Inserati bo sprejemajo iu volj/i tristopuu vrsta K far., če se tiska Ikrat, n n u »1 " i, >) d >i u ^ ,i Pri večkratnem tiskanji so cena primerno /.manjša. Rokopisi so no vračajo, nefranhovana pisma so na sprejemajo. Naročnino prejmia opravništvo (administracija) iu eks( edicija ua Slaiem trgu li. it. 16. Pilititn lis! za slovenski uarofl. Po pošti prejeman velja : Za celo leto . , 10 gl. _ kr. za pol leta . . 6 „ _ )( za četrt leta . . 2 „ — M V administraciji velja: Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta ... 4 „ '20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani ua dom pošiljali, velja 60 kr. več na leto. VredniSIvo jo v Liugovih idi- * cah štev. 7. V Izhaja po trikrat na teden li. sicer v torek, četrtek in soboto, jjvjr* Zarad praznika izide prihodnja ste vilka ,Slovenca" v torek 5. februarja. Ali nuni bode rusko-turska vojska kaj koristila? Nedavno je prinesel ljubljanski „TagbIatt" svoje puhle, da ne rečem neumne razloge, zakaj je on v sedanjej rusko-turškej vojski Rusom protiven iu prijazen Turkom, ali zakaj da stoji na proti-slovanskem stališču. Njegov glavni razlog je ta : saj nam ne bode ta vojna doneslu nobene koristi, saj ne bodemo vživali od nje nobenega nam dobro došlega sadu. Je pa mar to res? Ne bodeli srečno rusko izvoje-vanje vplivalo dobrodelno tudi na Avstrijo, se li nimajo posebej avstrijski Slovani mnogo od njega nadejati? Dasiravuo se dobro ne sme izvrševati le zavoljo same koristi, ampak že radi tega, ker nas naša narava napeljuje dobro in pravo ho-teti, slabo iu krivično zametovati in odvračati mora se ta vojska dobrodejna in oblaževalna za ves svet, tedaj tudi za Avstrijo imenovati. Pod težkim jarmom turške divjosti trpeči balkanski Slovani bodo po osvobodilnem ruskem ratu (vojski), ako Rog da in sreča junaška , iztrgani iz žrela otomanske požrešnosti, prejeli svobodo, ktere do sedaj niso vživali. A do tega idealnega stališča se revče „Tag-blattovo" ne more povzdigniti, dasi nam ono zatrjuje, da se je povzdignilo v idealna kroge. Kaj so pač njegovi vzori? Oj kako daleč ste še in vendar se nam vedno ponujate za kul-turonosce. Pa saj svet je dandanes popolno materi-jalen, zakaj bi se tedaj tudi tu ne ozirali na korist? A tudi to bo Avstrija dobila iz srečnega rešenja orijentalnega prašanja. Oe si prilepimo Bosno in Hercegovino, kar moramo želeti in pričakovati, bodemo imeli deželi, ki nam boste rodile v teku časa obilo sadu. Se veda, treba jima bo prej dajati vsakoršnih pri" pomočnikov , kteri nam bodo pa stotero povrnjeni. Saj ste obe deželi pripravni za poljedelstvo in živinorejo iu sadjereja se je že sedaj odlikovala. In če še pomislimo na naravno njuno lego ob osamelej Dalmaciji, nam obetate najživahnejšo kupčijo. Po njih pridemo tudi v ožjo dotiko z vsim balkanskim p o I u o t o-k o 111 in tako nam bode odprta kupčija po adrijanskem in sredozemskem morju. Ali neni-čurji naši teh koristi nočejo sprevideti, zakaj, je že vsakemu dobro znano. Slovanski deželi ste in po njunem prirastku bi se ukrepil slovanski element tako, da bi za zmiraj od klenkalo Nemcem in Madjarom. In kaj menite „Tngblattovci", to bi bila sreča in korist gotova za Avstrijo. Še le potem bode prišel zaželeni mir avstrijskim narodom , ako Slovani pridejo na krmilo. Oni bodo ravnali pravično n še le takrat, bode imel glasoviti ID- svojo veljavo. Iu ako so zadovoljne tirjatve vseh različno — jezičnih avstrijskih narodov, bode šlo bolje v vseh obzirih. Dokler pa le Nemec