljno število sposobnega strokovnega in vodstvenega kadra, za kar pa je že poskrbljeno. Prav v teh dneh je odšla na tritedensko prakso skupina 15 ljudi v Vinkovce, kjer že obratuje
podobna tovarna ivernih plošč, nato pa bo odšla ta skupina na prakso še v Nemčijo, kjer obratuje prav 'takšna tovarna kot bo naša. Tu bodo namreč nabavljeni tudi vsi stroji in oprema.
Nova tovarna bo stala na industrijskem kompleksu podjetja GLIN vzporedno z novo žago, ki je bila zgrajena leta 1966. Dolga bo 120 in široka 42,5 metrov. Proizvodnja bo popolnoma mehanizirana, v njej pa se bo na novo zaposlilo 82 ljudi, kar je za območje mozirske občine pomembna pridobitev.
Začela so se dela pri izgradnji nove tovarne
V začetku meseca maja so zabrneli stroji, ki so naznanili pričetek prvih del pri izgradnji nove tovarne ivernih plošč v Nazarjah. To bo za Celotno območje mozirske občine velika pridobitev. Izvajalec vseh gradbenih del je Gradbeno podjetje INGRAD iz Celja. Nova tovarna bo dograjena v prvem polletju leta 1971 in bo v drugi polovici tega leta že pričela poskusno obratovati.
Zemeljska dela za tovarno ivernih plošč se že izvajajo
VTISI IZ VERONE
Letošnji 72. mednarodni kmetijski velesejem v Veroni je za nami. Za člane zadružnega sveta, upravnega odbora, najnaprednejše kmete-koope-rante, ki so v lanskem letu imeli največ opravka s sprejemanjem številnih ekskurzij, ter predstavnike strokovnih in upravnih služb Zadruge —.vseh skupaj nas je bilo kar 46 — je bil izlet po severni Italiji zares prijetno doživetje.
Hitri Kompasov avtobus naglo požira kilometre. Jasno in sončno jutro obeta lep pomladni dan. Na sežanskem Krasu se poslovimo od zadnjih zaplat snežne odeje in že smo na prehodu čez državno mejo — v Fernetičih. Carinske formalnosti so kljub dolgi koloni čakajočih avtomobilov hitro urejene. Vožnjo nadaljujemo po moderni avtocesti, ki povezuje Trst z Benetkami. V Devinu se približamo obali. Pogled se ustavi na umirjeni gladini Tržaškega zavila in na starem Devinskem gradu, ki se kot ponosni stražnik dviga nad njim. Pot nas vodi mimo Redipuglia, kjer je na skopo poraščenem kraškem griču monumentalni spomenik 120.000 žrtvam, padlih na soški fronti med prvo svetovno vojno.
Slikovitost beneške pokrajine postaja še večja, ko na severni strani zazremo obrise zasneženih Julijcev, Karnijskih Alp in Dolomitov. Za nami ostajajo Mestre — razsežno predmestje Benetk, pred nami pa se začenja prostrana Padska nižina z vsemi svojimi značilnostmi urejenega kmetijstva. Žitnica Italije je to, pa tudi skrbno negovanih plantažnih sadovnjakov in vinogradov ji ne manjka. Vsak košček plodne zemlje je lepo obdelan in intenzivno izkoriščen.
Sonce prijetno greje skozi okenske šipe in neusmiljeno izsušuje naša grla. Na srečo je »prva pomoč« vedno pri roki — zaboj domačega piva, seveda.
Razpoloženjski barometer se opazno dviga. Svojo nacionalno pripadnost tudi pod tujim nebom pridno dokazujemo s »kranjskimi« napevi. Tako čas hitreje mineva. Gladki asfaltni trak nas vodi mimo Padove, Vicenze in
nas približuje končnemu cilju. V Veroni smo. Velesejemsko mesto nas pozdravlja okrašeno s številnimi zastavami. Vodič razdeljuje vstopnice. Takoj nato se porazgubimo v bučnem vrvežu tisočerih obiskovalcev te prireditve.
Sejemski prostor s ca. 80 razstavnimi paviljoni je zrcalo vsestranskih prizadevanj za modernizacijo in napredek kmetijstva. Najsodobnejši dosežki svetovne industrije v službi kmetijstva so vidni na vsakem koraku. Nepregledna galerija najrazno-vrstnejših kmetijskih strojev in opreme je prava paša za oči. Tudi razstava vseh vrst plemenske in pitane živine najplemenitejših pasem učinkuje presenetljivo in impresivno. Prikaz širokega sortimenta semen, zaščitnih sredstev, močnih in rudninskih krmil dopolnjuje vsebinsko celovitost te tradicionalne sejemske prireditve, ki je vredna ogleda.
