ŠTEVILKA 22, LETNIK 16 V02. 11. 2006, CENA 270 SIT/l.i5< TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Knjižnica sp 0 ZASAVC 2006 3^52(497.12 Zagorje ob Savi) 0084710,22 COBISS o NpF ^Šaliti wKmlß-Q vi i hJLfctiHhsB LSm oii v.- - iEBffBüIEE U IM5= ■KISOVŠKI BIZN1SERJI ■ Jurij Plcvcak s p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel.: 03 563 18 30 Borni SUPER PONUDBA PNEVMATIK ViKim tyres «awmO ^EUROTEc (önlincnldl • -W www.Jps-pneumatlc.sl jrs jurlj.plevcak@slol.net jrs 6> Dmzra ^ bž/julda ..... UITIVLOF’ mmemrnu -cXBlMü? Trg revolucije 8/b Trbovlje Tel.:03 563 18 30 Delovni čas: ponedeljek - petek 8.00 - 12.00 ter 13.00 - 17.00, sobota 8.00 -12.00 SUZUKI ŠU Swift Nov model SX4 - diesel GUME ZA DOLOČENE ILO: Z»l od Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www. avtohiša-krzi sni k. si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov mazoa čke cmfretjine brez Ugodnosti pri nakupu ostalih modelov MAZDA bljeni na testne vožnje z vsemNipdeli. Pohitite z nakupo Mova Mazda 6 ;da ii Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 l/l00 km: uradna emisija COŽ: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in Časovno omejena!" Za napake v oglasu ne odgovarjamo! UVODNIK No, pa smo preživeli tudi volitve. Župani, bolj stari kot novi, so zasedli svoje stoike. Najbolj veselo je bilo menda v Ljubljani, celo Žarko Petan je komentiral v enem od svojih aforizmov, zakaj Jankovič ne bi bil izbran za župana v Beogradu..., je pa uspel v Ljubljani. Prazniki spet prihajajo. Dan reformacije, kot spomin na Trubarja, na prvo knjigo in protestante, ki so menda spet moderni. Sploh pa je o Trubarjevi in današnji slovenščini kar precej polemike. Trubarja še vedno objavljajo v slovenščini šestnajstega stoletja, jezik pa, kot živo bitje, raste in se spreminja, kar pa ne vpliva na veličino pomembnosti Trubarjevega dela. Takoj za tem, novejšim od praznikov, je še dan mrtvih, ki pripada starejši generaciji dela prostih dni in vsem, ki so nekoč živeli, delali in ustvarjali. Žal, se le tega dne, komajda enkrat v letu, nekateri spomnijo in obiščejo grobove, ki jih med enim in drugim »ven metanjem« z umetelnimi aranžmaji ne-precenljive vrednosti in sveč-a-stim kresom, zaraste plevel in od boga dane rožice, ki zanje skrbi mati narava. In začne se tekmovanje, za naj - lepši, naj - dražji šopek, naj - razkošnejši aranžma in naj - večjo svečo, naj - oblike. Kaj pa spomin? Tega se, tako ali drugače, ne da kupiti. Ne majhnega, ne velikega. Lepo je, da ne zapustimo grobov, da skrbimo zanje. Ampak za to ni potreben tisti enkraten sij in tekmovanje v okraševanju ob dnevu vseh svetih, kot je prazniku pravzaprav ime. Poskrbimo raje za lep spomin v naših srcih. Darujmo lepe in svetle trenutke vsem dragim, ko smo še vsi skupaj, tukaj in zdaj in lučka v njihovem in našem spominu ne bo nikoli ugasnila. Grela bo našo dušico in zavedanje, da smo, dokler smo. ..in ne grenimo si življenj dokler smo in ne pihajmo v lučke ljubezni, kajti ugasnile bi lahko... Ja, pa še na krompirjeve počitnice bi skoraj pozabila. Jaz bi jih letos kar preimenovala v kostanjeve, saj je tokrat kostanj res dobro rodil. Mmmmm, kar privoščimo si ga. Ja, pred vsem tem pa so še coprnice po luft frčale na svojih metlah in buče so s trikotnimi očmi in dvozobimi usti prijazno in grozeče (hm, kakor za koga) razsvetljevale mrak in temo zadnje oktobrske noči. Stanislava Radunovič Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880158, komerciala: 031 822 533,040 267 411 E-mai urednicah hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. MORATE PREBRATI: STRAN: Široko odprta vrata BA-CA Žareča zlata sončnica Podkum na sončni strani Kuma Jubilej zagorske obrti in podjetništva Nitroinfected na 3. DP tretji V Kisovcu biznisirajo Agnes Soočanje s kondicijo Kofetkamo-Bogdan Barovič 5 8 14 16 18 21 25 28 30 38 NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 16. novembra 2006 ! Naslovnica: 0 PIS MA________ Proza: ODŠEL JE Sedela sta na klopi pod gradom in v blagem vetriču opazovala zvezdnato nebo. Pogledal jo je v oči in ji povedal, dajo ima rad. Njegov glas se je tresel, besede iz njegovih ust so zvenele nekoliko drugače kot ponavadi. Kot bi dvomil. Dobila je kurjo polt. Vedno znova je bila vesela teh besed, četudi jih je slišala večkrat na dan. Toda tisti trenutek je bila prestrašena. Ni vedela, kaj pomenijo tresljaji v njegovem glasu, ni vedela, zakaj je pogledal v tla in glavo obrnil nekoliko vstran. Z rokami mu je položila glavo v svoje naročje. Hotela ga je poljubiti, a njegovo telo seje treslo. Na dlani je začutila nekaj mokrega. Ni deževalo. Prišlo je iz njegovih oči. Solza je bila, ena in edina. Velika, a premajhna, da bi ji lahko kaj povedala. Vedela je, da nekaj ni v redu, daje nekaj hudo narobe. Se nikoli ni jokal. Objela gaje, močno stisnila k sebi in mu izpovedala ljubezen. Kako je srečna, da ga ima. Da si življenja brez njega ne predstavlja, da ji pomeni vse. Prekinil jo je. Rekel ji je, naj odneha, nato pa jo močno privil k sebi in ji povedal, daje edina, ki mu v tem življenju kaj pomeni. Daje ne bi zamenjal za nič na svetu, dajo ljubi in dajo vedno bo. Da ni sam kriv, da mu je žal, da naj mu oprosti. »Nekoč boš razumela,« je dejal med poljubljanjem in objemanjem. Ona pa se ni premaknila. Prebledela je, ničesar ni razumela. Imajo rad... Naj mu oprosti... Jokala sta. Oba... On je vedel zakaj, ona ne. Njegove besede so jo presenetile, toda preveč zmedle, da bi dojela, kaj ji je skušal dopovedati. Odšla sta domov. Spregovorila nista niti besede. Več dni je ni poklical. Ona pa je doma jokala. Mislila je, daje bila prevarana. Čez dober mesec je zazvonil telefon. Njegova domača telefonska številka. Ni se oglasila. Zvonilo je drugič, tretjič. Tišina. Zazvonilo je pri vratih. V jezi je šla odpret. Bila je njegova mami. Objokana. »Odšel je... Bilje bolan... Dobro ti je prikrival... Ni želel, da bi trpela z njim ... Vedno te bo imel rad ... Čeprav na drugem koncu sveta ... Upa, da se še dolgo ne bosta srečala ...« Dekle je v šoku vzelo ključe avtomobila in se odpeljalo. Ni vedelo, kam, želelo si je le drugam. Stran od tam, kjer brez njega ni zdržalo. Drvela je in drvela. Ni dojela, da na cesti ni sama. Odšla je k njemu, saj življenja brez njega ni poznala. Imela ga je preveč rada, da bi ga na drugem svetu pustila samega ... Ina Brečko SPOMINJANJE NA UMRLE V ZASAVSKIH KRAJIH Zasavje se s hvaležnostjo in ponosom spominja vseh, ki so pustili sledi v srcih bližnjih kot naj dražji in tudi vseh tistih, ki so zaznamovali preteklost s svojimi deli za dobrobit bodočih rodov. Spominske svečanosti so po ustaljenem vsakoletnem običaju pred Dnevom mrtvih oziroma pred praznikom Vseh svetih bile v vseh zasavskih občinah. Zagorjani so se že v soboto poklonili spominu na umrle na zagorskem pokopališču in v Lokah. Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB in Občina Hrastnik sta organizirala spominsko slovesnost, ki v ponedeljek, 30. oktobra 2006 ob 15.30 uri pri spomeniku padlih v NOB na Dolu in istega dne ob 16.30 pri centralnem spomeniku padlih v NOB v Hrastniku. Občina Zagorje ob Savi in Območno združenje Zveze borcev in udeležencev NOV Zagorje ob Savi pa stažev četrtek, 19.oktobra 2006, organizirala krajšo spominsko slovesnost ob osvetlitvi spomenika v Orehovici na Izlakah. Spomenik v Orehovici spominja na zločin nemških okupatorjev, ki so 18. maja 1944 kot maščevanje za partizanski napad v trojanskem klancu, požgali 3 domačije, v njih je zgorelo 14 vaščanov in naslednji dan so na pogorišču ene od hiš ubili še eno domačinko. Spomenik vsa leta vzorno vzdržujejo člani krajevne organizacije ZBU NOV Izlake. ŠIROKO ODPRTA VRATA Družba Oria Computers iz Zagorja, ki se po številu prejetih priznanj in inovacij uvršča med vodilna slovenska podjetja, je v sredo, 25.10.2006, v prostorih Regionalnega centra za razvoj pripravila dan Odprtih vrat. Ekipa je na svojevrsten način prikazala utrip podjetja, ki se stalno spreminja, ki spreminja svoj način poslovanja in tudi v poslovnem svetu postavlja človeka na prvo mesto. V prijetnem in razgibanem vzdušju so v družbi priznanih partnerjev odprli aktualna vprašanja s področja poslovne informatike. Izdelki in storitve Orie Computers predstavljeni le na kratko. Ključni poudarek je bil namenjen človeku, strukturi in kapitalu odnosov v organizacijah, ki ga plemeniti informacijska tehnologija. Na okrogli mizi, kije zaokrožila celoten dogodek, so sodelovali iskrivi sogovorniki. Zastavili so si izzivalno vprašanje: Zakaj informatika v 21. stoletju ni več pomembna? Sodelovali so: mag. Robert Kaše, z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Mitja Dujc, vodja trženja v Luki Koper, dr. Mateja Podlogar, s Fakultete za organizacijske vede in mag. Sonja Klopčič, direktorica Orie Computers. Drzne misli in ambicije sogovornikov, prepričljiva poslovna praksa in akademsko znanje so ponudili sklep, da razumevanje vloge in potenciala informatike v 21. stoletju ni več pomembno, temveč nujno. S svojim prispevkom omogoča sproščanje časa, ki se lahko usmeri, oziroma preusmeri v ustvarjalnost in posledično v inovativnost zaposlenih. Isto dopoldne se je odvijal tudi tradicionalni posvet o e-logistiki. Uveljavljeni predavatelji so prikazali, da med ključne poslovne procese celotnega oskrbovanja podjetji spadajo tudi logistični procesi. Sposobnost upravljanja logističnih procesov se umešča med področja, za katera vsi partnerji oskrbovalne verige želijo in si prizadevajo, da se čimbolj učinkovito izvaja. V Orii Computers pa niso pozabili tudi na bolj sproščeni del prireditve. Pripravili so pester spremljevalni program. V svojih prostorih so na ogled postavili del slikarske kolonije Izlake, Neva Mam pa je na saksofonu predstavila dve glasbeni točki. Cisto na konecu so pripravili še sladko presenečenje. Izžrebali so dobitnico 7 kg čokolade Gorenjka in tako zaokrožili prijetno dogajanje tega dne v Orii Computers. PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI Besedilo: Aljoša Barlič Slika: arhiv Oria Computers Na Regionalnem centru za razvoj je bilo minuli teden zelo pestro. Med 23. in 27. oktobrom so namreč pripravili šest delavnic, vse pa so imele skupno temo, podjetništvo. Pri pripravi delavnic so sodelovali Območna služba republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne obrtne zbornice iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, Zasavska območna gospodarska zbornica, štiri zasavske srednje šole in osnovna šola Ivana Skvarče iz Zagorja. V ponedeljek sta bili dve delavnici z naslovom Poklicno uveljavljanje žensk - priložnost za razvoj Zasavja. Na isto temo je bila v četrtek sklicana konferenca. Udeležence so seznanili z ukrepi za spodbujanje podjetništva, predstavile pa so se tudi tri uspešne zasavske podjetnice: samostojna podjetnica Marija Čop, direktorica Orie Computers Sonja Klopčič in direktorica KBM Fashion Kristina Turk. V nadaljevanju je sledila predstavitev podjetniških idej, med njimi: Pogrebne storitve od A do Ž, kjer bi v najbolj občutljivih trenutkih ponudili storitve od ureditve mrliškega lista do pogrebne slovesnosti, saj tega v Zasavju še ni, kakor tudi ne organizatorjev porok, ki bi strankam nudili kompletno pomoč in svetovanje ob slavnostnem dogodku. Zanimiva je bila za uvajanje detektivske službe, ko bi za svoje stranke (menda) odkrivali, kaj počnejo njihovi partnerji. Bistvo njihovega delovanje bi bilo odkrivanje zvestobe oziroma nezvestobe. Kot zadnja je bila predstavljena ideja o svetovanju za prenavljanje bivalnih in delovnih prostorov. Za svoje naročnike bi tudi prenavljali in opremljali prostore. Petkova konferenca je bila namenjena mladim, potekala je pod naslovom Priložnost za mlade podjetnike v Zasavju. Tudi njim so predstavili različne^I^fpgj^^ podjetništva in nekaj projektov in tako prispevali k več podjetniškega duha v Zasavju. & ‘ TRIJE MUŠKETIRJI, EN NOVINEC IN DRUGA RUNDA Vse v enem samem dnevu. V eni oktobrski nedelji indijanskega poletja v letu 2006 se je dogajalo. Poleg mehke in tople jesenske sape so dan zaznamovale lokalne volitve. Navsezadnje so te (le) vsaka štiri leta (na srečo?!), zato je prav, da se kratko pomudimo še, ob sicer neuradnih, zagotovo pa kar legitimnih rezultatih le-teh. Na preteklih lokalnih volitvah je župane dobilo 138 slovenskih občin, drugi krog volitev bodo morali opraviti v 72 občinah v državi. Na državnem nivoju so kandidirali županski kandidati devetih od desetih evidentiranih političnih strank, ostalih političnih strank, koalicije strank in skupin volivcev ter samostojni kandidati. Največje število, 47 izvoljenih od 166 kandidiranih, županov je iz vrst ‘skupine volivcev in samostojnih kandidatov’, sledi jim Slovenska ljudska stranka s 36 izvoljenih od 102. kandidatov. Za dobro polovico manj uspešni so bili na volitvah kandidati Slovenske demokratske stranke-od 117. kandidatov jih je 15 uspelo postati župan. Koalicija strank je od 46. županskih kandidatur jih je 14 zasedlo županske stolčke. Nekaj manj, 10 županov, pripada Liberalni demokraciji Slovenije, ki je na volitvah sodelovala z 92. kandidati. Z istim številom kandidatov in z izvoljenimi 10. župani sledijo Socialni demokrati. Nova Slovenija-Krščanska ljudska strankaje od 80. kandidatur odnesla 5 županskih mest, Slovenska nacionalna stranka pa je od 21. kandidiranih članov za županske kandidate dobila enega. Ostale politične stranke so uspele v treh občinah, za županska mesta pa seje trudilo 83 njihovih kandidatov. © FUNŠTERC i--------- Smejoči plakat Plakat za plakatom ob cesti diši, na Vsakem plakatu obraz se smeji. Povprašam občana, ki se kislo drži, zakaj se mi tisti na sliki reži. Cujte, prijatelj, od kod ste pa Vi, da nič Vi ne Veste, kaj se godi. To kandidati so za svetnike Vsi, bi radi do tepe službe prišli. Kandidat za svetnika V gostilni sedi, mošnjičke usnjene občanom deli. Za drobiž ti mošnjički prav bodo prišli, ko jaz bodem svetnik, bankovcev ni. Poglej si tam tisti Veliki ptakat, na njemu gospod župan bit bi rad. Brez plače bo revež moral garat, te nagrado, ne malo, mu občan mora dat. Kandidati županski so dobri ljudje, golaž in kranjske nam oni dele. Lahko za prilogo še gorčico dobiš, ob glasbi domači se zavrtiš. Zdaj Vidiš, prijatelj, kako je lepo, že zdaj se smejijo, kaj šele bo, ko bodo stolček zasedli, jim bo toplo, za lep ta nasmešek občan plačat bo. Rudi NaVodnik Maistrova 11, 2380 SloVenj Gradec Novopečeni župan Matjaž Han V občini Radeče se »stari« župan Franc Lipoglavšek ni potegoval za županovanje v tem mandatu in na njegovo mesto je bil v prvem krogu izvoljen Matjaž Han, kandidat stranke SD-socialni demokrati z 52,12 %, ob 70,16 % volilni udeležbi. Stranka je dobila v občinskem svetu pet mandatov, štirje pripadajo SDS, trije Zvezi za napredek Radeč in Radeškega in po eden LDS, N.Si in DeSUS. V Hrastniku je, ob podpori 78,44 % glasov od 56,75 % volivcev, v sedlu ostal stari župan Miran Jerič, ki je v imenu LDS in SD prehitel druge kandidate. Mandati v občinskem svetu so pripadli LDS-u enajst, SD in SDS trije, dva mandata SNS in eden DeSUS. Tretji mušketir z najdaljšim stažem županovanja v Zasavju je zagorski, 80,24% Matjaž Švagan, LDS, volitev pa se je udeležilo 61,65 % volilnih upravičencev. Stranka LDS je dobila v občinskem svetu šestnajst mandatov, SDS tri, SD dva in SLS, SMS, DeSUS in N.Si po enega. Zasavski župani spet na konju - Mirana Jeriča, hrastniškega poslanca in župana, smo ujeli pred lokalnimi volitvami še ob konju, zdaj bi lahko zanj in za vse druge zasavske župane zapisali, da so spet n a konju. Trboveljski volivci in volivke, ki so se 58,01% udeležili volitev, so zaupanje za županovanje s 75,01% dali staremu županu Bogdanu Baroviču, SNS. V občinskem svetu je SDS dobila enajst mandatov, LDS pet, SD štiri, SDS tri in po enega DeSUS, Zeleni Slovenije, SLS in N.Si. Litija in Šmartno pri Litiji, oziroma volivci teh dveh občin, se še niso mogli odločiti, kateremu od kandidatov bi zaupali županovanje. Tako bo 12. novembra 06 drugi krog lokalnih volitev. V litijski občini se bodo volivci odločali med Francem Rokavcem (s 43,79% iz prvega kroga), SLS in SDS in Vinkom Logajem (s 36,96% ), LDS, DeSUS. V občinskem svetu so mandati pripadli šestim članom LDS in v enakem številu SLS, trije SDS, po dva sedeža pripadata SD in Litija, zbudi se!, enega pa DeSUS, Nova smer, SNS in N.Si. V Šmartnem se bosta v drugem krogu spogledala Milan Izlakar, stari župan, ki je v prvem krogu za ‘Blaž Izlakar in skupina volivcev’ izbojeval 49,89% in Peter Avbelj z 20,32% za SDS. V občinskem svetu bodo v tem mandatu dvigovali roko štirje člani Liste za občino Šmartno, po trije iz SDS in SLS, dva iz LDS in po eden iz N.Si, SMS, SD in SNS. Komentar in slika: F.M. + BA-CA Poslovalnica Bank Austria Creditanstalt (BA-CA) je v četrtek, 19. oktobra 2006, odprla v Trbovljah vrata za vse komitente. Občina Trbovlje in župan Bogdan Barovič so z veseljem obvestili (tik pred lokalnimi volitvami) Trboveljčanke in Trboveljčane, da so držali še eno zadnjih obljub, da bodo (so) pripeljali v Trbovlje konkurenčno banko. Tako prebivalci že lahko koristijo storitve prve konkurenčne banke v Trbovljah. Župan Bogdan Barovič se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k udejanjenju dane obljube. Uradna slovesna simbolična otvoritev, na kateri bo BA-CA po svoji tradicionalni navadi donirala tudi milijon tolarjev v dobrodelne namene, pa bo 22. novembra 2006. Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana (BA-CA Ljubljana) je članica finančne skupine UniCredit Group, ki upravlja največjo mednarodno bančno mrežo v srednji in vzhodni Evropi. Več kot 60 tisoč zaposlenih v preko 2.900 poslovnih enotah skrbi za približno 17 milijonov komitentov. Svečana prireditev in tradicionalna donacija v dobrodelni namen bo 22. novembra. Bank Austria Creditanstalt Ljubljana je z odprtjem svoje 14. poslovalnice v Trbovljah uspešno zaključuje prvo fazo širitve svoje poslovne mreže. Poslovalnica, ki se nahaja v središču Trbovelj, na Ulici 1. junija 2, in zavzema 150 kvadratnih metrov, je tako zadnja poslovalnica, ki jo bo BA-CA Ljubljana odprla letos. Z vključitvijo v finančno skupino UniCredit Group vse bolj krepijo tudi svoje aktivnosti, ponudbo in storitve za fizične osebe in mala podjetja. Širjenje mreže poslovalnic pa je le eden od korakov na poti k temu, da postanejo še bolj dostopni tudi fizičnim osebam (slovenski trg so namreč začeli osvajati že leta 1991 z inovativnimi produkti namenjenim predvsem podjetjem). Kljub temu, da bodo stranke s prihodom nove banke dobile le en nov bankomat, BA-CA Ljubljana svojim komitentom ne zaračunava provizije za dvig denarja niti na lastnih niti na bankomatih drugih bank. Individualna obravnava strank je ena od konkurenčnih prednosti BA-CA Ljubljana. Načelu, da za vsako stranko poiščejo rešitev, prilagojeno njenim potrebam, željam in finančnim zmožnostim, bodo sledili tudi v Trbovljah. Za zadovoljstvo komitentov bodo skrbeli trije zaposleni pod vodstvom Jane Hemaus - Kantuzar. Vsi sodelavci prihajajo iz lokalnega okolja. »Z odprtjem poslovalnice v Trbovljah občanom želimo ponuditi dodatno izbiro poslovnega partnerja in finančnega svetovalca. Z našo ponudbo se bomo tako kot v vseh ostalih poslovalnicah BA-CA trudili najti najboljše finančne rešitve za vse naše bodoče komitente in upravičili njihovo zaupanje,« je povedala Jana Hemaus - Kantuzar, vodja nove poslovalnice. »V Trbovlje prihajamo kot druga banka kar je za nas svojevrsten izziv. Veseli nas, da smo naleteli na pozitiven odziv s strani lokalnih oblasti in hkrati obljubljamo, da bomo tudi sami po najboljših močeh prispevali k razvoju regije. Prvi korak k temu bodo donacije v skupni višini milijon tolarjev v dobrodelni namen, ki jih bomo podelili na uradni svečani otvoritvi poslovalnice v mesecu novembru,« je povedal Stefan Vavti, član uprave BA-CA Ljubljana, odgovoren za poslovanje s prebivalstvom in podjetji. Besedilo in slike: iz obvestila za javnost - MaH V četrtek. 19.oktobra. je v Lafarge Cementu minister za okolje in prostor Janez Podobnik simbolno zasadil drevo ob začetku gradnje pralnika odžveplevalne naprave. S predsednikom uprave Francijem Blaznekom sta se pogovarjala tudi o okoljski sanaciji in razvoju Zasavske regije. Prve priprave na gradnjo odžveplevalne naprave so se pričele že ob lanskem obisku, ko je minister Janez Podobnik predlagal, naj Lafarge Cement investira v ta zahteven projekt. Naprava bo znižala emisije žveplovega dioksida in minimalizirala praženje, ki se pojavlja ob prekinitvah proizvodnje v cementarni. Gradnja čistilne naprave je zadnje dejanje sanacijskega programa, ki ga Lafarge Cement intenzivno izvaja že od leta 2004. ‘Gradnja odžveplevalne naprave pomeni zadnje dejanje sanacijskega načrta, ki smo ga javnosti predstavili in mora biti končan v letu 2007po evropski zakonodaji. Takrat bodo morale biti vse emisije žveplovega dioksida pod zakonsko mejo 400 mg/m3,’ je ob tej priložnosti dejal Franci Blaznek, predsednik uprave Lafarge Cementa. ‘Polegekološke sanacije pa je predvsem pomembno ohranjanje konkurenčne prednosti naše cementarne in sledenje trajnostnega razvoja, ki je možno le z zniževanjem stroškov in počasnim prehodom na dodajanje alternativnih goriv. ’ ‘Veselime, dag. Blaznek s svojo ekipo sanacijski načrt izvaja po načrtih in da smo priča hitremu napredku gradnje čistilne naprave, 'je na obisku povedal Janez Podobnik, minister za okolje in prostor. ‘Z današnjim dejanjem želimo narediti nov korak do čiste regije in upamo, da bo to drevo postalo simbol čiste regije ter dokaz, da nekdaj umazane industrije danes ne ogrožajo večzdra vja ljudi in ne obremenjujejo okolja. Upam, da bodo zgledu Lafargea sledila še druga podjetja in, v skladu z državnim programom razvoja posameznih regij,prispevala k izboljšanju okoljske problematike v Zasavju. 'So v izjavi za javnost zapisali v Lafarge Cementu Trbovlje, ki v letošnjem letu praznuje 130 letnico delovanja cementarne v Trbovljah in se vse leto tudi vključuje v družbeno in družabno življenje matičnega kraja in njegovih prebivalcev kot sponzor športnih, kulturnih in zabavnih prireditev in prispeva za izboljšanje osnovnih življenjskih pogojev v njem. MaH VAJA EVAKUACIJ« NA Danesje pa v šoli gorelo, so bili seznanjeni starši dolskih otrok, ko so se v sredo, 25. oktobra 2006, vrnili domov. In seveda hitro pristavili: Pa ne zares.. .V resnici so se v mesecu požarne varnosti odločili, da obnovijo usposobljenost zaposlenih na šoli z ukrepi v primeru požara in s tem seznanijo tudi učence. »Na ta način pa se preverja tudi učinkovitost sodelujočih sil,« je dejal Slavko Draksler, poveljnik GZ Hrastnik. Sodelovalo je namreč enajst dolskih gasilcev z dvema voziloma, osem hrastniških s tremi vozili in policisti. Predpostavljali so, daje zgorelo v kletnih prostorih oziroma v tehnični učilnici. Uporabili so napravo za izdelavo dima, tako da so učenci in uslužbenci šole podoživeli realno situacijo. «Na šoli so kvalitetno opravili svoje delo, tako da je bila šola z dvesto petdesetimi ljudmi izpraznjena v manj kot treh minutah,« je še dodal Slavko Draksler. Po vaji so učencem razredne stopnje - od 1. do 4. razreda prikazali gasilsko opremo in vozila ter gašenje z gasilnimi aparati. Otrokom so razdelili tudi zloženke o pravilni uporabi gasilnikov. Enak program so izvedli tudi na hrastniški šoli, le da brez vaje evakuacije. Fotografiji: arhiv GZ Hrastnik Besedilo: Fanči Moljk V popoldanskih urah 19. oktobra 2006, je bila uradna otvoritvena slovesnost ob dokončanju obnove strehe lovskega gradiča. Objekt je kulturni spomenik, za katerega velja prvi varstveni režim. Občina Trbovlje je morala za obnovo pridobiti potrebno soglasje Zavoda za kulturno dediščino. Opravljeno je bilo trojno prekritje s preko 15.000 mecesnovimi skodlami. Prekritje najstarejše zgradbe v Trbovljah je stalo 15,8 mio SIT. Večji del sredstev je prispevala občina, ki koristi objekt v protokolarne namene, del sredstev pa je prispevalo Ministrstvo za kulturo. Istega dne je bil za uporabo odprt tudi del obnovljene ceste na Ulici 1. junija. Rekonstrukcija ceste je potekala na odseku od križišča pri Dežmanu do športnega objekta Partizan v skupni dolžini 280 metrov. Z obnovo cestišča so vzporedno tekla tudi vsa potrebna dela za ureditev odvodnjavanja meteornih voda, ureditev prepusta potoka hudourniškega značaja Globušak z navezavo preko kolektorja v potok Trboveljščica, ureditev hodnikov za pešce, zamenjava javne razsvetljave, zamenjava dotrajanega dela vodovodnih priključkov, ureditev parkirišč, zunanja ureditev s potrebnimi zasaditvami dreves in grmovnic. Dela so bila opravljena v 75 dneh. Vrednost del pa je znašala 90 mio SIT. To je bil drugi in dokončni del obnove Ulice 1. junija. Dan kasneje, 20. oktobra 2006, so se obnove cestišča veselili stanovalci v naselju Kešetovo. V izpolnitev dolgoletne želje tamkajšnjih krajanov je občina vložila 23 mio SIT. Z omenjenimi sredstvi so bila na dolžini 260 m opravljena naslednja dela: rekonstrukcija dovozne ceste za stanovalce, zamenjava nosilnega ustroja cestnega telesa, zamenjava dotrajanega oskrbovalnega vodovoda in obnovitev vseh hišnih priključkov, prestavitve elektroinštalacij, ureditev uvozov, parkirnih mest in hodnikov za pešce. Poleg že omenjenih 23 mio SIT je bilo za ureditev vodovoda vloženo še 12 mio SIT s strani Javnega podjetja Komunala Trbovlje in 12 mio SIT s strani Občine Trbovlje. Tekst in slika: Anton Sutar ALI JE KAJ MOST? V Kresnicah so v petek, 20.10.2006, svečano odprli obnovljen kresnički most čez Savo. Pri mostu je bila popoldan kratka svečanost, ki se je v večnamenski dvorani v Športnem parku NK Kresnice nadaljevala z družabnim srečanjem, kulturnim programom, podelitvijo spominskih zahval in priznanj in priložnostno pogostitvijo v večnamenski dvorani v Športnem parku NK Kresnice. OGLASI O VINOTEKA KLOPOTEC Tržnica Zagorje Tel. & fax: 03/56 64 195 Marija Naprudnik s.p. V mesecu novembru in decembru ste vsako soboto od 9.00 ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto, 4. novembra 06 se bo predstavilo VINOGRADNIŠTVO SOSOLIČ IZ GORIŠKIH BRD V soboto 11. novembra 06 pa VINOGRADNIK ROMAN IPAVEC IZ VIPAVE Ministrstvo za zdravje opozarja! Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. mm ELEKTROTEHNIKA - ELEKTRONIKA STRIP's d.o.o. razpisuje kadrovski štipendiji za univerzitetni študij elektronike in za srednješolsko izobraževanje elektronike, smer elektronika. Prijave pošljite do 10. 11.2006 na naslov: STRIP'S d.o.o., Kandrše 7, 1252 Vače. • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP ÄVigool «it vidri L \ Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 r,- & , ... .,V A _____________ • ■*, ■ j NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O © PODJETNIŠKA | i------------------------ Podjetniška stran Irene Meterc: ZA 70 MILIJARD TOLARJEV NEPOVRATNIH SREDSTEV Na ministrstvu za gospodarstvo pripravljajo večletni razpis za velike razvojne investicijske projekte, prek katerega bodo podjetjem v sedmih letih razdelili dobrih 35 milijard tolarjev. Še enkrat toliko pa naj bi bilo tudi subvencij za mala in srednja podjetja. Do konca tega leta naj bi bil pripravljen razpis za sofinanciranje velikih razvojnih investicijskih projektov. Načrtujejo, da bo razpis odprt celotno novo finančno perspektivo, to je od leta 2007 do leta 2013. Zanj naj bi bilo iz evropskih strukturnih skladov na voljo 150 milijonov evrov (35,8 milijarde tolarjev). Zgornja meja subvencije za posamezen projekt naj bi bila približno 500 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bo v povprečju sofinanciranih okoli deset projektov na leto. Pogoj za prijavo pa bo, da podjetje pri projektu sodeluje z drugimi slovenskimi podjetji. Zelo zaželeno bo, da je v konzorciju vsaj ena od raziskovalno-razvojnih institucij. Ker bo razpis odprt več let -odpiranja prispelih vlog naj bi bila predvidoma vsake štiri mesece-, na MG pričakujejo, da bodo konzorciji podjetij lahko pripravili zelo dobre razvojne projekte. Poleg tega naj bi bilo prek slovenskega podjetniškega sklada (SPS) v novi finančni perspektivi tudi za mala in srednja podjetja (MSP) na voljo še dobrih 35 milijard tolarjev (150 milijonov evrov). Subvencije bodo namenjene predvsem investicijam v novo tehnološko opremo, kar je SPS izvajal že doslej. Tretji finančno najmočnejši sklop aktivnosti pa bo do leta 2013 namenjen spodbujanju zaposlovanja raziskovalcev v gospodarstvu. Za te ukrepe bo iz evropskega socialnega sklada v prihodnjih sedmih letih na voljo 30 milijonov evrov (7,2 milijarde tolarjev). Da bi spodbudili prehod raziskovalcev med gospodarstvom in raziskovalno-razvojnimi institucijami, bodo poleg sofinanciranja, ki so ga pilotno izvedli že letos, omogočili še novo obliko - to je neke vrste sofinanciranje posojanja raziskovalcev gospodarstvu. Raziskovalec se bo po dveh letih lahko vrnil na inštitut ah fakulteto, če bo tako želel ah ga podjetje ne bo moglo zaposliti. Predvsem se pričakuje, da bo večina raziskovalcev iz javnih raziskovalnih inštitucij na ta način pridobivala izkušnje z delom v gospodarstvu. SUHVENCIJE ZA ZAPOSLITEV INVALIDA Povečanje števila zaposlenih invalidov je predvsem posledica uvedbe obveznih kvot za podjetja z več kot 20 zaposlenimi. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov pa delodajalcem omogoča uveljavljanje vrste finančnih vzpodbud: od nagrad za preseganje kvote, oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do subvencij. Konec septembra je v uradnem listu izšel javni razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi tisti delodajalci, ki so od junija naprej zaposlili brezposelnega invalida, vendar ob pogoju, daje bil ta pred tem prijavljen na ZRSZ vsaj en mesec. Prav tako so do sofinanciranja upravičeni invalidi, ki so se samozaposlili, in pa tisti delodajalci, ki so imeli invalida na usposabljanju prek ZRSZ ah javnih del in so ugotovili, da je primeren za določeno delo in ga bodo zaposlili. Za finančne spodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov je prek razpisa na voljo skupno 1,026 milijarde tolarjev (4,3 milijona evrov). Višina sofinanciranja je odvisna od trajanja zaposlitve invalida. Če podjetje brezposelnega invalida zaposli za najmanj dve leti, dobi 2,5 milijona tolarjev (10.400 evrov). Če ga zaposli za eno leto, je spodbuda za slabo polovico nižja (1,3 milijona tolarjev oziroma 5.400 evrov). Je pa pogoj, da je delavec zaposlen ves čas sofinanciranja, saj mora v nasprotnem primeru (ne glede na to, ah delovno razmerje odpove delodajalec ah invalid) prejemnik sredstev skladu vrniti sorazmerni delež denarja. S tem ukrepom bo sklad sofinanciral najmanj 410 novih zaposlitev invalidov. Novo odpiranje vlog bo 7. novembra. Podjetja imajo na voljo še en finančni instrument: če ima na primer invalid, ki je slep, odločbo o zaposlitvi pod pogojem prilagoditve delovnega mesta, lahko delodajalec na sklad vloži prošnjo za povrnitev dela teh stroškov. Taka prilagoditev je lahko za podjetje precej draga, zato seje zakonodajalec odločil, da podjetjem povrne 70 odstotkov teh stroškov. V zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov sicer ni navedeno, koliko največ lahko taka prilagoditev delovnega mesta stane. ZAPOSLITVENO KARIERNI SEJEM KARIERA06 V četrtek, 26. oktobra je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal največji slovenski kariemi sejem KARIERA 06. Sejem je bil v celoti brezplačen, iskalci prve ali nove zaposlitve pa so se lahko seznanili s kadroviki 60 uspešnih slovenskih in tujih podjetij. V okviru sejma je pripravljen kariemi kotiček, kjer so obiskovalcem svetovali in pomagali priznani strokovnjaki. V sklopu aktivnosti kariemega sejma je bil podarjen tudi MBA študij v vrednosti 21.960 EUR. Pomembna prednost sejma je bilo kar 24 brezplačnih predavanj na temo zaposlitve in kariere. V sklopu predavanj »Veličastne kariere« so udeleženci poslušali male skrivnosti velikih karier 9 kariemih zvezd. Te so Tatjana Fink (direktorica podjetja Trimo), Tone Strnad (direktor podjetja Mediš), Marko Kryžanowski (predsednik uprave Petrola) in Zmago Sagadin (košarkaški trener). Svoje karieme nasvete pa so s poslušalci delili še dr. Peter Kraljič (nekdanji direktor in član svetovalnega odbora v McKinseyju), Aleksander Svetelšek (direktor trgovskega podjetja Engrotuš), Janez Škrabec (lastnik in direktor podjetja Riko), Iztok Seljak (podpredsednik korporacije Hidria) ter Klavdij Godnič (Predsednik uprave S&T Hermes Plus). Z nami je delil svojo majhno skrivnost velike kariere Marko Kryžanowski, predsednik uprave Petrola - in predavatelj na kariemem sejmu: » Treba sije postaviti cilje, kje se vidimo čez pet, deset let, do kam želimo, da seže naša kariera. Tisto, kar počnemo, delajmo najboljše. In še namig: v karieri se lahko kdaj prepustimo tudi toku.