in Madjar zvonec uosita, se imamo bati ved nih razpertij. V notranjih bojih, v vednem ravsu in kavsu različnih narodnosti se pa nimamo nadejati boljših časov. Avstrija, bližnja velevlast majhnim balkan- skim državicam, bode kot taka zelo vplivala na-nje; tako se bode tedaj zopet krepila in trdila moč Avstrije. Teh koristi se nadeja Avstrija in [zato menda tudi ,,'I'agblatt". Ako ne — nekaj nam je na jeziku, kar nočemo povedati. — Kakega sadu se pa imamo posebej mi Slovani nadejati? Slovanska ideja se razcveta, ker vsi avstrijski slovanski rodovi se čutijo odrastke velikega debla slovanskega, da, tudi Poljaki so se nam zadnji čas jeli približevati; tako bomo stopili v vzajemno zvezo in naposled se nam mora tajati led in prisijati zarija lepše bodočnosti. Je Slovanstvo edino, se mu ne more upirati ne Nemec, ne Madjar, ne oni ljubljanski rod, ki ni ne tič ne miš, ki si ne stavi druge naloge, kakor zabavljati Slovencem. Ali ne bode to sad sedanje rusko-turške vojske, sad vzajemnosti med avstrijskimi Slovani ? Po Rusih, po Slovanih bomo Slovenci in pod žezlom avstrijskim, ko se nam le izpolnijo naše tirjatve, bodemo srečni. Avstrijski Slovani sploh uiso premožni. Velikoposestvo je, kakor pri nas, tudi drugod, večidel v roki ptujcev in slovanski kmet se živi le borno s svojimi njivicami in planinami. Tu doli, v Bosni iu Hercegovini mu je pa odprtega še dovolj neobljudenega sveta in Kranjci n. pr. se ne bodo več selili v Ameriko, ampak raje med sorodne brate svoje. Povdar-jali smo že prej po pridobitvi teh dežel razvi-tek kupčije. Ta bode prišla le Slovanom v roke, ki so že zdaj z bosenskimi Turki kup-čevali in ki umejo jezik ondašnjih prebivalcev. O godu V. Vodnika 3. februarja 1878. V duši vre mi in kipi, srce se krči, trese se v prsih, neznani občutki prešinjajo me — kako izraziti je? Laže bi pisal, prav bi pisal — ko bi pomakni v srčne žile, v vročo kri! — Oko mi je uprto v davno preteklost, v preteklost tvojo, moj rod! Iz dna srca krvavečega dvigajo se mi spomini, v dolgej vrsti teko mimo mene — to so žalostni spomini mi-te moj rod I V reki časovi si le droben, neznaten valček mej — valovi! Mogočno drvijo proti svojemu smotru drugi valovi, sosedje tvoji, "bratje — ne! — bridka prevara! — to ti niso bratje, s sovražnim, krvavim očesom te gledajo — in najbolj usmiljeni te sune nazaj; zaničljivo se pode drugi valovi nrmo tebe in odjemajo ti zdaj pa zdaj kapljico krvi ter jo vleko saboj! A ti žalostno umakneš se na vejico in mirno opazuješ, kako drugi potujejo proti svojemu namenu, zadnjej postaji! Onemogel si, valček, ne moreš spustiti se v tek, obvisel na vejici, iskal mitu — sladko zaspal. In sanjaril si o boljših časih! Spal si dolgo spanje, a tvoje spanje ni bilo smrtno — zdaj pa zdaj odprl si oči, zaspane oči, a bila je še noč — in zasanjal si zopet, — — — A jelo se je daniti! Zadonel je veličasten trombe glas: ,,Slovenija vstan'!" — In nastal je šum in piš, zazibal se je ba-senski Triglav, zapljuskalo je Drave valovje, pregovoril je breg ob Jadri---in zbudila si se hčerka Slave in začudjeno prašala: ,,Kdo kliče na dan?" — In to bil si ti, moj Vodnik! In oglasil si se, Orfej sloveuski, drugič in drugič, in odmeval je tvoj rešilni klic od sokolov črnogorskih tje do ledenih grud severnih. Tvoja podoba mi stopa pred oči, tvoja bleda podoba! Tvoj dnevnik leži pred menoj, ne! — ne tvoj dnevnik - tvoja duša! Predrzne besede! Spomin! O čuj! o zdihljej globoki iz tesnega oprsja; glej! zvezdico