Žal, nam je bil čas preskopo odmerjen, da bi si lahko natančneje ogledali vse razstavne prostore sejmišča. Vendar je kljub temu že nekajurni sprehod po paviljonih zadostoval za spoznanje, kaj in koliko še manjka našemu kmetijstvu, od katerega veliko zahtevamo, a mu vse premalo nudimo in pomagamo.
Prenočevanje v hotelu »La Perla« ob Gardskem jezeru nam je pretrgalo utrujenost. Vračamo se vedro razpoloženi. Enakomerni tek motorja nikomur ne povzroča dremavice. Neznani talenti skrbijo za prijetno vzdušje s pripovedovanjem vedno svežih šal in dovtipov.
Ustavimo se zopet v Benetkah, ki so naš drugi, turistično obarvani cilj. V nekaj urah si prizadevamo videti in spoznati čim več prirodnih in zgodovinskih znamenitosti tega edinstvenega mesta, zgrajenega na 120 peščenih sipinah. Z Rimskega trga se popeljemo z vodnim taksijem »vaporeto« po kanalu Grande do Markovega trga. Oblaki golobov se zgrinjajo okrog nas, ko občudujemo veličastne spomenike preteklosti, ko je cvetela Beneška republika.
as nas prigaČnja. eMsto znamenitih vodnih ulic in pozibavajočih se gondol zapuščamo z željo, da se še kdaj vrnemo.
Morje tisočerih lučk se lesketa v večerni podobi Trsta, od katerega se poslavljamo po krajšem obisku. Prijetna doživetja, lepi spomini; doma pa nas čakajo spet ustaljene podobe vsakdanjosti.. .
Lojze Plaznik
ZADRUŽNE
NOVICE
20. maja se je sestal zadružni svet na zadnjem zasedanju v pretekli mandatni dobi. Na njem je bil sprejet sklep o razpisu volitev v novi zadružni svet, ki bodo 21. junija. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila nedvomno razprava o spremembah nekaterih določil novega statuta ZKZ in dokončno sprejetje le-te-ga. V prečiščenem besedilu sprejetega statuta so upoštevane pripombe, ki jih je dala občinska komisija za statute delovnih organizacij, in nekateri spreminjevalni predlogi iz javnih razprav v posameznih enotah in krajevnih območjih.
V maju je obiskalo naše specializirane kmetije znatno število ekskurzij iz raznih področij Slovenije: iz Slovenj Gradca, Lipoglava pri Gro-suplju, Gabrovke na Dolenjskem, Trbovelj, Šentjurja pri Celju in Dravograda. Zanimanje za oglede naših moderniziranih kmetij je čedalje večje, kar dokazuje, da so zgledni primeri iz prakse mnogo bolj učinkoviti v pospeševalnem smislu kot pa teoretična prepričevanja.
PLAZNIK Lojze
•m
Udeleženci izleta na Markovem trgu v Benetkah in razstavni prostor v Veroni
PONOVNO TERENSKI DODATEK
Pri podjetju GLIN Nazarje je bil že pred nekaj leti ukinjen terenski dodatek za delavce, ki so sicer delali pretežno na terenu, vendar pa so delo opravljali na območju, ki je pripadalo nazarskemu gozdnemu gospodarstvu. Tako so bili zaslužki delavcev, ki so delali v gozdu na sečnji ali pri spravilu lesa in pri gradnji gozdnih cest skoraj popolnoma izenačeni z zaslužki delavcev, ki so bili zaposleni v lesnih predelovalnih obratih.
Če primerjamo delo v gozdu z delom v obratnih prostorih podjetja GLIN v Nazarjah, takoj ugotovimo veliko razliko v delovnih pogojih.
Delavci v gozdu imajo običajno do delovišča daljšo pot, ki je v največ primerih zelo naporna, saj prevozi na delo povsod niso dovolj dobro organizirani.
Tudi glede prehrane so delavci na terenu prikrajšani, ker jim povsod ni mogoče nuditi toplih obrokov hrane, posebno, če se delo opravlja v manjših skupinah, kar pa bi bilo za delavce v gozdu še posebef koristno in potrebno.
V kolikor se delavci po delu vračajo domov, zopet izgubljajo več časa kot ostali delavci, ki imajo pot do doma krajšo, ali pa dobro organiziran prevoz z dela.
Še težje je za tiste delavce na terenu, ki ves teden preživijo v gozdu in so ločeni od družine.
Prav zaradi teh težjih pogojev dela in zaradi ostalih podobnih vzrokov, se je vsako leto odločalo za delo v gozdu vedno manj delavcev, in to predvsem mlajših in sposobnejših. Začeli so si iskati delo drugje, kjer je bil zaslužek isti ali celo še večji, del pa je bilo manj naporno.