« KOLUMNA @> ALEKSI,! POREDNIH: TEMA, ZIMA, SMRT Tema pričenja svoj zmagoslavni ples v novembrskih dneh. Dan se skrajša pod deset ur, kljub poskusom občasnih martinovih ali babjih oz. indijanskih poletnih dni postaja vse bolj hladno. Človeka stiska pri srcu, zato ni čudno, da v tem času še bolj stremimo k luči. Čutimo bližino smrti, mi pa bi tako radi živeli. Hrepenimo po pomladi, ko sončni žarki spet poženejo kri po žilah. Še prej nas sreča najdaljša noč v letu, ko sonce komajda brli nekje nad obzorjem, vendar je prav ta najdaljša noč znanilo novih dni svetlobe. Naslednja noč je že za malenkost krajša, kar je zagotovilo, da sonce spet pričenja povečevati svoj vpliv. Do takrat pa sta še skoraj dva meseca. To je za človeško dojemanje časa kar precej. Povsem razumljivo je torej, da so naši predniki iz strahu pred temnimi silami in hkratnega spoštovanja do njih pričeli tudi s spominom na mrtve prednike. Groza, ki jih je navdajala pred “goltajočim vrtincem smrti”, se je stopnjevala v okolju čedalje daljših noči. Takrat ni bilo ulične razsvetljave, le preproste svetilke so s svojim plamenom pomagale nekoliko pregnati srh pred nedojemljivim, nelagodje ob spoznanju, da vse odmira. Kaj je prednike držalo pokonci? Upanje. To je tista luč, ki je zavita v različne poganske in kasneje krščanske obrede in običaje lajšala stisko, ki nezavedno spi v vsakem izmed nas. Pri nekaterih bolj, pri drugih manj očitno, vsekakor pa jo vsakdo občuti. Ob 1. novembru je čas, da se nekoliko ustavimo in premislimo tek našega življenja. Razmere temačne, v hlad odete narave, ki čaka na zimo, so idealno okolje za kaj takšnega. In lučke. Toliko sveč kot duš pokojnikov in še več. Zanje? V spomin zanje, v znak upanja -zanje, še bolj pa za vsakega izmed nas! V nas je hrepenenje po svetlobi, po življenju. Tako ali drugače so ‘zapakirane’ naše misli o življenju in smrti, toda v bistvu si vsak človek želi na nek način večno živeti. Ljubimo življenje, nekateri celo s takšno močjo, strastjo, globino, upanjem po boljšem in svetlejšem, da pred naravnim koncem telesa “zliti hočejo se s tisto dimenzijo, ki pomirja bitke strašne, ki svobodo notranjo dušijo”. Kdor predčasno konča življenje, ne sme biti razglašen za sovražnika življenja, nevrednega “zemlje posvečene”. V tej zmoti so nekateri predstavniki prevladujoče religije še nekaj desetletij nazaj prekleli tiste, ki so “roko nase položili”. Samo Bog ima namreč odprt pogled v človeško srce. On ve, da marsikateri samomorilec tako ljubi življenje, da ga noče več vsak dan “polagati na oltar lažnega napredka”. Samomorilce se gleda postrani zato, ker je takšno dejanje posredno usmerjeno zoper družbo. Če bi kar vsi vzeli ‘štrike’ in naredili kolektivni samomor, bi družba razpadla. Samomomorilci nastavljajo družbi ogledalo. Če bi ustvarjali družbo z več upanja, če bi soljudem večkrat pogledali v oči in se pogovorili z njimi o srce parajočih strahovih in notranjih bolečinah, bi raje živeli v realnem svetu in se manj pogosto zatekali k začasnemu begu ali trajnemu pobegu od njega. Kakšno družbo ustvarjamo? Vsi hitimo, pijani od kapitalizma in potrošniškega načina življenja. Ali gremo proti sreči? Tako mislimo, v resnici pa se od pristne sreče odmikamo. Razrašča se korenina notranjega trpljenja, ki “preveč razjeda, da bolezen, smrt predčasna bi obirali se dolgo”. Edina luč, ki razsvetljuje to temo, pa ostaja upanje. Dokler bo v ljudeh tlelo upanje, bo upanje za človeštvo. “Upanje, ta sladki žar, naj nas ne zapusti nikdar. Ko zdi se, da zmaguje noč, daje novo, svežo moč.” Zato naj nas obisk pokopališča spomni, da še vedno obstaja upanje. Tudi zaradi mrtvih, ki so bili nekoč živi. Če ne bi bili živi, bi tudi mi bili mrtvi, kajti ne bi bili deležni življenja. Popotnico upanja so nam dali oni, ki z upanjem, ljubeznijo v srcu “so na svet potomce priklicali”. Ko prižgemo svečo v njihov spomin, počastimo upanje v življenje. Pa še pogrejemo se, preženemo mraz noči, premagamo smrt, se zamislimo in s pesnikom morda ponovimo: “Grob, nagrobnik, vaza, rože, na tisoče lučk v noč gori. Pokojniki, predniki, znanci, sodelavci, samo spomin nanje še živi. Sredi večne jesenske narave, vsako leto se vračajoče, človek za trenutekpostoji. Morda gre vase in zastrmi, ko se vpraša zamišljeno: ‘Kam se mi mudi?’” @ DRUŠTVENO ŽAREČA ZLATA SONČNICA Hortikulturno društvo Trbovlje je v petek, 20.10. 2006, kat je že tradicija vrsto let, podelilo priznanja posameznikom, družinam in skupnostim stanovalcem, ki so po mnenju komisije poskrbeli za najlepše ocvetličeno in prijazno ter najprijetnejše urejeno domače okolje. Urejeni vrtovi in travnate površine okrog človekovega bivališča so pomemben dejavnik celostnega videza nekega urbanega okolja. Tako kot cvetje in zelenje pomeni nepogrešljiv del dekoracije notranjosti urejenega bivalnega prostora, je aranžiranje zunanjih površin človekovega bivališča še toliko pomembnejše, saj je na očeh vsem, ki so ga mimoidočim. Priznanja Hortikulturnega društva Trbovlje za leto 2006 so prejeli družine Guzej, Ostenk 32, Vrbnik, Hohkrautova 56, Starc, Neža 32, Gornik, Vreskovo 8, Malkoč, Ojstro, Leben, Klek 42 a, Urek, Vreskovo 75, Kuder, Knezdol 2 a in Lovše, Klek 44 a. Najvišje priznanje, ZLATA SONČNICA, je tokrat iz rok predsednice Hortikulturnega društva Trbovlje, Albine Ocepek, pristala v rokah nežnejšega dela družine Ostanek, Ostenk 33, Trbovlje Podelitev priznanj so popestrili tudi otroci s kratkimi skeči in trboveljske maržoretke. Tekst in slika: MAS. MUZEJSKI KLUB V prostorih Zasavskega muzeja v Trbovljah je 17. 10. 2006 potekal ustanovni sestanek Muzejskega kluba. V slovenskem okolju je že nekaj takšnih klubov, ki združujejo ljubiteljske zgodovinarje, etnologe in drugim z vedenjem o preteklosti. Trboveljski Muzejski klub bo združeval ljubitelje kulturne dediščine, zbiralce, poznavalce zasavske preteklosti in tiste, ki bi jo želeli spoznati in ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v muzejskih projektih. Člani kluba bodo razvijali partnerstvo med strokovnimi delavci - muzealci in ljubitelji. Član lahko postane vsak, ki ga muzejsko delo in kulturna dediščina zanima in je pripravljen pomagati pri ohranjanju, predstavitvi in promociji preteklosti svojega kraja. Muzej, kot pobudnik ustanovitve Muzejskega kluba, bo s svojimi strokovnimi delavci pripravljal predavanja na teme, ki bodo trenutno predmet proučevanja. Organizirali bodo sodelovanje zunanjih strokovnjakov, ekskurzije in muzejske delavnice, omogočali izposojo strokovne literature in udeležbo članov kluba v neposrednem muzejskem delu. Člani se bodo srečevali na muzejskih srečanjih in spremljali trenutne aktivnosti ter sodelovali pri dolgoročnih projektih, širili informacije v svojem okolju in jih zbirali skupaj z gradivom, dokumenti, muzealijami. Besedilo in sliki: Anton Sutar Aks/A DRUŠTVENO 15 + ZASAVSKI VETERANI NA SPREHODU PO PRETEKLOSTI Veterani vojne za Slovenijo iz zasavskih občin Zagorja, Trbovelj in Hrastnika so se, 14. septembra 2006, odpravili na že spomladi načrtovani izlet v Brežice in Metliko. V Brežicah sta ustavila dva avtobusa Zasavčanov pred tamkajšnjim gradom, v katerem je muzej. Okrog 70 udeležencev izleta je najprej prisluhnilo besedam Ivana Kastelica, kustosa in pedagoga v Posavskem muzeju v Brežicah. Opisal je zgodovino gradu in boj teritorialnih enot, ki so v letu 1991, v času vojne, delovale na področju Posavja. V napadu na oklepna vozila in letališče JNA so imeli posavski borci tudi žrtve. Grad, kije bil, kot omenjajo pisni viri, sredi 13. stoletja najprej utrdba na meji, kije ločevala Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda na zahodu od ogrskega kraljestva na vzhodu in so jo zgradili nadškofe iz Salzburga, so leta 1515 požgali udeleženci velikega vseslovenskega kmečkega upora. V 16. stoletju so takratni lastniki, Habsburžani, poskrbeli za obnovitev obrambe pri Brežicah. Na mestu nekdanje požgane utrdbe je tako nastal grad, ki stoji še danes. Preživel je tudi veliki hrvaško slovenski kmečki upor pod vodstvom Matije Gubca, napade madžarskih osvajalcev in turških roparskih oddelkov. Zamenjal je lepo število lastnikov in upraviteljev. V gradu si je mogoče ogledati arheološko zbirko iz mlajše kamene dobe, bronaste in železne dobe, rimskega časa in prvih slovanskih naselitev. Etnološka zbirka ponuja vpogled v življenje in običaje kmečkega prebivalstva v Posavju od konca 18. stoletja do začetka 20. stoletja in kratko zgodovino lokalnega vinarstva ter vinogradništva. Puntarija je razstava, posvečena kmečkemu uporu v letih 1515 in 1573. Razstavljeno je kmečko orožje, orožje fevdalne vojske in original Dalmatinove biblije iz leta 1584. V 450 let starem renesančnem dvorcu je tudi umetnostno zgodovinska zbirka. V enem izmed grajskih stolpov pa so med drugim na ogled portreti plemiške družine Moscon in baročne sani. Grajska zbirka govori tudi o spopadih slovenstva z nemštvom v Brežicah na koncu 19. stoletja in začetku 20. stoletja. O Kozjanskem partizanskem odredu, 14. diviziji in o izgnanstvu prebivalcev spodnjega Posavja in Obsotelja pa obiskovalce opominja zbirka iz novejše zgodovine. Zanimiva je tudi spominska razstava slikarja in grafika Franje Stiplovška, ustanovitelja Posavskega muzeja Brežice. Se posebej slikovita med vsemi grajskimi sobanami je Viteška dvorana, ki predstavlja nepozaben prostor, ki je namenjen vrhunskim prireditvam in prestižnim porokam. Veterani so po ogledu Posavskega muzeja Brežice pot nadaljevali proti Metliki, kjer so si ogledali Osrednji slovenski gasilski muzej. Metlika je v svoji zgodovini, zaradi lesenih zgradb kritih s slamo, utrpela ogromno požarov. Pred 300 leti je mesto skupaj z obzidjem pogorelo do tal. Pred 130 leti so Metličani napovedali neusmiljeni boj požarom in ustanovili prvo prostovoljno gasilsko društvo v Sloveniji. Ravno tradicija pa je vzročno pripomogla, da je v metliškem gradu nastal Osrednji slovenski gasilski muzej. Koristno in zanimivo dopoldne so veterani dopolnili s popoldanskim prijetnim druženjem na eni izmed številnih turističnih kmetij v okolici Metlike. Besedilo in slike: Anton Sutar <® DRUŽNO____________ PODKUM NA SONČNI STRANI KUMA 200 LET ŽUPNIJE PODKIJM Brskanje župnika Kancijana Čižmana po župnijskem arhivu pred slabim letom je privedlo do odkritja, da mineva že natanko dvesto let od ustanovitve šentjurske župnije. Leta 1806 je namreč, po odcepitvi od svibenske pražupnije leta 1787, postala samostojna župnija in dobila svojega prvega župnika. Njegova odločitev, da se mora ta dogodek primerno obeležiti, je potegnila za sabo »plaz« najrazličnejših del in prireditev. Kot je bil pobudnik, je bil tudi duša in povezovalna nit vseh priprav prav župnik Kancijan. Meseca februarja letos je začel nastajati Podkumski zbornik. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo župnik, duhovni pomočnik Janko Slabe in Jože Potrpin, je pritegnil k sodelovanju mlade in starejše farane, ki so naposled pisno in slikovno izoblikovali kar se da celovito predstavitev podkumske župnije in kraja. Posebno težo pa so zborniku dali trije priznani avtorji oziroma osebnosti: pisateljica Berta Golob, akademik Matjaž Kmecl in direktor nadškofijskega arhiva France M. Dolinar. Golobova je napisala spremno besedo, Kmecl je popisal spomine na svoje otroštvo, ki ga je preživel v Šentjurju, ko so bili njegovi starši tukajšnji predvojni učitelji, Dolinar pa je pisal o razlogih za ustanovitev župnije. Knjižico z naslovom Podkum na sončni strani Kuma je kakovostno natisnila tiskarna Tori iz Trbovelj. Julija, avgusta in še septembra so potekala obnovitvena dela v okolici šentjurske cerkve. Nameščena je bila drenaža ob župnišču, razširjena in na novo asfaltirana dovozna pot k cerkvi, zgrajen je bil nov oporni zid z razsvetljavo ravnine pred cerkvijo in nameščen nov tlak pred mrliško vežico. Dela so opravili prizadevni domačini, poklicni mojstri, podjetje LANSER z Brezja pri Dobu in Cestno podjetje Ljubljana. Asfaltacijo je sponzorirala Občina Zagorje, del gradbenega materiala je prispevalo podjetje YTONG iz Kisovca, ostalo so plačali župnija Podkum, dobrotniki in sponzorji. V zakristiji pa je mizar Franc Očkon ob pomoči Franca Potrpina in Tineta Jakoša obnovil omaro. V nedeljo, 17. septembra, je po maši moški pevski zbor Papimičar z Jagnjenice izvedel koncert, nato je sledilo odprtje razstave slik Anite Jakoš in skupine slikarjev, ki so sodelovali na poletni likovni koloniji »RudiArt« na Medvedovi domačiji, ob tem so si obiskovalci lahko v veži župnišča ogledali ročne izdelke Hinka Celestine. V petek, 22. septembra, je pater Beno Lavrih predaval za zakonce, za sklep pa je še psiholog Bogdan Žorž v četrtek, 28. septembra, osvetlil različne vidike danes zelo aktualne teme - razvajenosti. Na nedeljo osrednje slovesnosti, 24. septembra, je ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran najprej blagoslovil zunanja obnovitvena dela, nato je sledila slavnostna maša, pri kateri so ob nadškofu somaševali domači župnik Kancijan Čižman, duhovnika, ki sta izšla iz župnije, Ciril Lazar in Damjan Prošt, dva nekdanja župnika, Franc Grahek in Jože Erjavec ter pet sedanjih ali nekdanjih duhovnikov zagorske dekanije. Razširjeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Rika Majcna, ob orgelski spremljavi Franca Očkona, je pel latinsko mašo - Missa Seraphica p. Hudolina Sattnerja. Ob koncu je bil DRUŽNO [17 + kulturni program. Povezovala gaje tajnica Župnijskega pastoralnega sveta Teja Rozina. V njem je nastopil citrar Tomaž Plahutnik s solistom Markom Kobalom, blagoslovili so obnovitvena dela v zakristiji, podelili priložnostna priznanja zaslužnim delavcem in sponzorjem. Zbrane sta še enkrat nagovorila nadškof Uran in župan Matjaž Svagan, predstavljen je bil novo izdani Podkumski zbornik. Množičnega slavja sta se med posebej povabljenimi udeležila še dr. Matjaž Kmecl in dr. France M. Dolinar. Gostišče Čop je v župnišču pripravilo pogostitev gostov z izbrano kulinarično ponudbo. Na prostem pa so bili ostali navzoči deležni dobrot tukajšnjih gospodinj. Sentjurčanom, z župnikom Kancijanom na čelu, gre vse priznanje in zahvala za vsestransko in bogato praznovanje pomembnega in dragocenega jubileja njihove župnije, še posebej pa za močno povezanost in sodelovanje, ki so ju izkazali v teh dneh. Župnija Svetega Jurija Podkum se zahvaljuje vsem, ki so finančno podprli izdajo zbornika ob 200-letnici župnije. Zahvala velja tudi mnogim posameznikom za njihov delež v mozaiku dobrotnikov šentjurske župnije. Kancijan Cižman, župnik Besedilo in slike: Jože POTEPIN i m Hrastniški gasilci so imeli v svojih vrstah letos oktobra lep jubilej. Jože Jelen je 13. oktobra 2006 praznoval devetdeset let in prav na ta dan ga je sprejel tudi župan Miran Jerič, da tudi v svojem imenu in imenu občanov izreče čestitke in dobre želje. Čestitali so mu tudi člani GZ in PIGD TKI Hrastnik. »Ponosen sem, da sem član gasilske organizacije,« je dejal slavljenec, saj je gasilstvo pojem za tovarištvo in solidarnost. Pomoč sočloveku v današnjem času usiha, zato je naša prostovoljna pripravljenost tembolj dragocena...« Jože Jelen je stopil v gasilske vrste pri dvajsetih letih in jim ostal zvest celih sedemdeset let. Je tudi ustanovni član PGD Prapretno in prvi poveljnik društva. Prav tako je bil prvi poveljnik OGZ Hrastnik, ustanovljene 1955. leta. Od leta 1965 je bil član PIGD TKI Hrastnik, kjer je bil zaposlen, po upokojitvi pa je še vedno ostal aktiven. Za svoje delo je dobil številna priznanja, od katerih omenimo drugo najvišje priznanje GZ Slovenije Kipec gasilca in Plaketo gasilskega veterana. Slika: arhiv GZ Hrastnik Besedilo: FančiMoljk © OKROGLO - i--—-------- JUBILEJ ZAGORSKE OBRTI IN PODJETNIŠTVA V petek, 20. oktobra, je bila v delavskem domu v Zagorju slavnostna akademija ob 35 - letnici Območne obrtne zbornice v Zagorju ter 105 - letnici obrtnega društva. Prireditelji so obiskovalce na zanimiv način popeljali na sprehod skozi zgodovino. Prebirali so odloke, ki so veljali v tedanjem času ter zaigrali nekaj kratkih prizorov, iz katerih je bilo mogoče zaznati duh tedanjega življenja, ko je v letu 1902 v Zagorju nastalo prvo obrtno društvo. V pozdravnem govoru je predsednik Območne obrtne zbornice Zagorje Jože Ule povedal, da šteje zbornica kar 370 obrtnikov, le ti pa dajejo zaposlitev 740 delavcem. Zupan Matjaž Svaganje poudaril, daje sodelovanje z zbornico velikega pomena, saj lahko le s skupnimi močmi pripomorejo k boljšemu razvoju in manjši brezposelnosti. Program so z glasbenimi vložki obogatili mešani pevski zbor Ladko Korošec, Vlado Poredoš in Bojan Bergant, harmonikar Robert Lazar in trio Najlepši cvet. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za aktivno delo na področju obrti, ki sojih prejeli avtoprevoznik Janez Drobež, žagar Janez Škrinjar, slikopleskarja Andrej Lavrač in Anton Lavrač, popravljalec električnega ročnega orodja Tomaž Draksler, na področju izobraževanja bodočih obrtnikov Stanislav Zidar ter Roman Žerko. Razvoj obrtne dejavnosti so zaznamovale tudi ženske. Valči Oberč že 28 let uspešno vodi svoje podjetje, Kristina Turk s svojimi tekstilijami daje prav posebno noto modi, za uspešno vodenje svoje dejavnosti je prejel nagrado tudi Jože Ule. Nagradili so tudi dvajsetletno prizadevno delo sekretarke Majde Razpotnik. Spominsko darilo OOZZ sta prejela predsednik obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun in župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Svagan. Začetnikom OOZZ Tonetu Ašiču, Janezu Vidmarju, Stefanu Oberču, Ediju Pavliču in Francu Drnovšku so podelili posebno priznanje. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun pa je visoko priznanje krovne zbornične organizacije za uspešno delo na področju obrti podelil obrtniku Matjažu Razpotniku. Številni udeleženci, med njimi prejemniki priznanj za dolgoletno delo v obrti in za uspešno delo v organih območne zbornice, so se ob izbranem kulturnem programu ter ob kasnejšem družabnem srečanju spomnili desetletij organizirane dejavnosti obrti na območju Zagorja ob Savi. _____OKROGLO © DEVETINTRIDESET NA PETDESET To je za trboveljskega upokojenega dolgoletnega člana obrtniškega ceha, Rafaela Medveška, še sprejemljiva razlaga dolgosti njegovega bivanja na tem svetu. In, ker smo na Zasavcu sami Zasavčani, smo hitro pristavili lonček, da imamo ‘uržah’ še za eno praznovanje. V četrtek, 2. novembra 2006, prav na dan izida 22. številke Zasavca, bo Rafael Medvešek praznoval in kaj je lahko lepše kot to, da mu iskreno zaželimo, da vztraja na svoji poti in razveseljuje svoje bližnje z iskrivostjo, neverjetnim spominom in hudomušnostjo ter s sposobnostjo, s katero sprejema življenje v in okrog sebe takšno, kakršno se mu ponuja. Srečala sva se na lanskoletnem novoletnem srečanju, ki ga za aktivne in upokojene člane vsako leto organizira Območna obrtna zbornica Trbovlje. Takrat sem obljubila, da pridem na klepet. Oba sva imela v mislih pogovor o njegovem obrtniškem delu. Pa ni bilo čisto tako, ko sem obljubo izpolnila na oktobrsko sončno popoldne. Sedeli smo v utici na vrtu in željno vsrkavali za ta čas kar preveč tople žarke in hvalili lepo jesen. Skoraj leto dni se nisva videla in malce je moral pomisliti, kje sva se srečala. Ni potreboval veliko časa. Ko sem mu vrnila sliko, ki mi jo je dal takrat v Delavskem domu, je dobro vedel, kdo sem in kaj bi rada. »Takrat smo se srečevali v hotelu, v restavraciji,« seje spominjal. »Vedno so me vabili na srečanje ob novem letu, tudi ko sem bil že upokojen.« Namesto suhoparnih podatkov o tem, kdaj, kje in zakaj je postal, kar je (še vedno kdaj pa kdaj), namreč mizar, je prijetno popoldne na njunem vrtu minevalo v lahkotnem klepetu. Njun vrt..., to pomeni, da z ženo Rozi živita v hiši, okrog nje so gredice in na njih je vsega, od trte do vsesvetnic. V tem času je že vse v prahi in čaka na pomlad. »Mmmm, tole pa ni potrebno nič gristi, kar samo zdrsi v želodec,« je pohvalil priboljšek, ki ga je njegova najmlajša hčerka, ob prerekanju, katera od naju časti in kjer je odnesla zmago, postregla. In potem je povedal, kako je peljal vse tri hčerke na kremšnite h Kozinet. Ponosen je bil takrat in je še danes na svoja dekleta. Usoda, ki ne prizanaša, gaje udarila pred dobrima dvema desetletjema. Ostal je brez žene in hčerke... Pobral se je...Sicer pa o tem nisva govorila na to prelepo jesensko nedeljo. Cas sicer celi rane, brazgotine, ki ostanejo, pa bolijo... »Bom nekaj pokazal,« se je po tortici in po nekaj vicih odločil in odhitel v hišo. Vrnil se je s z devetdeset let staro fotografijo. Oče, mama in deset otrok. Hm! Najstarejši je že v uniformi za vojaka, torej ima 21 let in najmlajši, Rafael, je v maminem naročju v pleničkah. Oče je bil obrtnik-mizar v Radečah, njegov najmlajši sin pa trideset let v Trbovljah. Hčerke so v otroških letih vse trdile, da bodo mizarke in ati jim je naredil »tišlarski ponk«, vsaki svojega. No, nobena ni postala mizarka, ampak najmlajša ugotavlja, da bi bilo danes morebiti bolje, ko bi... Nikogar od njih s slike ni več, le on, najmlajši - ampak, ima hčerki, ima vnuke, nečake, takšne in drugačne sorodnike in ima ženo Rozi. Mogoče, ne, gotovo se še spominjate rumene hiše ob fusbalpalacu Rudarja. Ja podrli so jo, ampak zrasla je nova na Novem domu, ki je priča, kako Rafael Medvešek strumno in optimistično vstopa v deveto desetletje, ko: »Bom praznoval svojo petdesetletnico - nič več in nič manj!« In tako bodi! Kajti tako se počuti, je po premisleku odgovoril na hčerkino vprašanje. Še na mnoga leta, spoštovani in dragi naš Rafael Medvešek! |<@) NAJSTNIŠKA »Piti NAS DOMA« NI »DOLGČAS NA OBISKU« Člani Izvršnega odbora DPM Trbovlje so se v torek, 24. oktobra 2006, pogovarjali o uspešno izvedenih aktivnostih ob Tednu otroka ter pričeli s pripravami na prihajajoče aktivnosti - jesenske počitniške dejavnosti in Veseli december. Nacionalna mreža TOM (telefon za otroke in mladostnike), ki deluje v okviru ZPMS razpisuje 1. STRIPOVSKI NATEČAJ na temo “Dolgčas na obisku”. Na brezplačni telefonski številki 0801234 vsak dan med 12. in 20. uro mlade čaka prijazen glas, ki seje pripravljen pogovarjati o čemerkoli. TOM ne odgovarja samo tistim mladim, ki so trenutno ogroženi, ampak prisluhne prav vsakemu klicu in na podlagi tega so se na krovni organizaciji odločili, da letošnje leto razpišejo natečaj na temo dolgčasa. Na natečaju lahko sodelujejo otroci in mladostniki stari od 6 do 15 let. Strip, poslan na natečaj, na bo izključno na A4 formatu, v črno beli tehniki in v dveh ali štirih pokončnih sličicah. Rok za pošiljanje del je do vključno 9. novembra 2006. Vse dodatne informacije lahko dobite na sedežu društva na Ulici 1. junija 4, tel.št.: 03 56 30 248. ZPMS in Zveza družin tudi letos vabita k sodelovanju na že tradicionalni prireditvi DRUŽINE SE PREDSTAVIJO vse družine, v katerih se v prostem času ukvarjajo z glasbo, plesom ali recitacijo, kjer vsi člani družine skupaj ustvarjajo in želijo svojo ustvarjalnost pokazati tudi drugim. S to prireditvijo želi vzpodbuditi umetniško ustvarjanje v družinah in predstaviti umetniške izdelke, kijih člani družine skupaj ustvarjajo v svojem prostem času. Letošnja tema akcije je PRI NAS DOMA. Likovna dela ali fotografije na omenjeno temo pričakujejo do 7. novembra 2006, na ZPMS, Miklošičeva 16, Ljubljana ali na DPM Metlika, CBE 23, Metlika. Vsa prispela dela bodo predstavljena na razstavi, ki bo od 13. do 17. novembra 2006 v avli Kulturnega doma Metlika, zadnji dan razstave (17. novembra) pa bo ob 17.00 uri zaključna prireditev s kulturnim programom. DPM Trbovlje: Lavra Izgoršek V Ljutomeru, kjer so se pomerili z mednarodno konkurenco, so zablesteli trboveljski debaterji. Tema debate je bila Youth should have special seat in European Parliament. Dodatni temi pa sta bili English should be used as official language in EU countries in Junk food should not be sold in schools. Martin Brici, Ines Jurič in Barbara Jozinovič ter Biljana Makuljevič, Urša Klinc in Edina Vehabovič so se odlično odrezali in veliko naučili. Debatirali so z Nemci, Hrvati, Američani, viško, idrijsko, ljutomersko gimnazijo in gimnazijo Ledina. Trboveljski novinci so celo premagali ameriško skupino! Nove izkušnje mentorje utrjujejo v prepričanju, da v Logosu nastaja nova, izjemna generacija. Zaslužijo si vse čestitke za vloženo energijo v pričakovanju na veliko zabavnih in uspešnih turnirjev. Zahvala gre študentom, posebej absolventu Mateju Uduču, za pomoč debaterjem. Za Logos: MaH OTROŠKO IGRIŠČE V STANOVANJSKEM NASELJU NOVI DOM Mali stanovalci v trboveljskem stanovanjskem naselju Novi dom so se pred dnevi razveselili dograjenega otroškega igrišča. Na pobudo starejših stanovalcev Novega doma je Krajevna skupnost Eric Keršič pristopila k aktivnostim za realizacijo njihove želje. Za igrišče so morali izvesti izkop zemljišča z gradbenimi deli, postaviti zaščitne mrežne ograje, nakupiti igrala in sicer tobogan s stopnicami, poli gugalo na vzmeti-konj, enojna gugalnica in vrtiljak. Celotna vrednost gradbenih del ureditve igrišča je 1.721.968,00 sit, nakup igral z vgradnjo pa 630.000,00 sit. Aktivnosti za uspešno izvedbo je vodila KS Eric Keršič. Nastale stroške gradbenih del v višini 776.968 sit je financirala KS Eric Keršič, pridobljena so bila tudi donatorska sredstva v višini 945.000 sit. Nakup igral je financirala KS Eric Keršič in Občina Trbovlje. MaH RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Festival Mat kultra 2006 V galeriji Mat kultra v RR centru v Zagorju je od 26. oktobra 2006 postavljena razstava fotografij z letošnjega festivala Mat kultra. Avtorji razstavljenih fotografij so člani Foto kluba Hrastnik Jernej Biderman, Matevž Kostanjšek, Matjaž Kirn, Mojca Podrenik, Primož Hafner in Vinko Žagar ter Roman Rozina. Razstava je sprehod po dogajanjih poletnega festivala Mat kultra 2006, kije bil sestavljen iz trinajstih festivalskih večerov in dopoldanskim matinej. Predstavilo se je nad petdeset različnih skupin iz Zasavja, Slovenije in tujine z več kot petsto sodelujočimi, prireditve po vsem Zasavju pa sije ogledalo nekaj tisoč obiskovalcev. Fotografe je zanimalo dogajanje na odru, za in pred njim, motive so iskali med nastopajočimi in obiskovalci. Razstava bo predvidoma odprta mesec dni, ogledate pa si jo lahko vsak delovni dan med 8.00 in 16.00 uro. Matkultra Slika: Roman Rozina Katalena skozi objektiv Romana Rozine DRUŠTVENO ----------h Tekmovalni poligon ms? ^ ■ - -. - I ■ y : - -- - ' - 8«*fc. -m. it..', -ZrVa, ups-hrumeča, kopica - brez žrtev na obeh straneh... Konec divje dirke dober, vse dobro V nedeljo, 22. oktobra, je trboveljsko modelarsko društvo Nitroinfected organiziralo III. tekmo za državni pokal. Na travniku pri Deponiji premoga Lakonca se je zbralo 20 tekmovalcev, ki so se pomerili v dveh kategorijah. 3. mesto v kategoriji 1:8 je osvojil domačin Dejan Hrušovar. Tekmovalci in njihovi mehaniki so bili navdušeni nad izjemno lokacijo, obiskovalci, ki so se mimogrede lahko sprehajali in uživali v lepi jesenski nedelji, pa si bodo prav gotovo z veseljem ogledali še katero izmed naslednjih tekem, saj organizatorji poskrbijo tudi za adrenalinski užitek. Predtekmovalna mrzlica Tole niso ribiči, da ne bo pomote, lovijo pa... ■ srn*- S*. •X - -■Kit Tele divje zverine... (g) REPORTAŽA POTEPANJE PO SLOVENSKI OBALI Krajevna skupnost Izlake in Turistično društvo Izlake sta v soboto, 21. 10. 2006, organizirala enodnevno potepanje po slovenski obali in istrskih gričih. Prva postaja je bila v Piranu. V središče mesta so se spustili po ozki tlakovani ulici in se ustavili na Tartinijevem trgu. V Piranu so si najprej ogledali Pomorski muzej Sergeja Mašera. Muzej zbira, preučuje in predstavlja pomorsko preteklost slovenskega obalnega področja, slovensko pomorsko preteklost in gospodarske panoge, ki so vezane na pomorstvo. V ta namen ima urejene tudi posamezne zbirke. Kustosinja Pomorskega muzeja razlaga zgodovino pomorstva. Pot jih je nato vodila v prečudovit naravni rezervat Sečovlje. Postanek so izkoristili za malico, ki seje že zelo prilegla. Ujeti med malico. V ozadju solinarski muzej. Muzej solinarstva se nahaja v opuščenem predelu Sečoveljskih solin na desnem bregu kanala Giassi. Zajema solinsko hišo z muzejsko zbirko ter solni fond s pripadajočim dovodnim kanalom za morsko vodo. Solinska hiša obsega niz treh stavb: enonadstropno hišo, kije služila za bivanje solinaijeve družine in za shranjevanje soli, nekdanje pritlično skladišče, v katerem so shranjevali sol ter po starem vzorcu obnovljeno krušno peč, posebnost Sečoveljskih solin. Ognjišče solinarjev ter kuhinjska oprema tedanjega časa. V vitrini si ogledujemo vrče za prenašanje pitne vode, ki so jih uporabljali solinarji. Z veseljem so si nato ogledali tudi istrsko hišo VREŠJE - “živi muzej” KRKAVČE, kjer jih je sprejela gospodinja v tipični narodni noši. Spust do istrske hiše, kjer nas že pričakuje gospodinja. Za dobrodošlico nam je postregla s kruhom in z oljčnim oljem v katerem je bil tudi merlot. AVS/A REPORTAŽA ©> Istrska hiša v Krkavčah vS/oFenski Istri je prava istrska hiša iz kamna različnih oblik in pokrita z lesom. V njej je kuhinja z ognjiščem, kjer seje družina grela, kjer so kuhali in jedli. Ob kuhinji je spalnica. Tam sta spala gospodar in gospodinja pa tudi otroci. V hiši je še klet za hrambo vina in poljščin ter prostor za živino, navadno za osla in koze. Za konec so gospodinjo povabili še v naše kraje. Izlet so zaključili v gostišču Zorko v Vanganelu, kjer so preizkusili kulinarične posebnosti Primorske. Prijetno vzdušje med udeleženci izleta. Za tisto pravo vzdušje je poskrbel harmonikar Denis. Iz svoje frajtonarice je izvabil tako ponarodele kot tudi modernejše melodije. Denis je raztegnil svoj meh, najpogumnejši so mu z glasovi pritegnili. Pripravili so srečelov, za katerega so darila prispevali obrtniki in podjetja in zahvaljujejo se vsem, ki so pomagali, daje bil izlet še bolj prijeten. Veselje ob prejemanju daril srečelova je vzpodbudilo k igranju še drugega mojstra harmonike. Tako so spoznavali jesenski utrip Primorske, delček njene kulturno - zgodovinske in naravne dediščine ter poskušali značilne istrske dobrote. »Lahko vam je žal, da se nam niste pridružili.« liMnŠlike: IRH REPORTAŽA H--------- ZAGORJANKE PRI IZVIRU SLOVENSKE RESEDE Če smo bolj natančni : v soboto, 21. oktobra 2006, so se podali na Dolenjsko Zagorjani, saj je bil v ekipi Knjižnice Mileta Klopčiča kot predstavnik moške sile poleg voznika tudi Matej. Izlet so organizirali s člani krožka ljubiteljev dobre knjige, ki že pet let berejo z Manco Košir. V Rašci, Trubarjevi rojstni vasi, jih je sprejel vodnik Božo Zalar in jih vodil po prelepi velikolaški okolici, še posebej, ker je solnce nanju sijalu inu ni bilo vremenskih nadlug, če se izrazimo v Trubarjevem jeziku. Lahko bi rekli, da so vzeli Raščani popularizacijo moža, ki je naučil Slovence pisati in brati, v svoje roke. Ob štiristoletnici smrti Primoža Trubarja so uredili spominsko hišo, kjer lahko na stenah preberemo njegovo življenjsko pot in odlomke iz njegovih del, slike sodobnikov, kopije njegovih knjig.. .Posebno pozornost je pritegnil napis na Trubarjevem nagrobniku, saj ga je iz nemščine prevedel Zasavčan Anton Sovre, prevajalec in klasični filolog, rojen v Šavni Peči. Po ogledu lepo urejene Rašce so se odpeljali na bližnji Veliki Osolnik, kjer so ob cerkvi sv. Lovrenca čudoviti razgledi na vse štiri strani : na Julijce, Kum, Kočevsko, Slivnico... »Pol Slovenije imamo pod nadzorom,« je dejal prijazen domačin Milan, ki je peljal skupino tudi na ogled ročnega in strojnega izdelovanja suhe robe - lesenih žlic. Skupinski posnetek pred Trubarjevo domačijo. Saeir ncjbcmine^ plašči Um »OwiSkw» k J i Yrtflufu to zvfdje Hiutrm cla'lntV t Unprepajaje on IJMpmaJpa| v imenu rufrun m*e$e prehlje luilae. 5 telbe&ur^Tmibfri v njem nM/e 3^8 lbt% U v Kemptenu me^je učil { plafam ehneem Vna td led ea je dčM.v XvCrterfvxh detli, lat ffen učilitja Inul, din TUrendinpen nate . to Svete prevedel Je na materiji dm'i nau^Je bejijqat daleč najubnje flran—, «u< O« lita-tm ,Y M.nti-Jeufenm /čitln gpetic^ L1,'. KelHy vreden čadi ijyel dejtvibje lrtg*> tev.i Obrije boj bcjevaljvci (et deJpnta! po rmrnj. o.tu vrre obranilbil it doljan -x te* 7. vTliXjm Pavlom ~dgi nofi *£ k*vne nttefe v*V< ni\darji iuf nobtnbUfla utrnil nt bo^ »fi Martin Crufluf - Ant c n Scvrt vire torti vitoi Sovretov prevod iz nemščine s Trubarjevega nagrobnika, mestu Na tem mestu naj bi bila Trubarjeva domačija Nekaj nad 700 m nadmorske višine - crkev sv Lovrenca na Velikem Osolniku. Po obisku etno hiše blizu Velikih Lašč v Ravnem Dolu in skoku na bližnji Turjak je sledila okusna dolenjska enolončnica, za piko na i pa sta poskrbeli Slava in Franja, temperamentni in duhoviti dvojčici, ki sta se v pol nem programu za . . . . , . ristične obiskovalce SIava m Franja prikazujeta izdelovanje lomnih svojih zobotrebcev - vsakodnevna dejavnost roških let, ko so v otroštvu. imači hiši izdelovali zobotrebce. Mini predstava bi bila odlična di za kakšne šolarje, saj se jim ne sanja, kako skromno je bilo asih življenje... C/iZ'Z)* A/fn Len i Qf-rrrnrcnl/' /l/n czdzV 1 /zi • JFn A/Tnlilr A\Cs/A DRUŠTVENO 10 V KISOVCU BIZNISIRAJO OTVORITEV CVETLIČARNE PEGAN V centru Kisovca, tik ob avtobusni postaji, je bilo v soboto, 13. oktobra, veselo. Slišati je bilo glas harmonike ter množice ljudi, ki so se zbirali okoli bogato obložene mize. Razlog za dobro voljo je bila otvoritev cvetličarne Pegan. Sašo Pegan je ljubezen do cvetja in aranžiranja pripeljala do tega, da je svojo prejšnjo lokacijo cvetličarne, kije podlegla svojim letom, zamenjala za novo. Lepo urejena okolica ter tudi notranjost cvetličarne kažeta na to, da to delo oseba opravlja s srcem in ljubeznijo. Mimoidoči so z veseljem postali ter si ogledali novo pridobitev Kisovca. IRH STORITVENI SERVIS ASR D. O. O. ODPRL SVOJA VRATA V soboto, 21.10.2006, je v Kisovcu svoja vrata odprl storitveni servis ASR d . o. o. V njem najdete poleg avtoservisa tudi vulkanizerstvo, ročno avtopralnico ter prodajalno dodatne opreme. V novem podjetju sta svoje znanje in moči združila Borut Žnidar in Tomaž Razboršek. Borut Žnidar se je prej ukvarjal s ključavničarstvom, Tomaž Razboršek pa je bil desetletja zaposlen v avtomehanični delavnici. Skupaj sta zgradila objekt, v katerem zdaj ponujata svoje storitve. Trenutno sta edina zaposlena v podjetju, vendar nameravata zaposliti še tretjega. V prihodnosti pa bodo glede na potrebe zaposlili še koga. Pritličje objekta je namenjen avtoservisu, zgornji del pa je trenutno kot skladišče. Objekt meri 750 m2, od tega ima vsako nadstropje približno 250 m2. Avtoservisne storitve opravljajo za avtomobile vseh znamk. V vulkanizerstvu sodelujejo s programom Marangoni. Marangoni je podjetje, ki seje nastalo iz podjetja Pirelli. Strokovnjaki so izdelali novost na trgu, platišča, ki imajo doživljenjsko garancijo. V primeru poškodbe, se guma zamenja brezplačno, obračuna se le obraba pnevmatike. Dodatna oprema, ki jo ponujajo, je za vsa vozila, poudarek je na platiščih, izpušnih loncih. Po naročilu je mogoče dobiti vse. Delovni čas avtopralnice je od 8.00 do 17.00 ure, servis pa od 7. 