samičico na krasnem obnebjtt, kaj me ne veseli srčno nje pogled, žali bridko? To je spomin ua te, dobrotnik naš, poslanec nebeški — solza-zvezdica, samotna, rajsko-to-lažilna, nesrečno žalujoča! — Danes 120 let poslal te je svetovja Vladar v buditelja nam, blagoslovila Te Vila čarobna s piščaljo rezljano in vinom pevoreškim , da žvrgljaš v srečo rojakom, slavo bratom mnogobrojnim! Spolnil si nalogo! Grenko bilo Ti je življenje, — trud,j pot, solze — to je bilo plačilo nehvaležno de-1 lovanju blagemu. A bile so to možke solze, solze najčistejše! In pognala je iz njih krepost, prosveta krvi tvojej! Hvaležen Ti spomin! Žalosten mi pregled v domovini, ko stopal si Ti po njej! Nevednost, neolikanost, samoljubje, sužnost — te strašne vihre razsajale so po krasnej domovini našej. Kdo napoji „Arabje puščavo — kdo obsadi „odljudno goščavo"? Kar upal v sanjah ni nikdar Slovenec, zgodilo se je! Ti, Vodnik naš, prestvaril si peščeno puščavo v zemeljski raj! Hvala Ti, slava Ti vekovečna! — Ti si prvi svečenik, učen i k, m učen i k narodnosti našel Svečenik, vodil si plahega Slovenca v svetišče vednosti in umetnij. In „ključ do zveličanske narodne omike bil Ti je jezik ma-terni". Zasejal si v knjigo slovensko seme zdravo, krepko. V duhu vidim Te, kako trudiš se po slovenskih skalinah, kako skrbno nabiraš, — kakor bučela, od cveta do cveta vesela, — iz bogate zakladnice narodove glasov narodovih, čistih le, pravih le — kakor bučela med le — in nabral sladčic, ki se jih raduje srce slovensko. Orjaka ni plašila Te ni višina ni nižina, zajemal si iz bogatega vira, ostročje-skrbno, negoval ljubeznjivo bisere nabrane, likal je in čistil — in vstvaril si jezik si, ki Zaraii tega smo pozdravljali z radostnimi klici to vojsko že tedaj, ko so prestopili zmagouosni Rusi Prut, spremljali jih potem polni sočutja v zgodili in nezgodah in Rogu priporoče-vali orožje njihovih rok. Sledili smo jim od zmage do zmage in sedaj jim ne moremo želeti driuega, kot popolno zmago čez krutega sovražnika Slovanov , tedaj tudi nas Slovencev, da Slovan stopi na dan na svetovno pozorišče, ter vrši nalogo, ktero mu je spolniti, da zadobimo tudi avstrijski Slovani pravico, ki naui gre, ter pri-pomoremo k skupnemu razcvetu Slovanstva in človeštva sploh in Avstriji posebej. Z bojišča imamo silno malo novic. Mirovni pogoji do 26. t. m. še niso bili podpisani, ker je veliki knez Nikolaj izrekel željo, da bi se podpisali v Odrinu. „Ag. Ilusse'' naznanja , da vsi od vnanjih listov objavljeni mirovni pogoji niso natančni. „Ag. Havas" piše, da so se imeli pogoji 28. t. m. predložiti turški zbornici, ki jih je voljna sprejeti brez obravnave. Sicer pa vojevanja še ni konec in so bile 26. t. m. še nektere bitke pri Razardžiku, v Dobrudži in Čorlu. Tudi pri Vidinu bojev še ni konec. Ru-munci so vzeli Turkom vse vtrjene kraje v okolici in jih stisnili v mestu. Višje povelj-ništvo Rumuncev ima general Certat. — V Albaniji so Črnogorci vzeli trdnjavico Lesandro in se iz Spuža iu Podgorice pomičejo proti Skadru, ki se jim utegne skoraj vdati brez boja, Če se med tem ne sklene premirje, ker prebivalci Ali Saib pašo silijo, da naj se z vojno svojo iz mesta umakne. Okraj Almyro v Tesaliji se je spuntal. Turki so bili v nekem boju na Pelion-ski gori tepeni. Politični pregled. V Ljubljani. 