Vodstvo podjetja GLIN Nazarje se je zato odločilo, da bo to delo v prihodnje boljše nagradilo. Vsi delavci na terenu bodo poleg dosedanjega zaslužka prejemali tudi še terenski dodatek, ki se bo obračunaval od 1. 5. 1970 dalje v naslednjih zneskih:
din/h
—	za kvalificirane delavce	2,00
—	za polkvalificirane delavce 1,20
—	za nekvalificirane delavce 0,70
Poln terenski dodatek bodo prejemali tisti delavci, ki preživijo ves teden v gozdu, ker se ne morejo vračati domov, ker nimajo organiziranega prevoza na delo. Vsi ostali delavci, ki se vračajo vsak dan do-
mov, pa bodo prejeli 70 % od tega dodatka, ki znaša:
din/h
—	za kvalificirane delavce	1,40
—	za polkvalificirane delavce 0,85
—	za nekvalificirane delavce 0,50
Prometno
V Lučah je bilo 9. maja II. občinsko šolsko prometno tekmovanje. Udeležile so se ga tekmovalne ekipe z vseh šol mozirske občine. Prehodni pokal, ki ga podeljuje občinska komisija za varnost prometa, je osvojila že drugič zapored ekipa šole Luče in ga tako osvojila v trajno last. Vrstni red ostalih ekip je naslednji: 2. šola Mozirje, 3. šola Ljubno ob Savinji in 4. šola Rečica ob Savinji. Ekipa šole Gornji grad se ni uvrstila.
Posamezniki so dosegli naslednjo uvrstitev: 1. IKOVIC Edo, Luče, 2. PAVLIČ David, Mozirje, 3. AMBROŽ Franjo, Ljubno ob Savinji, 4. PLESNIK Franc, Luče in 5. KOLENC Darinka, Mozirje.
Vseh dvajset tekmovalcev je pokazalo izredno visok nivo pripravlje-
S tem se bodo zaslužki delavcev na terenu pri podjetju GLIN Nazarje občutno povečali in bodo izenačeni ali celo še nekoliko večji, kot pri ostalih gozdnih gospodarstvih v Sloveniji.
Tako verjetno ne bo več primerov, da bi si dobri in sposobni gozdni delavci iskali zaposlitev pri sosednjih gozdnih gospodarstvih ali pa izven okvira gozdarstva pri drugih podjetjih na območju mozirske občine.
F. Valte
tekmovanje
nosti in obvladanja cestno-promet-nih predpisov ter spretnostne vožnje s kolesom.
Herček H.
ŠPORTNO SREČANJE
V Mozirju sta se na športnih prostorih ob Savinji sestali ekipi delovnih organizacij »Elkroj« Mozirje in »Smreka« Gornji grad. Pomerili sta se v nogometu.
Po predvidevanjih, ki so se tudi uresničila, je bila za zmagovalca proglašena ekipa »Smreke« Gornji grad, ki je Mozirjanom dala kar tri gole. Mozirjani pa so v gol Gornjegrajča-nov spravili samo enega. Rezultat je bil torej 3:1 v korist »Smreke«.
DEŽURNA SLUŽBA
DEŽURNI ŽIVINOZDRAVNIK
Nedelja, 14. 6.: LUKAN Drago, dipl. vet. — GORNJI GRAD Nedelja, 21. 6.: RESNIK Tone, dipl. vet. — MOZIRJE Nedelja, 5. 7.: LUKAN Drago, dipl. vet. — GORNJI GRAD Nedelja, 12. 7.: RESNIK Tone, dipl. vet. — MOZIRJE Nedelja, 28. 6.: MERMAL Jože, dipl. vet. — LJUBNO OB SAV.
Veterinarska postaja Mozirje
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje 12 in 30 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji GP »CELJSKI TISK« Celje
SLUŽBA STALNE	PRIPRAVLJENOSTI
NA OBMOČJU OBČINE MOZIRJE	
Od. 15. 6. 1970 od 7. ure zjutraj do 22. 6. 1970 do 7. ure zjutraj	— Dr. France URLEP
Od 22. 6. 1970 od 7. ure zjutraj do 29. 6. 1970 do 7. ure zjutraj	— Dr. Franc KOCUTAR
Od 29. 6. 1970 od 7. ure zjutraj do 6. 7. 1970 do 7. ure, zjutraj	— Dr. Franc SIRKO
Od 6. 7. 1970 od 7. ure zjutraj do 13. 7. 1970 do 7. ure zjutraj	— Dr. Ivan BUT