00 do 15. 00 ure. Ob vikendih servis ne obratuje, razen po potrebi, avtopralnica pa obratuje od 8. 00 do 13.00 ure. Slavnostna otvoritev je bila odraz sodelovanja s poslovnimi partnerji. Otvoritve so se udeležili župan občine Zagorje ob Savi, Matjaž Svagan ter njegovi protikandidati v predizboru za volitve. IRH © BUKVARSKA — w i------------------ MOČVIRSKE TRAVE V četrtek, 19.10.2006, so v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku gostili Mileno Majcen, diplomirano psihologinjo in pesnico, ki je svoje otroštvo preživela v Hrastniku. Osnovno šolo je obiskovala v Hrastniku, gimnazijo pa v Trbovljah. Zaposlena je kot vodja izobraževanja v MIK Slovenija d.o.o., izkušnje dobiva pri sodelovanju v številnih svetovnih projektih s področja organizacije dela in razvoja kadrov. S tega področja sta tudi njeni strokovni knjigi, namenjeni izboljševanju odnosov med delavci in vodilnim kadrom v kolektivu. Literarni večer v hrastniški knjižnici je bil namenjen poeziji. Milena Majcen je brala novejše pesmi pa tudi tiste, ki so izšle leta 1983 v pesniški zbirki Močvirske trave. Večer so popestrili recitatorji osnovne šole, ki jih je vodil Dejan Debelak, gostji pa so na koncu poklonili priložnostno darilo in jo presenetili z recitacijo Minattijeve pesmi Nekoga moraš imeti rad, ki jo je prebrala Milenina sošolka Romana. Besedilo: Fanči Moljk »DOBER PISATELJ VEČ BRIŠE KOT PIŠE« V zagorski knjižnici je bil 26.10.06 zanimiv in prijeten večer z Žarkom Petanom, ki ga je z besedo in glasbo uspešno vodila Alojzija Drnovšek. Kadar govorimo o Žarku Petanu, najprej pomislimo na aforizme, vendarje s svojo ustvarjalnostjo dosegel izjemne uspehe tudi na drugih področjih ustvarjalnosti. Potrdil se je kot režiser, dramatik, prozaist, mladinski pisatelj in še kaj. Bilaje to tudi ura zgodovine, predvsem pa predstavitev njegove zbirke esejev, ki je izšla letos, v kateri razmišlja o različnih ljudeh, z naslovom Poznal sem jih. Njegove misli in razmišljanja so odlični napotki za pišoče... » Vojna je tragična, ne obtožujem časa, pač pa želim, da se kaj takega ne bi pono vilo. Resnice se je treba držati, žal pa jo lahko z eno besedo ali akcentom obrnemo. Aforizmi niso smešni stavki. V vsakem aforizmu je košček tragedije, brez tega ni aforizma.« Tole pa še za pisatelje: »Pameten pisatelj si zagotovi bralce preden napiše knjigo.« Hvala zagorski knjižnici za tako prijeten večer! Slika, besedilo:St.R. LETEČI STROJI V MITOLOGIJI Vse več je dokazov, da se »zgodovina ponavlja«. Boris Muženič je v četrtek, 19. oktobra 2006, v Knjižnici Toneta Seliškarja pokazal številne diapozitive, na katerih so pričevanja o kulturah, ki so živele tisočletja pred nami in presenetil nekatere obiskovalce Stara mitološka izročila govorijo o letečih kočijah, sončnem vozu, bobnečem ščitu, nebesnih kačah, zmajih... »Če odkrite podobe in izkopane predmete skušamo narediti znova, enako kot so bili pred tisočletji, ugotovimo, da delujejo. Zato ni več mogoče zanikati obstoja visoko razvitih kultur v preteklosti, čeprav so ostale nekatere še vedno skrivnost. Ko se odkrivajo tančice, spoznavamo marsikaj, kar nas preseneča... Očitno so zemljo doletele številne katastrofe, ki so uničile obstoječe in razvoj civilizacij se je vrnil na začetek...S sodobno tehnologijo današnjega časa lahko mitološka pričevanja razložimo povsem drugače in pravilneje.« razmišlja Boris Muženič, kije obljubil, da bo naslednjič, ko bo prišel in povedal o tem še kaj več. Besedilo in slika: Irena Vozelj KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Začetek novembra je v znamenju spomina na ljudi, ki so nekoč živeli z nami in nam nekaj pomenili, a so za razliko od nas že prešli na drugo stran obzorja brez povratka. Ali res živimo samo za to, da umremo? Ali je to naš cilj? Na nek način je to res dokončni cilj na svetu, ki ga poznamo. Toda kje je potem smisel? Čemu se potem vsak dan skušamo znajti v areni življenja? Ali je smisel v tem, da skušamo čimbolj kakovostno živeti vsak trenutek, ki nam je podarjen? Dejstvo je, da sedanji čas pripada samo nam, vendar bi se morali obenem zavedati, da za nami in po nas prihajajo novi rodovi. Kakšne vrednote, kakšno okolje jim bomo zapustili? Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) BEG Beživa, oba, veterin jaz, preganja naju isti zakleti so vražnik, stresni čas. Marsikdaj je vražje napeto na tem zagamanem svetu, na zlizani površini strašno drsi, pogosto pogrneš, kot si dolg in širok, a se moraš bliskovito hitro pobrati in moraš, moraš, vcik-caku, prečkati nevarno čistino ter nadaljevati odrešujoči beg. Vlado Garantini USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3, MOJ CILJ Vem, da je nekje, a kje, ne vem; nekje v daljavi, mogoče za obzorjem, ali pa za prvim gričem. Počasi zdaj hodim, ali pa tečem, na začetku poti šemi mudi. V daljni meglici, se mi zazdi, cilj moj stoji. Vse se razblini, bil je privid. Dolgo že hodim, zdaj skoraj že blodim, počasi omagam, padem na tla, tu je moj cilj, se življenje konča. Andrej Režun “Sedanji čas ima neko prednost pred vsemi drugimi - pripada samo nam.” (Charles C. Colton) JESENSKA Poletje že odhaja, jesenski tu je čas, ko listje rumeni, odpada, pri srcu stiska nas. Če sam si, ko jesen prihaja, tedaj občutiš to še bolj, kar raste, vse odmira, na prša te pritiska bol. Če sam si, ko jesen prihaja, prav dobro občutiš to, da kar raste, vse odmira, počutiš se osamljeno. Maks Marinčič OBHOD STARCEV Nekateri pač ne verjamejo resnicam, ki prinese jih čas. Gledajo prazno in niti pod razno se ne podajo, da je menjava na pohodu. Nočejo predati še palice štafetne, vidi se, da stari so še na obhodu. Bolj kot ostajajo starci optimisti, bolj so mlajši pesimisti. Bodite vsi na vrhu, starci -mladi bodo najmanj ob kozarcu čakali na dan plačilni vaš, da mladim in sposobnim boste dali vsaj za nekaj daš. l C ' PROSTOVOLJNO <------------ AGNEZ IN 15. OBLETNICA Predsedstvo Zveze slovenskih častnikov je v počastitev 15. obletnice odhoda zadnjega vojaka JA iz Slovenije ter skladno z Načrtom dela Zveze slovenskih častnikov organiziralo na strelišču Agnez - Ojstro v Trbovljah že 9. odprto državno prvenstvo Zveze slovenskih častnikov v streljanju s pištolami VK ter 7. pokalno tekmo SZPS, ki jo je poimenovalo »TRBOVLJE - 2006«. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. 07. oktobra 2006 so izvedli praktično streljanje, 14. oktobra pa precizno streljanje. Pokrovitelj tekmovanja in predsednik častnega odbora je bil generalpolkovnik Albin Gutman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Predsednik organizacijskega odbora za operativno izvedbo tekmovanja, Bojan Soper, je po končani tekmi dejal: »Zadovoljen sem tako z rezultati, ki so jih dosegli strelci, kot s potekom same prireditve. Poudariti želim, da se prireditev vAgnezu udeležuje vse več ljudi. Nele tekmovanj tudi ostalih aktivnosti, ki potekajo na tem strelišču. Tokrat seje prvenstva udeležilo 25 ekip s 100 strelci, kar je največ doslej.« UTRINKI Z DOBRODELNEGA KONCERTA ŽUPNIJSKE KARITAS TRBOVLJE V OKTOBRU Na dobrodelnem koncertu, ki ga je organizirala trboveljska župnijska Karitas, so se nastopajoči odpovedali honorarju v korist te dobrodelne organizacije. Prireditev je izpolnila pričakovanja, presegla jih pa ni, čeprav so organizatorji tiho upali na to. Na ogled je bila postavljena tudi reliefna plastika, ki je namenjena prodaji, celotni izkupiček od prireditve in prodaje pa bo omogočil delovanje organizacije v dobrobit vsem, ki so potrebni pomoči. Kdo so to in kdaj dobijo pomoč, o tem smo pisali v predpretekli številki. Nekaj najbolj atraktivnih nastopajočih pa je pred vami, dragi bralci in... reliefna plastika s Sv. Martinom, ki razpolavlja svoj plašč in revežem bi lahko krasila avlo katerekoli ustanove oziroma firme brez pred-sodkov. Prva dama slovenske zabavne glasbe Elda Viler je navdišila občinstvo Prisotne je nagovoril škof Anton Stres Skakalci: KISOVŠKI VICEPRVAK ŽAN Skakalci kisovške sekcije za skoke pri SK Zagorje so neumorni in glede na njihova prizadevanja so tudi dobri rezultati pravilo in niti najmanj ne izjema Dečki do 10 let so se v soboto, 21.10.2006, v Ihanu udeležili tekmovanja za državno prvenstvo. Njihov favorit in kandidat za visoko uvrstitev je bil Žan Žujič, ki ni razočaral. Žanje zasedel drugo mesto in s tem osvojil naslov viceprvaka v kategoriji dečkov do 10 let. Uspeh je s šestim mestom dopolnila še Julija Sršen, Žan Bantan pa je bil šestindvajseti. Že naslednji dan, torej v nedeljo, sta bili v ljubljanskem Mostecu na sporedu zadnji tekmovanji v sklopu pokala Cockta za dečke do 10 in dečke do 11 let. Rezultati s teh dveh tekem so odločili, kdo je skupni zmagovalec poletnega dela^ pokala Cockta. Dečke do 10 let je zastopal trenutno vodeči Žan Žujič. Želje so bile velike. Žan je povedel že ^ v prvi seriji in v drugi z najdaljšo dolžino dneva svojo prednost le še povečal. Tako je poleg dobljene tekme v Mostecu osvojil še prvo mesto v skupni razvrstitvi pokala Cockta. Spet je odlično formo pokazala Julija Sršen, saj se je zavihtela kar na četrto mesto, prijetno pa so presenetili tudi Rok Juvančič s lS.mestom in Žan Bantan z lS.mestom ter Jaka Jesih z 20.mestom. V kategoriji dečkov do 11 let, je bil ...... . v. najboljši Kisovčan Žiga Hrovat z Mladi obetajoči devetim mestom, Anja Javoršek je skakalec, tokratni zasedla enajsto mesto, Borut Udovič viceprvak Žan Žujič pa je bil petnajsti. Besedilo in slika: Borut Markošek Športno društvo Izlake se je odločilo za moto »z gibanjem do zdravja«, s katerim vabijo vse, ki jim je obojega mar, da se pridružijo aktivnostim, ki jih pripravljajo v telovadnici OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah. Od novembra do aprila lahko vadijo vsak ponedeljek od 20.00 do 22.00 mladi in vsako sredo ob istem času srednja generacija. Osnovnošolci od 5. do 9. razreda bodo imeli na razpolago telovadnico vsako sredo od 16.00 do 17.00. Vsak četrtek bo od 16.00 do 17.00 telovadnica odprta za osnovnošolce od 1. do 4. razreda, od 17.00 do 18.00 se bodo v njej lahko razgibavali predšolski otroci, za njimi pa od 18.00 do 19.00 še starejši. Veseli bodo, ko se jim bo pridružilo čem več gibanja željnih pri zabavni, koristni, zdravi in zanimivi športno rekreativni vadbi. Dodatne informacije posredujeta Tina (041 718 732) in Mojca (041-459-263). Z zavedanjem, da je zdrav duh lahko uspešen le v zdravem telesu in obratno, se jim bodo aktivnosti, ki jih nudijo vsem in vsakomur, dvojno obrestovale. MaH ŠPORT ------1 RK DOL TKI HRASTNIK Na Dolu člani izgubili z RK Krško, veterani na Hvaru drugi Preteklo soboto, 21.okt. 06, so člani RK Dol TKI Hrastnik doma odigrali četrto tekmo 1. B državne lige v tej sezoni z ekipo RK Atom Krško in izgubili z rezultatom 26 : 30. Dolani so pričeli slabo, v nadaljevanju pa so se bolj izkušenim gostom iz Krškega upirali po najboljših močeh, a jim je v končnici zmanjkalo moči in nekaj sreče. Veteranski rokometaši na Hvaru Veterani na Hvaru na ogledu drugih tekem Teden prej so se veterani dolskega kluba med 14. in 16. oktobrom udeležili 3. mednarodnega turnirja na Hvaru in zasedli odlično drugo mesto. Po treh odigranih tekmah so morali premoč priznati le domačinom s Hvara, s katerimi so izgubili za dva gola. Lahko pa si štejejo v tolažbo, da so domov odnesli tudi pokal za prvega strelca turnirja Damjana Papa. Drugi najboljši strelec, Marko Jerič, je bil tik za njim. Slika: arhiv RK DOL Besedilo: Fanči Moljk avs/a SOOČANJE S KONDICIJO Testu hitre hoje na Logu bi lahko bi rekli tudi soočanje s kondicijo...Pri nas je že kar veliko ljudi ozaveščenih, da brez gibanja ni zdravja. Tudi v Hrastniku poteka zadnjih nekaj let najmanj dvakrat letno testiranje hitre hoje, ki se je udeleži okrog štirideset posameznikov. Letos so testirali že tretjič. »Največ je tistih, ki obiskujejo šolo hujšanja oziroma delavnico o zdravem načinu življenja,» je povedala zdravnica Seima Kazaferovič, ena izmed članov ekipe Zdravstvenega doma Hrastnik, ki to testiranje izvaja. Navodila na plakatu. m Ob računalniku. Razgovor z zdravnico ob poročilu testa. Navodila so jasna. Po prijavi izpolnimo vprašalnik, če je potrebno, izmerimo pritisk, vzamemo kartonček, s katerim gremo na startno mesto, še prej pa se pod strokovnim vodstvom razgibamo. Po dveh kilometrih hitre hoje izmerijo srčni utrip in ga z drugimi številkami vnesejo v računalnik. Na licu mesta dobi posameznik individualno poročilo, o katerem se posvetuje z zdravnico. Če je kdo nad rezultati svojega testa hitre hoje razočaran, ima priložnost, da jih izboljša do naslednje meritve. V Hrastniku bo ob ugodnem vremenu spet februarja ali marca.. Slike in besedilo: Fanči Moljk ALPINISTIČNE NOVICE V soboto, 14. oktobra, se je v severno steno 2132 m visokega Storžiča namenila plezalna naveza Sebastijan Jančič iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje in Veronika Viltužnik iz alpinističnega odseka Ravne na Koroškem. V oblačnem, vendar razmeroma toplem vremenu sta vstopila v 630 m visoko Cankarjevo smer, kije po težavnosti ocenjena s TV/III stopnjo. Vzpon je potekal brez večjih težav. Sprva sta domnevala, da bo skala mrzla in bi zato lahko prišlo do omrzlin na rokah oz. do zanohtnice. K sreči ni bilo tako. Vzpon je potekal gladko in brez večjih težav. Na vrhu Storžiča sta si po stari alpinistični navadi stisnila roki in s tem potrdila uspešen vzpon. Po krajšem počitku sta se preko Škarjevega roba vrnila v dolino, nato pa vsak na svoj dom. V soboto, 21. oktobra, se je mudila na območju Karavank dvočlanska plezalna naveza Sebastijan Jančič, član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje in Veronika Viltužnik iz Raven na Koroškem, ki sta se tokrat lotila plezanja v steni 2126 m visoke Pece. Ob razmeroma lepem vremenu sta vstopila v 370 m visoko Vzhodno smer z oceno težavnosti III. stopnje. Vzpenjala sta se brez večjih težav, zato sta vrh Pece kmalu dosegla. Na grebenu Pece ju je pričakal močan veter. Zadovoljna z vzponom sta po krajšem postanku sestopila v dolino in nato domov. V nedeljo, 22. oktobra, seje Sebastijan Jančič lotil plezalskega vzpona v severni steni 2132 m visokega Storžiča v Kamniško-Savinjskih Alpah. Z njim sta bila v navezi še Gregor Tener iz alpinističnega odseka PD Trbovlje in Aleksej Bočko iz Hrastnika. Vstopili so v 630 m visoko Kramaijevo smer. Brez večjih težav so jo preplezali ob lepem jesenskem vremenu. Smer je ocenjena s FV/TII stopnjo težavnosti. Po uspešnem vzponu so se vrh Storžiča zadovoljni rokovali, nato pa sestopili v dolino, v popoldanskih urah pa so bili že doma. Trbovlje, 23.10. 