30. januarja. Avstrijske dežele. O mini*terski krizi sodijo tudi nekteri dunajski listi ravno tako, kakor smo zad njič sodili mi, in naštevajo znamenja, ki pričajo za obstanek dosedanjih ministrov. Cesar se še niso odločili na nobeno stran in se hočejo po naznanilu liberalnih listov posvetovati še z nekterimi veljavnimi poslanci, da natančno poiz-vedo misli in namene državnega zbora. Za Ilohenwarta nikakor še tii čas, tudi ni bil poklican k cesarju. 27. t. m. pa so bili pri cesarju razuu Ilerbsta še Eichhoff, Hopfen , minister I)epret,is in Kellersperg. Tudi privatno se poroča z Dunaja, da utegne novo ministerstvo sostaviti zopet knez Aersperg, vendar pa bi razun njega prišli v ministerstvo vsi novi možje. Lasser je bolan in ne bo za nobeno težavno delo več, Štremajerja pa putka hudo tare in mu sili na možgani. — Ministru Las-serju je nekoliko odleglo in se bolezen njegova viduo boljša. Čech je te dni poročal, da ga je malo pred boleznijo bivši dunajski mestni poveljnik fml. grof Potting klical na dvoboj, ter mu poslal že svoja sekundanta. Pa dvoboja ni bilo; Potting je šel marveč v pokoj iti minister Lasser — je zbolel. Narodna lianka je sprejela po živahni razpravi od Wissenburga nasvetovane, nedavno v Slovencu objavljene predloge. Nem-ško-liberalna stranka pride vsled tega pri pogodbi z Madjari v nove hude zadrege. Vitanje države. Na Francoskem so imeli te dni dopolnilne volitve za narodno skupščino; izvoljenih je bilo 8 republikancev. V Bordeauxu pa bode treba še eukrat, voliti. Italijanski kralj je svojega brata Amadea imenoval za poveljnika vojne rimske. Zbornica se je vsled kraljevega ukaza razšla, pa se 20. februarija zopet snide. ■*a|»ež so te dni nekoliko bolehali v nogah, pa jim je že zopet odleglo , vendar ste j m nogi še nekoliko otekle, zato še ne vstanejo. Angleški parlament je pretresal državni proračun. Minister Nothcote je rekel, da zarad političnih razmer je ta proračun opravičen. Premirje med Turčijo in Rusijo še ni podpisauo, pa pogoje so tako obširne, da jih bode treba potresati na splošnem kongresu. Parlament naj tedaj pritrdi predlogom vladi-nim, da se bode zamogla vlada vsled te zaupnice močna vdeležiti tega kongresa. C>rki so hoteli na vsak način imeti voj- sko s Turkom, s kterim Rusi sklepajo mir. Neka druhal skoraj 10.000 ljudi prihrula je k ministerskim palačam in pobijala okna itd. Kralj sam je razsajalcem prigovarjal, da naj se razidejo. Kumundoros je hotel vsled tega odstopiti; pa zbornica je odobrila z 91 glasovi proti 6 ravnanje vladino proti kalenju javnega miru. Mir se je povrnil in ministerstvo ostane. Izvirni dopisi. I/, novomeške okolice, dne 2S. januarja. Kar smo v svojem poslednjem dopisu opomnili, se bo gotovo zgodilo, namreč, da bodo nemčurji v zvezi z vradnimi organi pri volitvah za trgovsko in obrtnijsko zbornico zmagali, ni mogoče drugači. Bričem se naroča, da imajo na vsak način ali podpisane ali pa nepodpisane glasovnice nazaj prinesti, — dosti je, če obrtnik samo svoje ime podpiše. Tako se je zgodilo , da so v Šentpeterski fari vsi obrtniki le svoja imena podpisali , kar se je neki tudi drugod godilo, in brič je glasovnice spet. nazaj vzel; kdor mu jo ni hotel z lepo dati, silil ga je jako dolgo ali pa z zvijačo mu prigovarjal, češ, da on mora glavarju glasovnice odrajtati. Tako gre birokracija nem-čurjem, ti pa birokraciji na roke. Naprej se tedaj vidi, da bo zmaga nem-čurjev sijajna — mi pa smo zopet prepričani, s kakšnimi pripomočki uemčurska stranka zmaguje. Bomo videli, kaj se bo iz tega počasi naredilo ? Pristavek vredništva. Enake reči se nam poročajo iz drugih krajev. V občni mir-nepeški je brič