Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXIX. Celovec, 2. malega travna 1910. Štev. 14. Vadilo lepil zisfem Ju-sfične uprave. V času, ko na Češkem zahtevajo Nemci za nemške kraje sodnike, ki so ne samo nemškega jezika zmožni, ampak tudi po rodu in mišljenju Nemci, in se z vsemi štirimi branijo nemškega jezika popolnoma zmožnih Čehov kot sodnikov, v tem času justične uprave ni sram futrati koroške Slovence s sodniki, ki so ne samo po rodu in mišljenju Nemci, ampak ki so očitno nezmožni, svoji vzvišeni nalogi kot sodniki zadostovati. Nemškonacio-nalna justična uprava je naredila zopet en korak naprej. Domačin Slovenec sploh ne najde službe v domači deželi, in sedaj po zadnjem sodnem imenovanju ne dobijo službe doma v deželi več niti nemškutarji. Začeli so nastavljati med Slovenci edinole — pristne Nemce. Ravnokar sta bila imenovana za sodnika zaupnik nemškega „Yolksrata“ dr. Potsch v Velikovec in sodnik Czerny v Pliberk, oba rojena Nemca, ki ne znata slovensko. Obiskovala sta sicer znani slaboglasni jezikovni kurz v slovenščini, vendar vemo popolnoma zanesljivo, da se slovenščine nista naučila in da sta popolnoma nezmožna, občevati v slovenskem jeziku s slovenskimi strankami ali razumeti slovenske spise. Razen tega se najaja v Pliberku že od prejšnjega imenovanja kot sodnik neki dr. Hofbauer, ki tudi niti za najhujšo silo ne zna slovenski. Kako bodo ti sodniki sodili, to sam Bog ve in pa minister Hochen-b u r g e r. V pliberškem sodnem okraju se je po vladnem štetju posluževalo slovenščine kot občevalnega jezika 16.668 ljudi, dočim nemščine le — 3184, v velikovškem sodnem okraju nemškega jezika 5366, slovenščine pa 11.266. V teh dveh sodnih okrajih, zlasti v pliberškem, je pretežna večina, ki prav nič nemški ne zna. Čujemo, da bo justična uprava otvorila — jezikovni kurz za nemščine nezmožno prebivalstvo, da bo moglo sodnike Potsch, Hofbauer in Czerny razumeti. Ljudstvo se pri današnjih slabih časih tega jezikovnega kurza že veseli, ker se čuje, da bo vsak obiskovalec tega kurza dobil 400 K na leto, kakor so jih dobili kurzovci Czerny, Hofbauer in Potsch za obisk takega kurza, ki niso samo trdi Nemci, ampak tudi strupeni nemški nacionalci. Ljudstvo je bilo v pliberškem okraju že zaradi imenovanja Hofbauerja kot sodnika v Pliberku zelo razburjeno, sedaj pa je začelo med ljudstvom vreti in, kakor slišimo, se pripravlja energična odporna akcija. Če mora ljudstvo pod kaznijo k sodišču, potem sme vsaj zahtevati, da ga zasliši sodnik, katerega ljudstvo razume. Saj sodišča vendar niso kak zavod za gluhoneme in so poleg tega najmanj pripravno mesto kot torišče nemškega „Voksrata“. Saj so se sodišča na Koroškem vsled jezikovnih sekatur našemu ljudstvu že tako pristudila, da gredo z istim občutkom na sodišče kakor svoj čas kmetje h grajščinskim valpetom. Čisto naravno! Koliko je moralo že in še mora pretrpeti naše ljudstvo zaradi jezikovnega neznanja sodnikov, koliko pritožb smo že slišali, da so morali ljudje sedeti, stroške plačevati, da so bili na mesece obsojeni zaradi krivega pričevanja, samo zato, ker jih sodnik ni razumel. Tega naše ljudstvo ne bo več trpelo, in vlada se moti, če meni, da bo še zanaprej delala s koroškimi trpini eksperimente! Slnaa jači. Malo nas je koroških Slovencev. Vlada nas je naštela celo samo 90.000. Nasprotnik je silen, ker ima vso oblast v rokah. Dobršen del našega ljudstva je pa še nezaveden. Vsled tega je ta neenak boj Slovencev proti njihovim narodnim nasprotnikom težaven, tembolj, ker vlada podpira močnejšega v boju, namesto da bi ščitila slabej-šega. Kljub vsem tem neugodnim razmeram smo koroški Slovenci nekaj let sem v celoti lepo napredovali, kljub temu, da nam je zadal močnejši nasprotnik tu in tam kako skelečo rano. Kakor pomladni dih po ostri