2006 Tine Lenarčič Karate ŠPORT —----h TRBOVELJČANOM ŠTIRINAJST MEDALJ NA 3. POKALNI TEKMI ZA DEČKE IN DEKLICE TER VESENJAKU PRVO MESTO V SKUPNI RAZVRSTITVI Tekmovanja v jesenskem delu tekmovalne sezone se vrstijo drugo za drugim in so že v polnem zagonu. V soboto, 21. oktobra 2006, je v športni dvorani OŠ Lenart pri Mariboru v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba Kovinar, kot tehničnega organizatorja potekala 3. Pokalna tekma za Pokal Slovenije 2006 za dečke in deklice, letnik 1993 in mlajši. Na tekmi je sodelovalo 29 klubov s skupno 205 tekmovalci, ki so opravili 286 posamičnih nastopov in 32 nastopov v ekipnih katah. Trboveljske barve so pod vodstvom trenerja Jerneja SIMERLA in vaditeljev Maksa ŠMIDHOFERJA ter Nastje BE V C zastopali Sonja BALOH BAROVIČ, Mila NEDIČ, Ajša DURATOVIČ, Tea LOPAN, Barbara GAŠPARIČ, Sanja NARAGLAV, Martina KERŠIČ, Ammar ŠILJIČ, Blaž HRIBOVŠEK, Žan ŠPILAR, Žan KRAJŠIČ, Jan NARAGLAV, Tim ŽLAK, Aljaž NOVAK, Almin SALKIČ in Aljaž VESENJAK. Trboveljski tekmovalci so se na prvih tekmah v septembru še bolj ogrevali, sedaj pa prihajajo v tekmovalni ritem in s tem tudi rezultati ne zaostajajo. Mladi tekmovalci so bili pred zahtevno nalogo, ubraniti položaje, ki so si jih priborili na prvih dveh pokalnih tekmah, kjer so skupno osvojili kar 15 odličij. V katah sta bronasti medalji osvojila Sonja in Ammar ter srebrno Aljaž. V ekipnih sestavah so vse štiri ekipe osvojile medalje, starejše deklice bronasto, malčice in malčki srebrno ter starejši dečki zlato. V kumiteju, to je dogovorjenem načinu športne borbe, so bronaste medalje osvojili Blaž HRIBOVŠEK, Žan KRAJŠIČ in Jan NARAGLAV ter srebrni Žan ŠPILAR in Tim ŽLAK. V športnih borbah pa sta bronasti medalji osvojila Tea LOPAN in ponovno Tim ŽLAK. V skupni razvrstitvi pokalnih tekmovanj med dečki in deklicami je Aljaž VESENJAK nasledil svojega klubskega prijatelja Timija UMEK, ki mu je to uspelo v lanskem letu. V skupni uvrstitvi ekip so Trboveljčani osvojili medalje v vseh disciplinah, kjer so nastopili, ekipe malčic, malčkov in starejših dečkov so osvojili srebrne medalje, starejše deklice pa so skupaj z ekipo Kranja osvojile zlato medaljo. Na mednarodnem turnirju reprezentanc v Beogradu v nedeljo 22. oktobra sta v vrstah slovenske reprezentance nastopila Kristijan OSTOJIČ in Žiga ŠANTEJ. Mladinci so izgubili v prvem kolu proti Karate zvezi Beograda, edino zmago za Slovenijo pa je dosegel Trboveljčan Žiga ŠANTEJ. V kadetski ekipi bi Kristijan v prvem kolu nastopil kot peti, vendar so njegovi sotekmovalci dosegli že prej dovolj točk za zmago. V drugem kolu so nastopili proti reprezentanci Črne gore in bili poraženi. Kristijan je bil diskvalificiran. REZULTATI: Bronasta medalja - Sonja BALOH BAROVIČ - najmlajše; Bronasta medalja - Ammar ŠILJIČ - malčki; Srebrna medalja - Aljaž VESENJAK - starejši dečki; Bronasta medalja - ekipa starejših deklic(Sanja NARAGLAV, Martina KERŠIČ, Barbara GAŠPARI,). Srebrna medalja - ekipa malčic (Sonja BALOH BAROVIČ, Mila NEDIČ, Ajša DURATOVIČ). Srebrna medalja - ekipa malčkov (Žan ŠPILAR, Jan NARAGLAV, Blaž HRIBOVŠEK). Zlata medalja - ekipa starejših dečkov (Aljaž VESENJAK, Žan KRAJŠIČ, Almin SALKIČ). KUMITE: Bronasta medalja - Blaž HRIBOVŠEK - malčki (kihon) Bronasta medalja - Žan KRAJŠIČ - ml. dečki (yui ippon) Bronasta medalja - Jan NARAGLAV - ml. dečki (yui ippon) Srebrna medalja - Žan ŠPILAR - malčki (kihon) Srebrna medalja - Tim ŽLAK - ml. dečki (yui ippon) ŠPORTNE BORBE; Bronasta medalja - Tim ŽLAK - ml. dečki nad 40 kg, Bronasta medalja - Tea LOPAN - st. deklice nad 50 kg Kdor se želi priključiti enemu izmed najuspešnejših slovenskih karate klubov, se še kar lahko vpiše v začetni tečaj karateja. Treningi so vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 ure v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje. Vabljeni so vsi, ki si želijo utrditi telo in samozavest. V karate klubu omogočajo tudi razvoj tistim, ki želijo tekmovati doma in v tujini. Bogdan SIMERL (D RAZVEDRILO NOTRANJSKA VAS REM TRGU PRI LOŽU LETALSKO GORIVO IME VEČ SLOVENSKIH ČASL RADO EB5S GLAVNO MESTO LOUISIANE AVSTRIJSKI PESNIK IIKOLAUS) PREBI- VALEC ŠKAL DRUGI NAJVEČJI OTOK V ŠPANSKIH BALEARIH RIŽEVO ŽGANJE PLAZILEC KRATKIMI NOGAMI MOTORNO KOLO Z MAJHNIMI KOLESI CENENA POTISKANA IOMBAŽNA TKANINA V GERMANSKI MITOLOGIJI COSKA IGRAŠ TISOV LES PREMOG NAJVIŠJE KALORIČNE JNOSTI OBTEŽILO. BALAST MAJHNO BRADATO UIČNO BITJE MEŠALEC PUAČ V BARU JUŽNO- AMERIŠKI VODNI GLODAVEC ANGLEŠKO- DRAMATIK (RICHARD) LUKA V GANI (SKUPAJ S SEKONDI-JEM) AJ MANJŠI DELEC SNOVI TRIZLOŽNA PESNIŠKA STOPICA VRSTA IGRE NA SREČO ARHEOLOŠ. NAJDIŠČI VINDUI ALFREI NOBEl ČEŠKI PESNIK (KAREL) RUDOLF EUCKEN ZNAČILNA POKRAJINA V ZAHODNI SLOVENIJI_________ VELJKA NERODNA ŽENSKA HERCE- GOVEC PEVSKI ZBOR SOKRATOV TRAČNICE COLA. PALEC REDEK, NEGOVAN KAMEN RDEČE BARVE RDEČKASTA KRAVA KEANU REEVES TRGOVSKA POTNICA BABILONSKI BOG GROMA IN VETRA SLOVENSKI KEMIJSKI TEHNOLOG (PETER) ESB33 VTOR )VAČIČ Vicoteka TAKOJ BO Arhitekt pride na gradbišče, vznemirjeni delavci pa begajo sem ter tja. »Kaj se dogaja?« »Odri so se podrli.« »Ali ste obvestili delovodjo?« »Še ne.« »Kaj še čakate, storite to takoj!« »Saj ga že odkopavamo.« POBOŽNO »Kaj dobiš, če križaš bogomolko in termita?« »Insekta, ki prej zmoli en očenaš, preden ti požre hišo.« NI DALEČ »Očka, kje je Afrika?« »Daleč ne more biti, saj se v našo tovarno vsako jutro s kolesom pripelje neki črnec, ki je pri nas na praksi.« ROJSTVO Policaju iz zadnje sobe na postaji je žena rodila otroka. Kolega hodi od sobe do sobe in vabi na proslavo: »Pridite v zadnjo sobo, Janez je dobil otroka.« »Ja, kaj pa ima?« »Laški rizling.« ORGAN Policaj rešuje križanko in vpraša kolega: »Ženski organ?« »Vodoravno ali navpično?« »Vodoravno.« ERBEN: češki pesnik LENAU: avstrijski pesnik ANAPEST: pesniška stopica ADAD: babilonski bog »Potem so pa usta.« PABERKOVANJE Leta 1986 so na vrhu Cairn Gorma, hribovja vVeliki Britaniji, zaznali izredno močan veter, ki je pihal s hitrostjo 278 kilometrov na uro. Otoka Westray in Papa Westray v otočju Orkney na severu Škotske sta od leta 1967 povezana z redno letalsko linijo. Let traja le dve minuti, vendar se je potrebno vkrcati najmanj 20 minut pred vzletom. Paket zvestobe! Ste naš reden naročnik oziroma naročnica? Seveda sem! Potem bodite do DECEMBRA 2006 pozorni na našo akcijo PAKET ZVESTOBE, H «no)o ob Mii IS. obletnici delovanja prlpriiri za Vas, naše redne naročniktl V času poteka akcije bomo med Vami vsak mesec Izžrebali 10 NAROČNIKOV, ki bodo prejeli paket presenečenja v vrednosti 10.000 SIT (41,73 €). Kaj morate storiti? oovon x. esrtml poduke« z« nww obretim,! o prodi** ut l» m storitvi» podrt.-i U/wdnlo < e e) itroe rotijm uujučm u oortssoci tu mudi RAZVEDRILO d.o.o.. (Paket zvestobe), p.p. 225.1001 Ljubljana RAZVEDRILO 0) Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 10. novembra 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 22/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 21/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Slavka Bostič, Bettetova 6, Brežice- bon za 5.000,00 sit Ana Kušar, Novi Log 13, Hrastnik- bon za 3.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO DOBER, ŠE BOLJ DOBER, NAJSLAJŠI BRGLEZOV KRUH OD 02.10. 2006 DO 15.10.2006 POLBELI KRUH 800 g PO AKCIJSKI CENI 230,00 SIT o,96 € VABLJENI V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 ALI SE PREPOZNATE? Jesen rumena, dobra žena, otroci seje vesele. Ja in otroci poskrbijo, da se veselijo tudi odrasli. Mali veliki mož na sliki se bo gotovo prepoznal in če se ne bo sam opogumil in poklical 041 410 734 in povedal Marti, kako mu je ime, naj to stori mamica ali očka. V Pizzeriji Čebelica na Izlakah čakajo dve pici x 2 in dve coca coli x 2 na štiri lačne želodčke. No, ja, matematika je zamotana zadeva, vendar bodo vse neznanke rešene, če se bo pogumni mali harmonikar javil do petka, 9. novembra.. .če ne, se bo preobjedel pic naslednji... PIZZERIA Č6B6IICA VRAČEVIČ Hlolcj Valvazorjevo % IZLAKE. Tel.: 05/56-74-157 Moj prijatelj Ribič Mam enga prijatla, ribič on je, za Savo, Savinjo ribari on le. Tam črve namaka, jih plavat uči, na lakso jih veže, da mu ne bi ušii. Tisti na trnku je velik, debel, pri mojmu prijat ju je dobro živel. Ima pa še enga, med škornji nekje, na vsaki mu strani plovčki vise. Plovček ta srotej mora imet, brez plovčkov bi njemu čas bil odštet. Ga Krap opazuje, si misli tako: temu črvičku se piše slabo. Ščuka hudobna mimo hiti, ko reveža vidi, se ji milo stori. Le kam smo prišli, da boljšga nič ni, se hitro obme in odhiti, da najde kaj boljšga in preživi. Zelenka veselo gleda drobiž, njej je vseeno, ji ne gre za prestiž. Pogleda krog sebe, al res kaj več ni, mogoče ga ona pod zobek dobi. Moj je prijatelj ribič ta prav. Ga nekam zazebe, le kam ga bi dav. Na Kawasaki pospravi stvari, ga hitro zalavfa, domov pohiti. Milo ga žena pogleda v oči. Al štacune nobene odprte več ni? Je žena vesela, ima šegave oči: na malga črvička se rib ne lovi. HAhaahaaaaa. Avtor: Rudi Navodnik. D G T V ŠPANIJI Tokrat se je Aljoša Frelih oglasil iz Španije, kamor je odšla na gostovanje Delavska godba iz Trbovelj. »V četrtek, 12.oktobra 06, smo se ob 16.uri odpeljali izpred godbenega doma v Trbovljah. V Ljubljani so se nam pridružili še naši godbeniki, ki tam živijo. Sledila je naporna 20-urna vožnja do prelepega španskega mesta Callela. V hotel smo prišli okrog lS.ure in dobili, že dolgo pričakovano, kosilo. Nekateri so nato odšli spat, nekateri pa smo si privoščili kopanje v mrzlem, a čistem morju. Drugi dan smo imeli prosto dopoldne, ki smo ga preživeli za nakupovanje razglednic ter spominkov, popoldan pa smo odšli v mesto Platya d’Aro. Tam smo igrali na prireditvi Oktoberfest. Bil je podoben nemškemu Oktoberfestu, na stojnicah so stregli pivo in klobase. Naslednji dan dopoldne smo zakorakali in zaigrali nekaj koračnic po mestu Calella, popoldne pa smo zopet odšli v mesto Platya d’Aro. V ponedeljek smo se odpeljali v Barcelono, kjer smo si kar iz avtobusa ogledovali mesto. Ogledali smo si znamenito katedralo imenovano La Sagrada Familia, kije še vedno v gradnji in se nato odpeljali na Montjuic, hribček nad mestom, s katerega se vidi celotna Barcelona. V Barceloni smo imeli še koncert ter ogled viname Codomiu. Torek je bil prost, na plaži smo igrali odbojko. Starejši člani godbe so presenetljivo premagali mlajše z kar 2:0. Naslednji dan zjutraj smo se odpravili proti domu. Vožnja domov je bila zelo naporna. Ustavili smo se še v francoskem mestu Nica, kjer smo imeli dvourni postanek. Nica ima veliko hotelov in prelepo plažo. Zelo utrujeni in neprespani smo prispeli v Trbovlje v četrtek 19.10. okrog 8. ure zjutraj.« je končal kratko poročilo. KO PLES NI VEČ SAMO ZABAVA V Delavskem domu v Zagorju je vsako popoldne zelo razigrano. Plesna šola Urška starim in mladim ponuja vse vrste plesnih tečajev, ki so zelo dobro obiskani. Večini udeležencev to pomeni sprostitev, mi pa smo med njimi našli skupino, ki je ples vzela mnogo bolj zares. Njim ne gre več le za druženje in zabavo, ampak jim je ples postal način življenja. Beseda gre o skupini pionirjev, ki so v mesecu maju na državnem prvenstvu, pod vodstvom plesnih učiteljic Katarine Maček in Tanje Lovšin, dosegli prvo mesto v show plesih in tako postali državni prvaki. Skupino sestavlja enajst deklic in štirje dečki, starih od devet do dvanajst let. Tako se bodo 3. novembra v Nemčiji, natančneje v Buchnu, udeležili svetovnega prvenstva. Pravijo, daje za na pot in tekmo že vse pripravljeno in da sedaj na treningih pilijo še zadnje podrobnosti. Vsi skupaj se zavedajo, da bo konkurenca zelo huda, vendar so pravi optimisti. Zaželimo jim lahko, da bi na tekmovanju dosegli zastavljene cilje, predvsem pa, da bi se srečno vrnili domov. Naj jih spremlja tisti vsem dobro znani pregovor »važno je sodelovati, ne zmagati«. Mi pa bomo seveda o njihovih dosežkih kmalu poročali. Takole suvereno so se postavili pred fotografski objektiv, ko smo jih ujeli na enem izmed zadnjih treningov (od leve proti desni): Zala, Sara, Nina, Uroš, Neža, učiteljica Katarina, Gala, Ana, Urban, Lara, Eva, Iza, Nina, Tesa, Urban in Simon Besedilo in slika: Aljoša Barlič ŽIVI GLASBENI LEGENDI NAŠEGA ČASA V petek, 13. oktobra 2006, sta v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani na avtorskem večeru nastopila Bogdana Herman in Jure Tori, klavirska harmonika. V prvem delu večera je brez spremljave Bogdana pela zelo stare slovenske ljudske pesmi, v drugem delu pa jo je Jure Tori avtorsko spremljal s klavirsko harmoniko pri interpretacijah njene poezije in pesmi sveta. Bogdana Herman ima za seboj osemindvajset let umetniškega dela na odrih, v medijih, cerkvah, knjižnicah in gradovih. Slovenske ljudske pesmi vseh pokrajin in zamejstva je več stokrat izvajala v številnih krajih domovine in tudi v devetnajstih dr*avah sveta. Sodelovala je v znamenitem ansamblu Salamander, pela poezijo Milana Jesiha, Toma*a Pengova in Svetlane Makarovič, nastopala na številnih festivalih. Z glasom je opremljala gledališke predstave, filme in televizijske dokumentarne oddaje ter za televizijski medij pripravila in vodila dve seriji oddaj o ljudskem glasbenem izročilu. Jure Tori od svojega štimajstega leta nastopa z zasavsko skupino Orleki, sodeloval pa je tudi z Dušanom Kastelicem, Alko Vuico, Iztok Kovačem, Ewaldom Oberleitnerjem, Pihalnim orkestrom SVEA Zagorje, skupino Hiša in drugimi. TUHTARSKA (0) MA-MA Poročali smo že, da je bil v oktobru na trboveljski gimnaziji organiziran letos drugi, sedaj že tradicionalni, matematični maraton. Organizator je bil aktiv matematikov Gimnazije in ekonomske srednje šole z idejnim vodjo Majdo Škrinjar Majdič in vodjem aktiva matematikov Antonom Leskovškom. Maraton je potekal v učilnicah, zaželeno je bilo skupinsko delo šole. Maratona iz reševanja matematičnih nalog se je udeležilo 98 dijakov GESŠ Trbovlje. Do konca jih ni zdržalo le 13, kar pomeni, daje 85 dijakov dokazalo, da zmorejo kar hočejo kadar hočejo in to je bil glavni namen maratona. Dijaki so reševali različne naloge, primerne svojemu znanju in starosti. Na voljo so bile pole z nalogami, naloge s tekmovanja Kenguru, učbeniki in maturitetne naloge. Večino sodelujočih se je na ta način pripravila na redne kontrolne naloge, četrtošolcem pa je bila to dobrodošla priprava na maturo. Nekaj izjav sodelujočih dijakov - maratoncev: *Rešil sem 50 tekstnih nalog in 102 računske. Dvanajst ur je hitro minilo. Kosilo je bilo dobro, imeli smo se super. Najpomembnejši razlog, zaradi katerega sem se udeležil maratona je, da sem tukaj imel zelo dobre pogoje za učenje matematike in za vaje. Moram reči, daje čas minil precej hitreje kot sem mislil. Naredil sem približno 55 nalog s področja geometrijskih teles. Več glav več ve in zmore več. ^Današnji matematični maraton ni bil le izkušnja, ampak tudi pozitivna preizkušnja. Vzdušje je bilo zares prijetno in sproščeno. Rekla bi, da smo združili prijetno s koristnim, saj vsi vemo, daje naloge najbolje reševati skupaj. Tudi učilnica, v kateri sem bila, je bila očitno ena izmed najbolj pridnih in delavnih, aktiv matematikov in ostalih učiteljev pa se je ves čas trudil za najboljše. Zato je to dogodek, ki je pustil dobre vtise in tudi znanje. Rešila sem okrog 50 nalog. Dokazali smo, da zmoremo, čeprav smo bili tudi že rahlo utrujeni. * Dan je minil zanimivo in poučno. Med reševanjem nalog smo se lahko pogovarjali in primerjali rezultate rešitev. Rešil sem približno 280 izrazov in 10 tekstnih nalog. Hrana je bila okusna in bilo jo je veliko. Dan je bil zelo dolg in škoda je, da smo imeli maraton na sončno soboto. Vendar sem se kljub temu zabaval, morda še celo bolj, kot bi se, če bi bil doma. Profesorji in študentje naravoslovnih ved so bili dijakom na voljo s pojasnili in dodatnimi razlagami *Matematični maraton mi je bil zelo všeč. Res je, da so bili vmes trenutki zmede in se mi ni ljubilo delati celih 12 ur, a zdržal sem in ponosen sem nase, da sem prestal to preizkušnjo. Maraton bi vsekakor morali ponoviti večkrat na leto. Posebej moram pohvaliti hrano in gostoljubje profesorjev. *Danes sem preživel zelo zanimiv dan. Naredil sem ogromno matematičnih vaj in tako utrdil svoje znanje. Hrana je bila zelo dobra. Nekajkrat sem pomislil, da bi odnehal, vendar sem vsakič raje ostal. S prijatelji v skupini smo se zelo zabavali in tudi veliko naredili. Takšnega maratona bi se udeležil še večkrat, zagotovo pa bom sodeloval tudi drugo leto. Rešil sem nekaj več kot 300 računov in 40 različnih nalog. *Maratona sem se udeležila drugič in moram priznati, da mi je bilo tudi letos všeč, celo bolj kot lani. Super bi bilo, če bi se taki maratoni odvijali bolj pogosto, na primer vsako konferenco enkrat. Všeč mi je bilo to, da smo se vmes lahko pogovarjali in hodili naokrog, saj drugače 12 ur ne bi preživeli. Vsa čast profesorjem matematike za organizacijo, prof. Leskovšku za kostanj, drugim profesorjem pa za pomoč pri nalogah. Rešenih 60 nalog. Besedilo in slike: Tina Leskovšek ©I KRONIČNO________________ ANA JUD SPET RAZBURJA SLOVENSKO JAVNOST Konec maja so v Knjižnici Toneta Seliškarja gostili Ano Jud, ki je skupaj z Mičom Mrkaičem predstavila svojo prvo knjigo OPERACIJA DIREKT. Takrat je udeležencem med drugim napovedala tudi izid druge knjige, ki naj bi izšla jeseni. Že pred izidom napovedane knjige z naslovom DOSJE ROKOMAVHI pa je sprožila burne reakcije nekaterih oseb, podjetij in medijev, ki jih omenja. V knjigi so objavljeni številni pogovori ter prepisi SMS