Izumiraloče živall. Afrika s svojim bujnim rastlinstvom Je tudi glede živalstva izmed vseb delov sveta najbolj bogata. Do pred 30 leti se ni storilo nič, da bi se bilo ohranilo živalstvo, radi tega je tudi več živalskih vrst popolnoma izumrlo, druge pa so se ohranile le še po posameznih komadih. Kar se tlče števila vrst ter komadov, je velika razlika med vzhodno ter zapadno Afriko. Zapadna Afrika poseda mnogo gozdov in radi tega je živalstvo bogato zastopano. Pragozdovi v Ašanti in po južni Nigeriji hranijo v svojih neprodirnih globinah še marsikatero skrivnost, ki je neznana naravoslovcem. TamfcaJ je domovina orjaških goril, šimpanzov in še le pred kratkem odkrite okapi živali, ki je prežvekovalec in podobna žirafi. Gost pas gozda se vleče ob zapadni afriški mor.ki obali. Onostran tega gozda se razprostira bogata, neizmerna pokrajina, (katero prekinjajo z visako travo poraščene pustinje. Po gozdovih se preganjajo brezštevilne črede opic: pavijanov, goril in šimpanzov. Od pavijanov so omenka vredni drili in mandrili. Po zapadni Afriki živijo tudi pritlikave opičje vrste. Posebno značilno za Afriko je, da nudi prostor velikim pa tudi majhnim živalim. Pogosta prikazen so sloni velikani, majhni povodni ikonji; pravi goljatski črni Ijudje ter zamorski palčki. Po afriških pašnikih se pasejo vsakojake antilope, vodni kozli in pritlikavi konj. Slone naletimo po zapadni Afriki le v manjših čredah, zelo pogostni so levi. Levi so navezani radi prehrane na stanje govedi ter divjačine. Ob taikozvani Zlati obali je zdesetkovala leve nalezljiva bolezen. V severnih pokrajinah Zlate obali je dobiti zapadno-afriškega nosoroga, ki je postal po drugod že redkost. V celi ogromni Liberiji je od te živali le še kakih 50 komadov. Ako nosoroga ne bodo na (kak način zaščitili, ga bodo čisto iztrebili. Zaščite potrebne so istotako gazele in ptica noj. Izumiranje in nazadovanje živalskih vrst in posameznih ikomadov ima raznovrstne vzroke. Največji sovražnik afriškega živalstva je tsetse-muha, ki povzroča spalno bolezen in se preživlja z živalsko krvjo. Strokovnjakl trdijo, da je uničila divje živečo govejo živino kuga, vedno naraščajoča kolonizacija in brezmiselni lov. Bolj ko odpirajo Afriko kulturi, tem bolj se zmanjšuje tudi stanje divjačine. Prav jpo.ebno ikvarne so razne lovske družbe. Na stotine lovcev, katerc spremlja velika množica gonjačev, obkoli posamezne kose zemlje in postrelijo vse, kar jim pride pod cev. Največji sovražniki divjačine so lovci, ki lovijo iz dobičkaželjnosti. V zadnjih 15 letih so Izvozili od Zlate obali 103 tone živalskih kož. Lov na slonovo ikost je znat- no padel, ker tudi povpraševanje po kosti ni tako veliko, kakor je bilo nekdaj. Zelo visoko v ceni pa je slonovo meso v Nlgeriji in v krajih ob Zlati obali. Najboljši način, da bi se zajezilo stanje afriške divjačine v svojih pametnih mejah, bi bila pač lovska zaščita po evropskem vzorcu. Lovsko zaščito pa je mogoče izpeljati edinole po pokrajinah, ki so bogatejše naseljene. Izicušeni Afrikanci trdijo, da v dobrih 100 letih v Afriki ne bo več velike divjačine in dvomijo, če bo še sploh mogoče ohraniti stanje divjačine v tem delu sveta.