zimi je zavelo sveže življenje v naši politiki. To pa je bilo le mogoče, ker smo bili koroški Slovenci, kar se nas je čutilo narodne in smo stali jr slovenšteih^V* taboru, edini. Brez nezadovoljnežev^»a.ni bene stranke na svetu, ker so v vseh strankžui pač — ljudje. Zagrmelo je celo včasih na občnih zborih političnega društva, padali so celo ostri izrazi, in prav je bilo tako. Saj ima vsak osebno svobodo, vsak sme povedati prosto svoje mnenje. Toda rodoljubi so grmeli tam, kjer je bilo na mestu, kjer so imeli za to tudi pravico. Če je kdo večino prepričal, da ima prav, je njegova tudi obveljala, če pa je bila večina drugega mnenja, se je pa uklonil. Ločili so se pa vsi v ljubezni in z novim navdušenjem za narodno stvar. Ostali so vedno edini. Ker vsi smo živeli v prepričanju, da nobeden noče narodu slabo, da ima vsak najboljše namene in da bomo zmagovali le — v edinosti. Vsled tega naša katoliškonarodna stranka nobenega človeka ni odbijala v narodnem delovanju, če se je pridružil našemu katoliškonarodnemu programu, ki smo ga podedovali od Andreja Einspielerja, četudi osebno ni bil zavsem istega prepričanja kakor politično vodstvo in drugi rodoljubi v stranki. Vsak je bil dobro sprejet, ako le ni rušil edinosti. In poudarjamo, da tudi g. dr. Muli er, čeravno je prihajal pred njim iz Ljubljane glas, da je liberalec. Koroški Slovenci smo ga sprejeli, smemo reči, z odprtimi rokami. Saj bi nam bil nova moč v narodnem boju. Izvolili smo ga celo v vodstvo, v odbor političnega društva. Zahtevali smo le eno od njega, kar je dolžna vsaka resna stranka sama sebi, namreč da ostane zvest načelom političnega društva. In mož ni prinesel s seboj tiste odkritosrčnosti, kakor smo je bili prej vajeni. Čeravno je moral vedeti, da je politično društvo in njega vodstvo sprejelo tradicije od nepozabnega Andreja Einspielerja in se ves čas, odkar obstoji, niti za las ni od njegovega programa oddaljilo, vendar mož pri izvolitvi v odbor političnega društva ni hotel obljubiti, da bo deloval na programu političnega društva, ampak je le izjavljal, da kandidira na program Andreja Einspielerja. To je storil zato, da bi si pridržal ene durce odprte in bi imel pozneje nekak izgovor, ko bo začel delati — proti političnemu društvu. Podlistek. Oče Ločan. (črtica. — Fr. Ks. Jezernikov.) Bilo je na jesen popoldne. Megle so polegale po dragah in napajale že itak razmočeno zemljo. Na polju so spravljali zadnje pridelke, da jih ne zapade sneg. V dolino so prihajale črez severne vrhove mrzle sape, da so se stari ljudje oblačili že zimsko. Kraj Virnevasi se je belilo sredi sadnega drevja lepo poslopje, Lesnikova gostilna. Ravno-kar se je prikazala na pragu polnolična krčma-nca, mlada Lesnica, in se je ozrla proti lični kpo (M- k* se smel1ljala z nizkega holma v Doli proti vasi se je bližala sključena postala s košem na hrbtu. Bil je stari Ločan; Lesnica ga ni hitro spoznala. \ zvoniku je udarila ura tri, in otroci so se vsuli iz sole, ki je sosedovala cerkvici. Kakor vrabci na obloženih svislih so kričali in izvrševali obsodbe, ki so jih sklenili prej v šoli. Dva sta si bila kar v laseh. Pa nobeden ne more užugati nasprotnika. Eden zn^rnbi končno malho, ki jo je prej od-ložil njegov nasprotnik, in jo v trenotku povezne drugemu črez glavo. Okrog stoječi zaženo huronski krič, ki privabi učitelja iz šole. Kakor bi trenil, so se razpršili paglavci, le oni z malho črez glavo, si jo je nerodno snemal, se plaho ozrl po obližju, pobral klobuk, pozdravil učitelja in zdirjal za drugimi po cesti proti Lesnikovi gostilni. Otročad je kmalu dohitela Ločana, ki je opiral svojo suhljato, koščeno postavo ob grčavo palico. Ločan je štel nekaj nad šest križev. Svoje dni je bil v celi okolici najbolj spoštovan mož, plemenit, kremenit značaj. Izvrstno