in elektronskih sporočil, pa tudi več obremenjujočih podatkov o različnih osebah, ki so znane v slovenskem medijskem prostoru, je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi knjige dejala Judova. Rokomavhi so ljudje, ki trgujejo z informacijami in predstavljajo srž sistema medijskih kvalifikacij in diskvalifikacij. Najdemo jih povsod: v politiki, gospodarstvu, novinarstvu... Njihova moč je bila do nedavnega še neizmerna, saj so preko povezav z lahkoto dosegali cilje, do katerih se s poštenim delom nikakor ne bi prikopali, a se njih in njihovega nedopustnega početja nihče ni drznil niti dotakniti. Knjiga Dosje Rokomavhi razkriva posamezne primere medijskega manipuliranja, načrtovane in naklepno motivirane medijske linče in nedopustne cenzure ter osvetljuje zatohlost slovenske “družbe”, ki jo še vedno obvladuje obskurna »komunajzarska« miselnost. Vse navedeno naj bi imela Judova dokumentirano, te dokaze pa imajo tudi kriminalisti, je povedala na novinarski konferenci. Avtorica se tožb ne boji, saj pravi, da ima dokumentirano čisto vse, kar j e v knjigi napisano. Avtorica, ki seje preizkusila tudi v vlogi tajne policijske sodelavke, pa tokrat ne postreže s solzami, ampak z ironijo in jezo. Na svoji novinarski konferenci je ocenila, daje kot tajna sodelavka policije “iz prve roke” videla, da se v Sloveniji kazenske ovadbe gospodarskega kriminala razrešujejo “precej amatersko”. A to ne po krivdi “malih kriminalistov, malih tožilcev in malih preiskovalnih sodnikov, kajti ti dejansko delajo. Vedno se ustavlja na višjih ravneh,” pravi Judova. ______________________________________________________________________ TRANSMISIJSKA MEDITACIJA Reality show, ki vas prisili, da spregledate! HOJA PO POTI UPANJA Osebnostna rast je možna samo prek discipline, odgovornosti in trpljenja. Bližnjic ni. Verena in Andrej Perko »Naj napišem kar na začetku, da pribijem besede na papir z vsem svojim prepričanjem: Knjigo Verene in Andreja Perka Poletje je dalo klobuk na glavo (Trubar, 2006) bi morala biti na knjižni polici sleherne slovenske družine. Kajti ni je v tej deželi pod Alpami, ki ne bi imela opravka z alkoholizmom. Če imamo srečo, in ne pije nihče v naši družini, poglejmo rod ali dva nazaj, in našli ga bomo. Pijanca, ki je uničeval družino, pijanko, ki je pogubila sebe in otroke. Slovenci smo z alkoholizmom zaznamovani in ta odvisnost je med najhujšimi - je slovenska nacionalna bolezen. Bolezen se prenaša z geni in z memi (informacijskimi »geni«), zato imajo družine vzorec alkoholizma v globini svojih duš, četudi nihče (več) ne pije. Najboljša zaščita pred boleznijo je preventiva, a kaj, ko je že toliko obolelih, da pride v poštev samo kurativa! Zdravljenje. Zanj se odloči alkoholik, ki mora pred tem sebi in drugim priznati, da je odvisnik. Slovensko okolje je zelo tolerantno do alkoholikov, celo množični mediji - na primer resničnostni šovi kot Bar in podobni - spodbujajo pitje in pijančevanje. V modo prihaja totalno zapijanje: mularija se v petek zvečer odpravi v disko ali drugam na žur, popiva do onemoglosti in se zmačkana privleče v nedeljo nazaj med posteljne rjuhe svojega doma. Doma, ki že dolgo ni več prispodoba revščine in socialne bede, ampak vse pogosteje z materialnimi bogastvi dobro založeno bivališče kljub temu neuresničenih, praznih ljudi. Ljudi, ki ne najdejo smisla življenja. Slabičev, bi rekel dr. Janez Rugelj, terapevt, učitelj in guru Perkovih dveh, ki sta se zdravila pri njem in vztrajala v njegovi skupini kar 23 let. Kar sta dobila, zdaj vračata. S pretresljivo knjigo Poletje je dalo na glavo klobuk, Andrej še z vodenjem terapevtske skupine v Škofji Loki.« je zapisala Manca Košir, ki se bo O pretresljivi knjigi Verene in Andreja Perka Poletje je dalo na glavo klobuk pogovarjala s svojimi gosti v torek, 7. novembra ob 19. uri v klubu Cankarjevega doma. Naj nam postane način življenja! V mesecu septembru je bilo v Zagorju, v prijetnem ambientu trgovine Lotosov cvet, zanimivo predavanje o transmisijski meditaciji. Predavanje sta vodili Marija Kure in Mira Iskrač, ki prihajata iz društva Share Slovenija. Obogateno je bilo z vrsto diapozitivov in različne literature, ki se je navezovala na temo predavanja. Udeleženci predavanja so izvedeli, daje transmisijska meditacija vrsta skupinske meditacije, katere namen je prevajanje duhovnih energij za dobrobit človeštva. Je nereligiozna dejavnost, pri kateri gre za način služenja, ki poteka v sodelovanju z Mojstri modrosti. To so posamezniki, ki so nas na evolucijski razvojni poti prehiteli in dosegli svoj cilj. O tem ste lahko brali že v eni naših predhodnih izdaj. Sedaj pa bi vas radi povabili, da se pridružite eni izmed skupin za transmisijsko meditacijo. Za priključitev skupini potrebujete le željo, da koristite planetu in pomagate pri razvoju vsega človeštva. Skupino v Zagorju bo vodila gospa Mira Iskrač. Več informacij o samem poteku meditacije boste dobili 22. novembra, ko ste vabljeni na novo predavanje. Natančen čas in kraj predavanja bo objavljen v eni naših prihodnjih številk. Meditiranje je brezplačno in zanj ne potrebujete nobenega predhodnega znanja. Gospa Mira je povedala, da človek, ki sodeluje pri meditaciji, postane bolj ljubeč, kreativen in toleranten. To nam lahko postane način življenja. Ljudi s takšnimi lastnostmi pa si vsi želimo čim več, mar ne? MALI OGLASI -----------h mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Storitve IMATE DENAR, pa nimate zdravja. Imate zdravje, pa nimate denarja. Za vas imamo rešitev, pokličite 040 151 309 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Prodam PRODAM nove otroške kolesarske čelade, velikost 52-56 cm, modro, rdečo, rumeno. Telefon 041 679 026 PRODAM JABOLKA za ozimnico, različnih sort, možna tudi dostava. Cena: 100 - 120 sit /kg. Telefon 041 635 352 Stanovanja ODDAM opremljeno stanovanje v izmeri 58 m t v Trbovljah. Telefon 041 847 060 Živali Sprejemam rezervacije za nemške doge. Mladički bodo pred oddajo cepljeni, razglisteni, socializirani in veterinarsko pregledani. Rodovniški. Telefon:040 726 117 e-mail: dejan.zigon@pmail.com Moj naslov (ni za objavo): / A X________________/ ClC ntpRifničnme Ulica 1. junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE - center, enoinpolsobno stanovanje, 42 m2, L 1969, CK, balkon, obnovljena kopalnica, delno opremljeno cena: 9.800.000,00 SIT (40.895,- EUR) TRBOVLJE - zg. del mesta, enoinpolsobno stanovanje, 51,80 m2, L 1987, 3. nadstropje, CK, toplovod, balkon, hitro vseljivo cena: 12.600.000,00 SIT (52.579,- EUR) HRASTNIK - DOL, stanovanjska hiša , 120 m2, 1. 1945, deloma renovirana 1. 1996, takoj vseljiva cena: 8.900.000,00 SIT (37.139,- EUR) Opaž, suh smrekov-debelina 13,16,20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko © KOFETKAMO - - i------------------- BOGDAN BAllOVIČ Novi stari župan trboveljski je bil na oktobrskih volitvah v letošnjem, 2006-em letu, že drugič izvoljen za župana občine Trbovlje, še za naslednja štiri leta. Trboveljskega župana Bogdana Baroviča smo lovili in zadnji hip pred odhodom na rehabilitacijo zaradi poškodovane noge, uspeli tudi ujeti. Pocukali smo ga za rokav in potegnili za jezik, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj. Kljub težavam z nogo je hudo »leteč« in v stiski s časom - kot da kdaj ni bil?! In vendar.. .kavica preveč omamno diši... Najprej smo mu čestitali k ponovnemu uspehu na lokalnih volitvah v občini Trbovlje. Kako bi komentirali volilni izidi Hvala za čestitke, ki jih z veseljem sprejmem. Trboveljčani so se odločali in odločili na osnovi narejenega, ne na osnovi besedičenja. Kaj načrtujete za naslednja štiri leta županovanja? Najprej bomo dokončali že začeto krožišče. Le to ima še dve fazi - prva je izgradnja štirikrakega križišča, druga pa ureditev prometa tako, da bo prijazen za pešce. Na podlagi pogodbe bomo septembra naslednje leto v industrijski coni Nasipi odprli dve tovarni. Gorenje, ki bo predelovalo elektronske odpadke in murskosoboško tovarno, ki izdeluje prokrom. V industrijski coni lahko ponudimo prostor bodočim investitorjem. Letos naj bi bila industrijska cona Nasipi dokončana ’u nulo’, kot pravijo mladi. Pripravljamo tudi industrijsko cono na Neži. Začet je že tudi nov projekt, pri katerem bomo vztrajali. To so varovana stanovanja v sklopu Doma upokojencev, nad obstoječim objektom. Tako bodo razbremenjene zmegljivosti v domu in pridobili bomo tudi nekaj stanovanj, saj bi se starejši lahko preselili iz njih v varovana stanovanja, ki bodo s podhodom povezana z obstoječimi domskimi prostori, da bodo lahko stanovalci koristili njihovo pomoč in usluge. Minister nam je zagotovil, da bomo gradili novo bolnico, torej lahko razmišljamo, da bi v stari zgradbi imeli prostore za tiste, ki potrebujejo celodnevno nego. Tam bi bilo zaposlenih od 20 do 40 medicinskih delavcev, ki bi zanje skrbeli. Naslednji projekt, ki ga želimo v štirih letih pripeljati tako daleč, da bo potrjen, je izgradnja tunela pod Mrzlico in s tem povezava na tretjo razvojno os, kar bi bila bližnjica za številne zaposlene, ki se, enako kot drugje v Evropi, vozijo na delo na drugo področje. V našem primeru na celjsko in ljubljansko področje. Dokončati hočemo tudi Ulico 1. junija, da bo nekdanja glavna cesta v Trbovljah imela enotno podobo od stare Arzenškove hiše, oziroma Gradiča, do krožišča. Zakon o zapiranju rudnika lahko povzroči še precej problemov, predvsem zaradi velikega števila brezposelnih. Borimo se za možnost podaljšanja trajanja tega zakona oz. spremembe zakona na področju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, če se bo rudnik zapiral leta 2009. Takrat bo treba reševati za zdaj še neznano število brezposelnih. Država res reče: »Damo vam denar in vi priskrbite in vestitorje.«In vesti torj i hodij o v tujino, ne ostajajo v Sloveniji. Največji projekt, ki se bo izvajal v naslednjih letih in je velik finančni zalogaj, financiran s sredstvi občine, Komunale in Evropske unije, je izgradnja centralne čistilne naprave pri Sušniku. S ponosom povem, da smo z občino Hrastnik med prvimi, ki bomo postavili centralno čistilno napravo. Vaši načrti niso povezani le z infrastrukturo in industrijo. Nikakor! Zgradili naj bi še mladinski center na področju zgodovinskega spomenika, pri Stuolmu na Bajerju ( Ribniku). Veliko moramo postoriti na področju šolstva in športa. V letu 2007 želimo urediti prireditveni center na Kipah, ki bo namenjen mladim in manj mladim za vse prireditvam, ki se dogajajo v občini. Z rudnikom, ki je lastnik zemljišč, smo se že pogovarjali. Ministru za šolstvo in šport je bil posredovan projekt za Center obšolskih dejavnosti, ki bo v domu na Sv. Planini. Bili so navdušeni, da bi uspel v štirih letih. Vzporedno s tem je narejena študija, kaj naj bi mladi tam počeli in tudi študija za širitev zimskega smučarskega centra. To so izdelani projekti, ki čakajo potrditev ministra za šolstvo. Ministerstvo za gospodarstvo, ki je zdajšnji lastnik tega doma, je pripravljeno, da lastništvo trajno in brez obveznosti plačila prenese na ministrstvo za šolstvo. Ob tem bo potrebno urediti tudi ustrezno infrastrukturo, vodovod in cesto, da bo ta center polno zaživel. Upamo, da se bo to dokončno zgodilo v našem novem mandatu. Kako pa bo z novogradnjami? Na občinskem svetu je bil sprejet načrt, da bodo na območju Topoletovega, kjer je tudi edino mogoče, omogočene individualne gradnje. V teh dneh pričakujem, da bo na ministrstvu za kmetijstvo s pristojnimi sklican nujen sestanek in da bodo občinsko kmetijsko zemljišče, ki je opredeljeno z drugo in tretjo kategorijo, čeprav na njem lahko zraste le kakšna akacija, prekvalificirali v zazidljivega. Mi že imamo to naše zemljišče razparcelirano, v treh mesecih bi ga lahko prodali in graditelji bi lahko začeli delati. Strokovne službe ministrstva predstavljajo edino oviro za realizacijo. Zdi se mi, da imajo na Skladu slabo politiko in so kot konji s plašnicami na očeh, ki ne vidijo okoli sebe. Z veseljem jih bom povprašal, kakšno kmetijsko pridelavo naj bi na teh zemljiščih, po njihovih pričakovanjih, lahko imeli. Kako bo s prenočišči v Trbovljah? Pred tremi leti je poslovnež kupil vrtec Marjetka z namenom, da bo zgradil motel. Kot lahko vidimo, se je prenova objekta že začela in pričakujem, da ostaja pri svojem načrtu in da bo v tem mandatu zgrajen za goste, ki prihajajo k nam. Zupan ima ideje, želje in hotenja in mnogo trdne volje in hm, trdo kožo tudi. Povedal je še marsikaj zanimivega pa tudi pretresljivo nerazumljivega, a na njegovo in našo žalost in na srečo drugih, vsega nismo mogli zapisati. Upajmo le, da bodo Trbovlje v naslednjih štirih letih pridobile še kaj, kar bo domačinom in gostom, ki naj ne bi le zaradi delovnih obveznosti prišli v občino ali celo po naključju zašli vanjo, vsem polepšalo življenje v enem izmed krajev sredi Slovenije. Besedilo in slika: Irena Vozelj | gorenje W NAZAJ H KORENINAM NE-VSAK-DANJE [39 + Malo jih pomni, kje in kdo je začel prvi v takratni Socialistični Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji izdelovati pralne stroje. Trbovlje. Leto 1960. Na današnjem KOCu. V tisti podrtiji poleg Terezije rova začnejo s prvimi poizkusi. Takratna firma je nosila imenitno ime, ,,Elektrostandard,,. Bili so neki tako uspešni, da so jih po nalogu CK-ja v roku enega leta (pre)selili v Velenje, kjer so na najlepših njivah Šaleške doline pozidali nove proizvodnje hale in začeli s serijsko proizvodnjo pralnih strojev, kasneje pa vse, kar so gospodinje rabile, da so lahko spočite hodile v službo. Tako je bil volk sit in koza cela. Gorenje je tržil, se širil, razvijal in osvajal nova svetovna tržišča - nam pa je ostalo zadovoljstvo, da smo pri nas, v Trbovljah, izdelali prve prototipne primerke novim časom prihajajočih modernih gospodinjskih pripomočkov. Zgodovina se ponovi malo kasneje, in na to smo tudi jako ponosni, ko „nek šlosar,, v STT svojemu mojstru predstavi idejo, narisano kar na škmiclju, v katerega je bila še pred pol ure zavita malica. Danes vsa svetovna rudarska industrija brezplačno uporablja njegov patent. Kaj predstavlja danes Gorenje v svetu ni treba posebej pisati. Bom pa zapisal naslednje. Gorenjčani niso nikoli pozabili, kje so njihove korenine. To so hvaležno dokazovali vseskozi. Priskočili so nam na pomoč tudi takrat, ko so neki čudni (beri-politični) lobiji strmeli po zaprtju rudnika RTE - na da bi se zavedali, daje od takšnih odločitev odvisno delovanje TET, bolnišnice, porodnišnice, vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol, gimnazije, gledališč, športnih in kulturnih društev, gostiln, obrti in obrtnikov, trgovin, avtobusnih prevoznikov, firm, vezanih na Rudnik, planinskih postojank, kmetij, komunale in na koncu koncev pade pod vprašanje tudi plačevanje davkov. Tega pa so se, k sreči, zavedali v Gorenju in v nekaj urah rešili problem. Tako se danes za proizvodnjo električne energije, poleg vsega ostalega, v TET kuri tudi premog iz Jamajke, ki ga je v Zasavje pripeljalo Gorenje! Sicer je ta premog okolju (zdaj že) bolj škodljiv kot trboveljski v svojih najslabših časih, ima pa zato TET novo čistilno napravo, da lahko (po)kuri še več in še bolj. Hvala Gorenju, res ne vemo, kaj bi brez njega. Toda to še ni vse. V teh, za Trbovlje gospodarsko izjemno težkih časih, so nam ponovno ponudili sodelovanje. In to kar v novi industrijsko obrtni coni. Ne bodo sicer postavili nove hale za proizvodnjo LCD zaslonov ali celo mobilnih telefonov, ki bi zaposlovala vso tisto razseljeno maso ljudi, ki se tako rada vozi po kruh na vse štiri strani sveta. Ne, ne. Za to imajo Kitajčke, ki jim delajo cel dan za pest riža. LCDje lahko dela pa ja že vsak. Tudi nam ne bodo izgradili tunela pod Mrzlico. Neee, za nas imajo pripravljeno posebno ponudbo, jaaa, takšno, ki je ne zmore opravljati prav vsak. Skupaj z trboveljskim županom in njegovo masko, par-don, kurentom, so se odločili, da bodo tako rekoč na dvorišču svojih pra začetkov, v svojem hajmatlandu, postavili sežigalnico človeku in okolju popolnoma neškodljivih pobarvanih odpadkov. Zaenkrat bi sežigali samo Gorenjeve pobarvane odpadke. Na naše vprašanje, kako da pobarvanih odpadkov ne kurijo doma, če so, kot trdijo sami, „popolnoma neškodljivi za okolje in človeka,, pa nam v trenutku evforije niso znali razložiti. In v tem, za nas, zmagoslavnem trenutku to niti ni pomembno, se strinjate dragi bralci!! A o tem bo čas razpravljati potem, ko bo sežigalnica pobarvanih odpadkov že obratovala. Upamo, da bo to čimprej!! Kaj pa to pomeni za njih zaenkrat sami še ne vedo. Vemo pa zato mi, kaj to pomeni za nas!! Pomeni ekonomsko rast!! Pomeni nova delovna mesta, pa polno bolnico pljučnih, rakavih