raznašal glasovnice in ljudi vabil, da naj se podpišejo ali podkrižajo zato, da bodo šli trije možje v Ljubljano in se bode dohodnina (E nkommensteuer) zmanjšala. Taka obliuba je kmetom kaj všeč, zato pa jih je šlo prav obilo ua limanice. Tudi vsi volilci niso dobili izkaznic. Trdni in zavedni možje, piše nam g. dopisnik, pri kterih briči z grdimi lažmi ne ujiajo nič opraviti, jih do 28. t. m. še niso bili dobili. Euako se nam iz Št. Vida pri Za-Itični naznanjajo nekteri obrtniki, ki glasovnic [niso prijeli. Iz Žužemberka pa se nam je celo ga pisal ni nobeden prednikov, nobeden vrst nikov ne rabil. A seme ni zamrlo: iz t;il narodnih rodovitih padlo je na domača, rodovitna tla! — Hvala Ti! To naj je podlaga v daljši razvoj! Zajemal je um Tvoj iz naroda, srkalo hrane si tudi blago srce tvoje! Iz domačih vrtov presajal si cvetic v svoje rado čuteče srce, napajal je z gorko krvjo svojo, lepšal z bistrim umom svojim , in tako vsipal jih mej rojake svoje. Kdo bi se jih ne veselil kraso-tic domačink? Zato si bil, si, in boš ljubljenec narodu slovenskemu! Od vzhoda do zahoda še vedno done pesmice tvoje po dobravah slovenskih in ratarju ubozemu vedrijo čelo, preganjajo mu morilne skrbi, ga tako srečno blažijo — in zakaj tudi ne? vsaj so njegove. V Tebi, veliki Vodnik, govoril je prvič narod uarodu, ki v srcu in umu ljubezen za vse pravo, lepo in dobro vžgal si mu, svečenik! — Učeuik slovenski bil si rodu svojemu, vrstnikom in potomcem. Odpiral si ljudstvu veliki svet, soznanjal ga z drugimi narodi, in njihovo navado, v besedi materinskej bistril mu um, krepil mu voljo, vnemal srce mu za korist iu pravico. In slovenski ratar spoznal je, da vse doseže, kar mu drago, stopil drzno na pozorišče svetovno, tirjal pravic si v srečno življenje, duhovno in telovno. Poklical si ga v življenje, Vodnik! Učenik bil ai prostaku, učenik učenjaku. V narodnej zavesti postavil si v oholo družbo učenih, razvitih jezikov slovenskega pastirčka, siromačka in — kaj ne ? — vrlo dobro obnašal seje se svojo piščalko! Pokazal si svetu kras slovenske, narave, lik domače navade. Hvaležno pobral je učenjak drobtino slovstveno, zgodovinsko , ki našel si jo s trudom, skrbni nam oče! Čudom čudimo se potemci tvojej neumornej delavnosti, ki nagromadila nam je izrazov maternih, da hvaležno rabita jih učenjak in učenček v govoru in pisavi. — Tako vodil si, in vodiš velike in male, dika naša I — Ne vem , kako mi je pri srcu — um mi je tesen — mislim — mislim — — oj, neizmerno bilo je rodoljubje tvoje, vzornik mi! Kaj Te je budilo tako premogočuo , da storil toliko si, čudo veliko ? Kaj druzega, ko neznana moč svete ljubezni domovinske ? Mislim — umeti ne morem rodoljubja tvojega , duh veliki! Nepresegljiv si v domoljubju ! „Če ve kdo za druj'ga — pove naj odkod , odkod ?" Štelo se Ti — nam tudi, tužna majka ! — je v greh ljubiti svoj dom !! Padel si, a padel kot junak — pesem Tvoja junaška vzbuja novih, vrednih Ti naslednikov. Duh, v jeklene spone vkovan, se oprosti — trpel si, a ne zastonj! Krepka in čvrsta je domovina in „Naj viharja moč razsaja Hraste cepi, skale maja — Večna bo Slovcncev čast! In tega smo trdno prepričani s Tabo, Vodnik naš! V tem pa, dragi moj, nisi prav pel: ,,Ne hčere, ne sina Po meni ne bo —". Oni duh, ona moč, ki je navdajala Tebe, rodila je krasne brate in sestre in jih napajala prej in slej — kajti neskončna je! Živo si ljubil domovino, trpel za-njo —■ ljubimo jo tudi mi, vsaj je tako krasna! Varno, prav si