in jetičnih bolnikov, pediatrijo polno pohabljenih otrok, starce z zavozlanim črevesjem, ki izkašljujejo kri, pomeni, da odpade izplačevanje pokojnin, pomeni polno bolnico kvalitetnih doktorjev in visoko usposobljenih medicinskih sester, poln vozni park reševalnih vozil...in ne nazadnje, imeli bomo poln britof na Gaberskem. Ja, kaj še hočemo lepšega, ljudje??!! Kot v dobrih, starih časih... Zaenkrat lahko z gotovostjo trdimo le, da bodo v Trbovljah postavili prvo takšne vrste sežigalnico, iz katere dimnikov se bo vil mavrični dim. Direktor konkurenčne Cementarne&Sežigalnice La farse, g. Franscois Blaznek, s svojim strokovnim teamom že resno razmišlja, kako bi svoj dimnik iz zdajšnjih skromnih 60 m povišal za 40m, in tako v tovarniško dvorišče spremenil tudi za zdaj še neizkoriščeni zgornji del trboveljske doline, kjer prebiva tudi sam. Seveda samo, kadar Cementarna&Sežigalnica ne obratuje. Obenem pa bi Cementarna&Sežigalnica po novem pokrila še rajon od Litije do Sevnice. Glede na njihovo prakso in izkušnje pri gradnji Cementamiških objektov in objektov za sežig alternativnih goriv uvoženih iz Madarske mu priporočamo, da jih zgradi na črn. Ja, borba za vsakega potrošnika je danes izjemno huda. V kolikor bi se pokazalo, da bi bila Gorenjeva sežigalnica rentabilna, (v kar sploh ne dvomimo) bi se ponudba sežiga pobarvanih odpadkov razširila tudi na ostale članice EU. To pa še ni vse! Projekt vroče podpirata tudi Janševa vlada na čelu z samim ministrom za gospodarstvom kako je lep in pameten g. Bizjakom (prav zavidamo mu) in ministrom za okolje in prostor dr. Janezom Podobico Podobnikom. Če tako coprnijo podpira sam doktor iz Cerknice, kjer imajo z coprnicami in njihovimi coprnijami večje izkušnje kot sami imenitni Butalci s soljo, potem kakršnekoli odklonilne debate tu ne bi smelo biti. Z trboveljskim malo tukaj malo tam SNSom, demonkratičnim SDSom in, kao, opozicerskim LDSom v projektu „Trboveljska dolina, dolina energetike,,. (P.S.: V resnici so pa kumerati. In tako je tudi prav. Kajti v težkih časih je treba držati skupaj in si pomagati, a ne!!) pa tako ni bilo nikoli problemov. Zgoraj imenovane politične eminence, v skrbi za narodov blagor veselo prikimavajo novi tehnologiji in zanjo visoko v zrak dvigujejo zelene glasovalne lističe. S tem, roko na srce, niso imele nikoli problemov...Ja, res smo lahko srečni, da smo končno izvolili ta prave, naše...Dokler bomo na svetu, bomo večno njihovi dolžniki. Aja, verjetno vas zanima, kaj je imel „tisti šloser,, iz STTja narisano na škmiclju. Nič posebnega. Samo idejno skico železne jamske stojke ali „štempeljna,, ki je izpodrinila leseno jamsko podporje, ter tako popolnoma spremenila prihodnost zgodovine rudarjenja, vse do odkritja in uvedbe hidravličnega podporja. To pa je že scenarij za kakšno drugo risanko... Jože Ovnik ...ne pljuvaj v vodnjak iz katerega piješ vodo... KINO / OBVESTILA H--------------- KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek 03.11.06 ob 17.00 PODVODNA DEKLICA am.domišlj. triler ob 19.15 MOJA SUPER BIVŠA am.rom.kom. Sobota 04.11.06 ob 17.00 PODVODNA DEKLICA am.dom.triler ob 19.15 MOJA SUPER BIVŠA Nedelja 05.11.06 ob 17.00 PODVODNA DEKLICA Poned. 06.11.06 ob19.15MOJA SUPER BIVŠA Torek 07.11.06 ob 19.00 FILM TEATER: SANTIAGOVI DNEVI perujska drama Petek 10.11.06 ob 19.00 KLIK-ZA POPOLNO ŽIVLJENJE am. kom. Sobota 11.11.06 ob 17.00 JAZ, Tl IN NADLOGA DUPREE am.kom. Nedelja 12.11.06 ob 19.00 KLIK-ZA POPOLNO ŽIVLJENJE KINO IZLAKE Nedelja 05.11.06 ob 19.15 MOJA SUPER BIVŠA am.rom.kom. Nedelja 12.11.06 ob 19.15 JAZ, Tl IN NADLOGA DUPREE am. kom. KINO HRASTNIK Četrtek 02.11.06 ob 10.00 HIŠA POŠAST am.anim.groz.-sinhron. ob 19.00 KVA DOGAJA, ROKERJI am.kom.drama Petek 03.11.06 ob 19.15 KLIK: ZA POPOLNO ŽIVLJENJE am.groz. Sobota 04.11.06 ob 10.00 HIŠA POŠAST ob 17.00 KLIK: ZA POPOLNO ŽIVLJENJE ob 19.00 KVA DOGAJA, ROKERJI Nedelja 05.11.06 ob 17.00 KLIK: ZA POPOLNO ŽIVLJENJE ob 19.00 KVA DOGAJA, ROKERJI sreda 08.11.06 ob 19.00 SAMO PRIJATELJA am.rom.kom. četrtek 09.11.06 ob 19.00 SAMO PRIJATELJAam.rom.kom petek 10.11.06 ob 19.15 ROMANCA OB JEZERU am.rom.kom. sobota 11.11.06 ob 17.00 SAMO PRIJATELJA ob 19.00 ROMANCA OB JEZERU nedelja 12.11.06 ob 17.00 SAMO PRIJATELJA ob 19.00 ROMANCA OB JEZERU sreda 15.11.06 ob 19.00 UNITED 93 am.akc.drama četrtek 16.11.06 ob 19.00 UNITED 93 KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek 03.11.06 ob 10.00 HIŠA POŠAST ob 17.00 KLIK: ZA POPOLNO ŽIVLJENJE Petek 10.11.06 ob 10.00 SAMO PRIJATELJA KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE Četrtek 02.11.06 ob 18.00 BANDIDAS kom.-vestern ob 20.00 WORLD TRADE CENTER drama Petek 03.11.06 ob 18.00 HIŠA POŠAST ob 20.00 BANDIDAS Sobota 04.11.06 ob 10.00 HIŠA POŠAST ob 18.00 BANDIDAS ob 20.00 WORLD TRADE CENTER Nedelja 05.11.06 ob 10.00 HIŠA POŠAST ob 18.00 WORLD TRADE CENTER ob 20.15 BANDIDAS ponede. 06.11.06 ob 18.00 WORLD TRADE CENTER torek 07.11.06 ob 18.00 KLIK: ZA POPOLNO ŽIVLJENJE kom. sreda 08.11.06 ob 18.00 ROMANCA OB JEZERU rom.drama ob 20.00 HUDIČEVKA V PRADI kom. Četrtek 09.11.06 ob 18.00 KLIK: ZA POPOLNO ŽIVLJENJE ob 20.00 ROMANCA OB JEZERU petek 10.11.06 ob 18.00 HUDIČEVKA V PRADI ob 20.00 KLIK: ZA POPOLNO ŽIVLJENJE sobota 11.11.06 ob 18.00 HUDIČEVKA V PRADI ob 20.00 ROMANCA OB JEZERU nedelja 12.11.06 ob 18.00 KLIK: ZA POPOLNO ŽIVLJENJE ob 20.00 HUDIČEVKA V PRADI poned. 13.11.06 ob 18.00 ROMANCA OB JEZERU torek 14.11.06 ob 18.00 VRAŽJA ESKADRILJA akc. ob 20.30 KVA DOGAJA, ROKERJI drama Sreda 15.11.06 ob 18.00 KVA DOGAJA, ROKERJI ob 20.00 VRAŽJA ESKADRILJA četrtek 16.11.06 ob 18.00 VRAŽJA ESKADRILJA ob 20.30 MOJA SUPER BIVŠA rom.kom. Knjižnica Litija do 15. novembra 2006 sta na ogled dve spominski razstavi, ki sta nastali ob visokih jubilejih - ob 180 letnici rojstva Luke Svetca Podgorskega in 100 letnici rojstva slavista, pedagoga in filozofa Edbina Bojca. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje 07.11.2006 - ob 17.00 PRAVLJIČNA URA - Miška požeruška kupuje moko - Tončkov kotiček v Domu Svobode 08.11.2006 - ob 17.00 PRAVLJIČNA URA - Kako sta Bibi in Justi porabljala prepir - mladinski oddelek 15.11.2006 - PRAVLJIČNA URA- Zvezdica - mladinski oddelek 16.11.206 - ob 19.00 LITERARNI VEČER z Igorjem Goštetom - odd. za odrasle Kulturno društvo Svoboda Trbovlje V četrtek 9.novembra ob 19,30 bo v Domu svobode v Trbovljah gostoval Slovenski octet in igralka Nataša Raljan-Tič, poznana kotAnaLiza ter moška vokalna skupina Kulturnega društva Svoboda- Un’s Trboul. Na pokušino bo dana žlahtna kapljica letošnjega Štajerca, Dolenjca in Primorca Turistično društvo Trbovlje organizira izlet v Zgornjo Savinjsko dolino, Ki bo v soboto 18. 11. 2006 Prijavite se lahko v pisarni turističnega društva najkasneje do srede 15.11.2006 DELAVSKI DOM ZAGORJE Ponedeljek 13.11.06 ob 19.uri - Večer evropskih čarodejev Torek 14.11.06 ob 19.30.uri - Lipicanci gredo v Strassbourg - Gledališki abonma in izven NE IŠČITE VARNOSTI, AMPAK PRILOŽNOSTI -ČOLN JE V PRISTANU SICER VAREN, AMPAK DNO MU BO ZGNILO. Sončni oktober je privabil na naš svet petnajst novorojenčkov-dvanajst fantkov in samo tri deklice - hm! 19.10.2006 Majda Škrinjar Jukič, Gimnazijska c. 22 a, Trbovlje - sin Matic Jukič Nevenka Korez, Šolska ul. 18, Šempeter v Savinjski dolini -sin Aljoša Novak Edina Fazlič, Cesta padlih borcev 40, Hrastnik - sin Alen Anita Badžukov, Trg pohorskega bataljona lb, Kisovec - sin Liam 20.10.2006 Svetlana Burekovič, Žabjek 13, Trbovlje - sin Amir 21.10.2006 Maša Papier, Vrtna ulica 19, Štore - hči Lana Svetlin 22.10.2006 Simona Svenšek, Breg pri Litiji 4a, Litija - sin Matic 24.10.2006 Vanja Ključevšek, Matke 56, Prebold - hči Lucija Germadnik Aleksandra Murko, Trg revolucije 9, Trbovlje - hči Lara Hočevar Andreja Jakun, Širje 4, Zidani most - sin Žan Bec 25.10.2006 Janja Arh, Zabava 10, Izlake, Zagorje - sin Nejc Ostrožnik 26.10.2006 Sonja Strniša, Razbor 8, Čemšenik, Zagorje - sin Miha Snežana Babič, Opekama 37, Trbovlje - sin Daniel 28.10.2006 Anita Širovnik, Rudarska c. 16 a, Kisovec, Zagorje - sin Mihael Gal Fras 29.10.2006 Sonja Knez, Vreskovo 14, Trbovlje - sin Žiga Janja Peško, Cesta 9.avgusta 8/b, Zagorje - hči Tia Uranič NAŠA BODOČNOST ------------------—h USPOSABLJANJE ZA VODITELJA MLADINSKIH DELAVNIC Mladinski center Trbovlje v tekočem šolskem letu poglablja svojo dejavnost izvajanja preventivnih delavnic za učence zadnje triade osnovnih šol ter dijake srednjih šol. Namen preventivnih delavnic je motivirati udeležence k razmišljanju, razpravljanju, izražanju in zagovarjanju lastnega mnenja ter poslušanju in upoštevanju drugih mnenj. Z delavniškim načinom dela, kot so individualno delo, delo v skupinah in v parih ter z različnimi igrami se otroke motivira, da izražajo lastna mnenja in se hkrati seznanjajo z inovativnim pristopom k učenju. Delavnice se bodo izvajale po različnih osnovnih in srednjih šolah. Za ta namen MCT išče nove sodelavce, ki bodo sodelovali kot voditelji mladinskih delavnic. Za vse interesente pripravljajo usposabljanje, ki bo potekalo od 16. do 18. novembra 2006. Usposabljanje bodo vodile socialna pedagoginja Janja Kropivc in sociologinji Polona Siter Drnovšek in Karmen Murn, po končanem usposabljanju pa bodo oblikovali ekipo voditeljev mladinskih delavnic MCT. Kotizacijo v višini 8.000 SIT (33,83 Q) je potrebno poravnati prijave pa sprejemajo najkasneje do petka, 10. novembra 2006. I. M. ŠKLABUCI , VABLJENI 04.11.2006 - metal koncert v Kisovcu (nastopajoče skupine lahko vidiš na www.sklab.org'). Organiziran bo prevoz Trbovlje (vse postaje) - Zagorje (glavna avtobusna postaja) - Kisovec; II. 11.2006 - prva radijska oddaja Šklaba z naslovom Šklepet. Objave projektov, novic, nagrade... od 16.00 do 18.00 na valovih radia Kum Trbovlje. NI ZA ZAMUDIT Na GESŠ bo v soboto, 4.11. 2006 ob 19:00 uri Finale Jesenskega turnirja Debatnega kluba Logos. Turnir se bo pričel ob 8.00 uri in bo potekal ves dan. NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:... Naslov:.......... Podpis:.......... Telefon:.......... Davčna številka: O) E ŠT O. 2 § p i! o o > E M >o o b c o c 175 =J Q. O Q. ISKRENO ČESTITAMO! © RAZMIŠLJANJA / KLEPETALNICA I---------------- MEFISTOVA Kje se skriva levica Zadnje lokalne volitve, bolje rečeno rezultati prvega kroga, kažejo, da so stranke, ki se deklarirajo kot levo sredinska politična opcija (LDS, DS) dosegle slabše rezultate od pričakovanih. Se posebej to velja za največji Mestni občini Ljubljano kjer je zmagal Zoran Jankovič in Maribor kjer bo o izvolitvi župana odločal drugi krog v katerem pa ne bo nikogar od kandidatov levice. Levica se že nekaj časa sramežljivo skriva ali bolje rečeno vodi neprepoznavno politiko. Borut Pahor alias Barbika, se vse bolj odreka preteklosti in zagovarjanju partizanstva ter kritiki cerkve. S svojimi političnimi manevri želi prikazati usmeritev stranke k širšim množicam in osvojiti večji del kolača volilnega telesa. Všečna Barbika svojo barko vodi po sredini politične scene in občasno zajadra rahlo desno, v levo pa vse manj usmerja svojo posadko. LDS z Jelkom Kacinom na čelu seje po zadnjem hudem porazu na državnih volitvah tudi na lokalnih soočila z dejstvom, da se kriza v stranki še vedno poglablja, kar dokazujejo tudi napovedi odstopov v samem vrhu stranke. Kljub temu, da seje stranka po pristanku v opoziciji poskušala v javnosti z nekaterimi potezami prikazati kot tipično leva politična opcija, pa med volivci ni bilo pozitivnega odziva. Kritike delovanja vlade Janeza Janše s strani LDS so vse po vrsti izzvenele preveč užaljeno in kalimerovsko. Ljudje pač nimajo tako slabega spomina, da bi v dveh letih pozabili, kako je ravno vladajoča koalicija na čelu z LDS v preteklosti letala na oblakih in prezrla dogajanje na trdnih tleh. Tako dolgo so bili na oblasti, da so izgubili stik z realnostjo. Kje se skriva levica? Morda v prepričljivi zmagi vedno nasmejanega Jankoviča, ki je s svojim uspehom v Mestni občini Ljubljana spravil v obup pristaše desnice, ki trdijo, da za sicer strankarsko neodvisnim županom stoji Forum 21 in sam Milan Kučan? Morda pa se levica skriva za zmago enega izmed kandidatov v čisto običajnih občinah? Trboveljska občina sodi med eno izmed naj večjih občin v Sloveniji, ki sicer nima statusa mestne občine. Trboveljčani veljajo v slovenskem prostoru za nepoboljšljive pristaše levice. Tu živi še kar nekaj pravih partizanov, še več njihovih simpatizerjev, veliko upokojencev, pa tudi dokaj nacionalno mešano prebivalstvo, ki pa je kljub vsemu dalo košarico kandidatu za župana iz vrst SD in še bolj LDS. Oba, pa tudi kandidata SDS, je močno porazil dosedanji župan Bogdan Barovič. Njegova stranka SNS je zli od sicer 27 sedežev prevzela prevlado v občinskem svetu. »Revni« volivci so med sicer številčno bogato izbiro kandidatov v Ljubljani izbrali, kot poudarjajo kritiki, premožnega kapitalista, ki se ima za levičarja. V Trbovljah, če upoštevamo rdeči pedigre prebivalstva, pa so ljudje presodili, daje najbolj leva postala stranka SNS z Bogdanom Barovičem na čelu. Oba primera, v Ljubljani kot v Trbovljah, dokazujeta, da sta si praksa in teorija lahko v hudem nasprotju. Mefisto 7 NAPOTKOV ZA SREČO IN OPTIMIZEM Zdaj, ko že vemo, kako bomo ostale mlade in se izognile stresu, bi bilo dobro vedeti še to, na kakšen način bi postale in ostale srečne. Njo, srečo namreč, je težko opredeliti. Vsak od nas ima neko svojo, posebno srečico, naj bo to kakšna mala, doživeta ob drobni pozornosti, ali velika, kot dobitek na lotu na primer (? )...in vsaka je lepa na svoj poseben način. Življenje bi bilo enostavno, če bi bili vedno polni optimizma. Kako? Se to da? O, pa še kako.. .optimist postanete lažje kot si mislite. Takole: • Spoštujte pravilo »petke«! Tisti, ki lahko v enem dnevu naredi pet dobrih del, pozitivno gleda na življenje. En sam ljubeznivi dan je dovolj, da ves teden plavate na oblaku pozitivne energije. In kakšna dobra dela naj bi to bila? Nič posebnega: sosedi pomagajte zamenjati zračnico, nekomu drugemu varno prečkati cesto, dajte nekaj malega tistim, ki potrebujejo bolj kot vi. • Potrepljajte sami sebe! Se vam je zgodilo nekaj lepega? Živite od tega nekaj dni? To počnejo optimisti, ker živijo v prepričanju, da imajo vse pod nadzorom, kar je, morate priznati, močna »injekcija sreče«. Pomembno je, da se zavedate v čem ste najboljši in odkrijete način, da to izkoristite. Saj je vseeno za kaj gre, lahko je to prirojeni smisel za humor ali pa to, da nihče ne zna pripraviti boljšega golaža od vas. Vprašajte se: »Kateri so moji naj... talenti ? Kako jih lahko izkoristim?« V rekordnem času boste zasijali kot zvezdica. • Prepirajte se sami s seboj! Večkrat se zgodi, da vas prešine misel. »Nikoli mi ne bo uspelo tega dokončati! Pri meni ni nikoli pospravljeno!« Predstavljajte si, da vam je kdo drug izrekel kaj takega in mu odgovorite tako, da slab prizvok izgine brez sledu. Na primer: »Mogoče res ni vedno pospravljeno, je pa prijetno in udobno in moji prijatelji so pri meni vedno dobrodošli.« Takoj se boste veliko bolje počutili! Še prevečkrat sami sebi govorimo kaj takega, kar nekomu drugemu ne bi niti v sanjah rekli. Na resničnost lahko gledamo tudi drugače. Nasvet: vsako jutro obljubite sebi, da vam bo dan prinesel nekaj lepega - ko pričakujete dobre stvari, se bodo tudi zgodile. • Ujemite sončni zahod! Potrebujete nekaj, kar bo hitro delovalo? Sedite in uživajte v oranžnih barvah sončnega zahoda, sprehodite se po parku ali gozdu, poiščite stik z mirom in lepoto narave. Celo rožica v lončku, ki jo gojite v stanovanju, na balkonu ali v pisarni, lahko pomaga. Gensko imamo zapisano, da moramo znati izkoristiti bližino narave in uživati v njej. Ali veste? Ljudje, ki se vsak dan vsaj malo ukvarjajo s kakšno aktivnostjo, pa naj bo to le kratek sprehod, so dvakrat večji optimisti od onih drugih. Tako, tukaj imate štiri napotke in jih takoj začnite uporabljati. Ostale dobite v naslednji številki, ki pa je ne smete zamuditi! Stanislava AV^VA OGLASI ZASAVJE V ZNAMENJU SIDDHARTE... TUDI NA DOLU Petek, 27. oktobra 2006, je bil za ljubitelje članov skupine Siddharta srečen dan, saj so lahko uživali na njihovem koncertu v Zagorju... Vesela pa so bila tudi nekatera dolska dekleta, ko je pricurljal vest, da se bodo po tonski vaji pred koncertom ustavili na Dolu. «Z njimi se poznamo že dve leti in njihov obisk v Zasavju smo izkoristili za skupno večerjo,» je povedala njihova občudovalka Anita. Največ delaje imel, kot po navadi, simpatični pevec Tomi, kije potrpežljivo delil avtograme in se slikal z dekleti, navdušenimi nad njihovo glasbo. Besedilo in slike: Fanči Moljk I“ SS ?< li* O c •fff2 " š rf ° §£ ll r ? a O" CD 3 m N 0) CO m < (D* *