vcepil mladi cep slovenščine v krasotno drevo lipe slovanske, vrlo se je prijel — kaj ne? — a vidil ga nisi zeleneti, tudi cveteti ne — a gledamo ga mi z veseljem, kako krepko košati se v lepoto mogočne lipe in v čast Tvojo, moj Vodnik! In Tvoj duh prešinil je nas potomce, ki smo torej Tvoji sinovi in hčere Tvoje. Neumorno delujejo bratje in sestre slovanske na polji narodnosti, katere celine kopal si Ti! „Za pravico in resnico terdno stati Močmo tudi mi , da bode Slava naša mati.'1 Da ! pod tvojim praporom boriti se hočemo, da priborimo si dobo, — in ta ni daleč l — ko Svoboden kot očakov Naj bo Slovanov dom. In tedaj boš, Vodnik ! med svečeniki, učeniki, mučenci narodnimi prvi v slavi mile Slovenije! Danilo. telegrafiralo, da tudi tamošnji volilci do 28. t. m. še niso imeli glasovnic, med tem ko so jih bili na fužinah že nekaj dni prej vsi podpisali in izročili fužinskemu vodju. Gospodje nas poprašujejo, kaj je storiti, in ni li nobenega paragrafa v kazenski postavi zoper tako ravnanje? Mi jim na to neverno nič odgovoriti, ker dotična postava natančneje ne določuje , do kedaj se imajo glasovnice volicem razposlati, ampak le sploh reče, da jih pošilja v pravem času volilcem v Ljubljani mestni magistrat, v drugih krajih pa c. k. okrajno glavarstvo. Ljudje, ki so bričem podpisali in izročili svoje glasovnice, se neki hudo praskajo za uše»om, ker so šli na limanice. Ali tega so prav sami krivi; slovenski časniki jih podu-čujejo in svate o pravem času, a kaj to pomaga? Zadnjič so šli na lamanice, letos tudi, in drugo leto bodo šli zopet, če jim samim 111 mar, da bi se o tej reči podučili. Vsakemu posebej ne moremo poslati učenika, pa naj enkrat pride do tega, da bodo v vsaki vasi vsaj en slovenski časnik imeli in si to med seboj naznanili, kar tam bero, potem jih noben brič ali škric ne bo več mogel prevariti. Rodoljubi, skušajte tedaj ljudi priprapraviti do tega , in potem bo šlo vse veliko bolje in urneje. IK RCsiilolicc 27. januarja. Slovan je bil raja ne samo na Turškem ampak je bil in je še zdaj tudi kje drugod. Upanje pa je, da pride ura rešenja za vse. Imamo zdaj volitve za kupčijsko in obrtnijsko zbornico. Vsak se vprašuje, bo li zmaga naša, ali bomo zopet bilo mTodajno prijazno pogostovanje udov komisije pri F. Kuneju , ki je tudi delo razširjanja ceste prevzel iti kterega zemljišču se je tako čudovito prizanašalo? Zoper to samovoljno in enostransko ravnanje, ki moti pravice lastnika vlaga županijstvo svojo pravično pritožbo ter prosi pomoči." Zavoljo teh izrazov je okrajna sodnija v Kozjem g. župnika obsodila na 100 gl. plače. Zoper obsodbo je pa gospod rekuriral pri okrožni sod-ni|i in leta je spoznala, da izrazi: vsaj še nismo v Turčiji, to ravnanje j,- samovoljno, moti pravice lastnika, niso razžaliivi ; toda ker g. župnik ne more dokazati, da je bila komisija pri T. K. na gostijo povabljena in zaradi pogostenja zemljišču Kunejevemu prizanašala, se ie vendar preurešil in se tnu v vsem plača 30 gld. naloži. To je bila prva obravnava. Potem se prične druga. G. župnik je bil oktobra 1877 od okr. sodnije v Kozjem obsojen na 6 tednov zapora, češ, ter naglo izvr-H šujejo. Preskrbuje se tudi glndcnje (peg^janjoj perila vsake vrete. (3) Marija AleSovec, ključarničurske ulice št. 3 v Ljubljani. Na Avstrijsko-Ogerskem in Nemškem je zavarovan Wilhelm-ov protiprotinski, protirevmatični čaj za čiščenje krvi kot poziuiMko zdravilo, ktero so kol edino zanesljivo zdravilo za čiščenje kn i »poznali, preiskali in rabili: c, kr. vladni svetovalec in pravi učilišni profesor dr. II. I cii/.l, vodja botaničnega vrta na Ounaji itd. itd., prot. Oppol7.IT. dr. Y«n hlogir v bukareSii, dr. Itii.st, na Dnnaji, dr. Koder na Dunaji, dr. Jo-liamifs Uilller zdravniški svetnik v Berlinu, dr. zdrav. \. Kro.Mti v New-Yorku, dr. Itaiiduil/. na Dunaju, dr. IIcsn v Berlinu, dr. |,i-|nnniiil v VVieselburgu, dr. \Veriier v Vratislavn, dr. Mal-Ilrli v Grubisnempolji; praktični zdrav : Hilu* r v Naehlingu, ItusHCICer v Abtenuu , T I'lic lili nI/, v Marzalvu, Jonkovlf v Nakofahvi, in mnogi drugi zdravniki 1. pri revmatičnih napadih, 2. pri protinu, ;!. pri trebuš. napadih pri ljudeh, ki veliko sede, 4. pri raztegnjenih in zagnjetenih jetrih, 5. pri spuščajih zlasti lišajih, 5. pri sililitičnili boleznih, 7. kot pripravno zdravilo pri rabljenji mineralnih voda zarnd omenjenih bolezni. 8. namesto mineral, voda pri omenjenih boleznih. Kcliiio pravo izdeluje 1'niiH' Uillirlm . lekar v Neuu-kirchenu. ZiiMlck /a osemkratno ralto, po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rab', v raznih jezicih stane 1 gl,, kolek in zavijanje 10 ki. Svarilo. Vsakdo naj se varuje pred ponarejenim čajem . ter naj zahteva vselej edino le „\V illiflllMiv protiprotinsii protirevinatični čaj za fiiščečje krvi" (\Vilhelms antiartritisi hen anti-rheumalischen Blutreinignngsthee), ker so čaji, ki se nahajajo samo pod imenom prol iprotinski proti-revmatični čaj za čiščenje kivi samo ponarejene reči, ki naj se nikar ne kupujejo. l)a jo za p, i. občinstvo priličneje, prodajajo pravi Wiliclu»ov prodprotiiinki proliicMiia-iičtil f«j ti le gospodje: V Ljubljani: Peter l.asiilk ; \ Postojni: Jos. K upferschinidt, lekarničar; v Zagrebu: Sip. Mittlbaeh, lekar; v Borgn: Gius. Betlanit i lekar; v Bruku na Muri; Albert Langer lekar; Bozenu: Franz VValdmiiller , lekar; v Bru-neku: .1. O. Mahi; v Belovaru: Rud. Svoboda, lekar; v Briksenu: Leonh. Staub, lekar; v IMibergu: Jan. Neussor, lekar; v Cel j i: Baumbaehova lekarna iu Kr, Rauscber; v Kor-minu: llermes Codolini, lekar: v Kortiui: A. Cambruzzi; v Densch-Laudsbcrgu: Miillerjevi dediči; v Otekli: J. C. pl Dienes, lekar in Jož. Gobetzky, lekar; v Fii r s t en fe 1 d u : A. Sclnii-ekenfus, lekar; v F r o h n I e i t o n u : v Blunmuer; v Brežah: O. Kussheim, lekar iu A. Aiehingor, lokar; v Gorici: A. Kranzoni, lekar; v Gradcu: J. Burgleituer, lekar; v Guttariugu: S. Vattorl; v Grubi Sne m polji; .los. Malich; v Gospičn: Val. Vovk, lekar; v Grafendorfn: .Jos. Kaiserj v Mohorju; Jos. M. Richter, lekar; v Hallu (na Tirolskem): Leop. pl. Aichin-ger, lekar v Jndenburgu: K. Senekuvič,; v I ti-niebenu: J. Stapf, lekar; v Jmstn: Vilh. Deutscb, lekar; v Ivaniču: Ed. Tolovič, lekar; v Karlovcu: A. K. Katkitf, lekar iu J. Benič ; v Celovcu: Kari Kleinenčič; v Kindsborgn: J, Karinčič; v K o p f e n b o r g u: Turner; v Knit-telfeldu: \Vilh. Visehner; v Kranji: Kari Šavnik, lekar; v Lioncu: Fr. pl. Erlach, lekar; v Leobnu: Jan. Peferschv, lekar; v Mariboru: Alojzij Quande9t; v Metliki: Alfred Matter, lekar; v Miirzzuschlagu: Jan. Dan-zer, lekar; v Mnravu: Jan. Steyrer; v Mitro-vici: A. Kerateuovič; v Malsu; Liulvig Piill, lekar; v Neum ar k tu (na Sfajarskein): Kari Mally, lekar; v Otočcu: Edv. Tomaj, lekar; v Mozirji: Jan. Tribuč; v Ptuju: C. Girod, lekar; v Petervaradinu: L: C. Junginger; v Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v Rove-redu: Riliard Thales, lekar; v Ro 11 e n m an n u : Franz X. Illing, lekar; v Samoboru: F. Sehvvarz, lekar; v Šeboniku: Peter Beros, lekar ; vŠtrasburgu J. V. Corton : v Št. Vidu: Julian Rippert: v Radgoni: Cezar K. Andrieu, lekar; v Štaitizu: V. Timoušek, lekar, v Zo-munu: D. Jovanovičev »iu; v Splitu: Venatio pl. Grazio, lekar; v Seblandersu: B. Wiirstl, lekar; v Trstn: Jak. Seravallo. lekar; v Tri-d en tu: Aut. Santoui; v Trobižu: Eng. Kber-lin, lekar; v Belaku: Malh. Fiirst.; v Vuko-varu: A Kraiesovics, lekar; v V i nk ovci h: Fridr. Ilerzig, Irk ar; vVuraždinu: dr A llal-ter, lekar; v Slovenjem g rade u: Jos. Kali-garlč, lekar in g. Kordik, lekar; v Slovenski Bistrici: Adam pl. Gtitkovski, lekar; v Sonji: Jos. Aecurti, lekar: v Zadrti: B. Andravič. lekar; v Zlatarn: Jan. PospiSil, lekar. (1) Pozor! Lastniki J. Bittner.jeve lokarne v Glognitz-u «i prizadevajo v svojih za slepljenje p. i. občinstva osnovanih oznanilih razširjali vero, da je od njih pod imenom: ..Julij Bittnerjev Sehneebergs Kriiu-ter-Allop" prodajani izdelek pravi in skoz dve desetletji skušeui Sehneebergs Kiautor-AUop. Ne more mi biti vse eno , da si nenavadne vspelie, ki sem jih s svojim Sclmeebergs Kriiutor-Allopom pri prsnih iu pljučnih boleznih dosegel, tako čudno in tako drzno drugi prisvojujejo, in štejem si v dolžnost, sklirevaje se na izjavo ob-finskega zastopa v Gloguitzu od 27. januarja I. IN55 sem edino i/,delujem pravi Seheeborgs Krituter-Allop , da so to zdravilo v pojasnilo in i.varilo p. i. občinstvu od 1. januarja I. 187f> sim prodaja edino le pod imenom NVilholiti-ov Sclmeeborgs Kriiuter-Aliop, in da se edino pravi dobiva le pri meni ali pa pri mojih v najbolj razširjenih listih naznanjenih založnikih. Dalje opominjam p. i občinstvo tudi ua to. da naj i/.lorno zahtevajo, ako ga potrebujejo AVilliclm-ov Sehneebergs Krituter-Allop. Izvirna flaša velja I gld. 23 kr., in se dobiva le pii izdeljatelju Fr. \Villirlni-ii, lekarničarju v Neunkirclieii-u v Dolenjem Avstrijskem. Zavijanje se zaraČuni 20 kr. Pravi \Vilhelm-ov Sehneebergs Kriiuter-Allop prodajajo samo gospodje, ki g« dobivajo od men«: V l.jiililjani: 1'fter l.nsnlk: v Postojni: J A. Kupfersehmidt, lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbaeh, lekarničar; v Bozenu: F. \Vald-miiller, lekarničar; v Uorgu: Jos. Bettanini, lekarničar; v '»runeeku: J. G. Mahi; v Briksenu: Lenaril Staub, lekarničar; v Celji: Batlm-haeh-ora lekarna in Fr. Kauseher; v Osek u: I. C pl. Dienes, lekarničar; v F r o h u 1 ei t en u; Vin-e. iic Blumaiur; v lirežali: Ant. Aiehinger, lekarničar; v Feldbachu: Jos. Kiinig, lekarničar; v (i o s pičli: Val. Vovk, Ukariiič»r; v Glini: Aut. Itaulik, lekarničar; v Gorici: A. Frnnzoni, lekarničar; v Gradcu: Wend. Trnkoczy, lekarničar: v Hallu na Tirolskem: Leop. pi Aichiu-g%• Štajersko so uljuduo priporoča za naročila in za- ^ varovanje proii škodi po oKti.ji, ..... ■h in /.rciiln proli > lomu. na življenje, h M K « » K Posebno puk vabi k zavarovanju ua f^žit gjcnje. Peštansko zavarovalno društvo zavaitijc na življenje po raznih načinih: da izplača zavarovalni Ji -:< znesek po smrti zavarovanca, ali kader doseže od- H; f ločeno starost (otrokom doto) in tudi za pokojsč.ino, Jj Glavno opravništvo v Ljubljani je zmi- ^ •m rom pripravljeno vprašanje odgovarjati, pogoje W jJ razjasniti jasni ti in podati tarife. « Franc Dronik, C) S pisarna glavnega opravniatva v Ljubljani, h « kongresni trg. St. 14 v II. nadstropji. v,x..r, ,r. t. z .v .t,* j- x :r,ixi -r .t x s,« i *