je gospodaril, svetoval rad sosedom, če so potrebovali dobrega nasveta; zato so ga vsi ljubili razven Lesnika. Lesnikova družina je že dolgo z mržnjo gledala na Ločanovo hišo, ker je bila ta bolj spoštovana in ker vaščanje niso marali Lesnika za župana. Dvanajst let je županoval Ločan v Virnivasi kljub raznim spletkam Lesnikovim, ki bi se bil rad sam usedel na županski stolec; zato ga mlada Lesnica iz prirojene mržnje ni lepo pogledala, ko ga je spoznala, čeravno stari Ločan že dalje časa ni več županoval, ne gospodaril na domu. Nekaj let sem se mu je malo mešalo. Doma mu ni bilo obstanka. S košem na hrbtu je blodil po vasi in bližnji okolici, in ljudje so ga omilovali. Dohitevši ga, so ga začeli šolarji dražiti; stopali so ob njegovi strani in pred njim in se mu smejali. Stari se ni zmenil za nje, otroci se ga pa tudi niso bali, ker so ga poznali. Porednež se mu je celo obesil za koš, kar pa je bilo tudi staremu preveč. Počasi se je okrenil in pogledal brezizrazno po nepokojnežu, ki pa je takoj odskočil in se pomešal med druge. Za hip je utihnila otročad; ko je pa spoznala, da Ločan, kakor po navadi, ne namerava ničesar hudega, je prhnila v glasen smeh in vrišč. Deklice so bile matij razposajene nego dečki, in ena je te celo ostro pokarala, češ, da je greh, nagajati starim ljudem, kar jih je za hip osupnilo. Pa otroška čud jih je imela preveč v oblasti. Eden je pobral precej debel kamen, se splazil tiho za Ločanom, ki je zopet počasi stopal proti Lesniku, in mu ga spustil v koš. Ločan se ni zmenil za to. Ta slab zgled pa je izpodbodel še druge brezsrčneže, da so metali v koš kamenje, da je starec suhljato hrbtišče še bolj sklonil in trdneje se oprijel gorjače. Trpel je mirno. Ali ni čutil ali se za to ni zmenil? Omračen duh mu ni dal trezno misliti. Otroci pa so ga dodobra poznali in se ga vsled tega niso bali. Lesnica je vse to videla, pa iz ust ji ni zdrknila karajoča beseda. Smehljala se je_; morda ji je bilo to všeč. Ko so jo pa zagledali otroci, jih je vzbudila slaba vest iz malomarnega pregrešnega ravnotežja in, kakor na povelje, so zbežali. Le deklice so počasi korakale in povešale oči, češ, tudi me smo sogrešile, ker nismo zabranile zlobnega dejanja. Ločan je stopal mimo Lesnice, ne ozrši se na hišo, gledajoč venomer pred sebe kakor zatopljen v globoke misli. „No, ti stari norec,“ ga ogovori zadirljivo krčmarica, „ali si še vedno tako ošaben, da ne pogledaš sem?“ Starec se ne ozre. „Ali te je pa morda sram, da še na stare dni ne moreš pustiti tatvin e,“ zavpije krčmarica, da se sama prestraši svojih odurnih besed. Ni menila tako hudo, ali stari maščevalni srd ji je To se je kmalu pokazalo. Meseca novembra 1. 1907. se je vršil omenjeni občni zbor političnega društva in še koncem istega meseca je zagledal beli dan „Korošec“, ki je dobil tedaj naslov „Prepir“. Možje, ki niso imeli poguma na občnem zboru prej povedati, kaj da pravzaprav nameravajo, so začeli izdajati „Korošca“, da bi naredili razdor in s tem novo stranko na Koroškem. Seveda so se, kakor kaže preteklost, hudo ura-čunali. Naši pravi narodnjaki so si dobro zapomnili besede poslanca Grafenauerja, ki jih je izgovoril na občnem zboru političnega društva: „Kdor hoče k nam na Koroško zanesti to gibanje (novo, liberalno stranko namreč) imenujemo ga brezvestnega hujskača, in najboljše je, vreči ga prej ko slej pri durih ven.“ In: „Mi ne odklanjamo nikogar, marveč pričakujemo sodelovanja; umevno je, da se včasih kje motimo, a tisti, ki mislijo, da smo se mi motili, naj ne stojijo za plotom in naj ne mečejo kamenja na nas. Treba je, da se razumemo in vsi delamo za naš narod.“ To so bile moške in prave besede. Ker pa je bilo gotove liberalce sram svojega glasila „Korošca“, ki naj bi začel razdiralno delo med nami, zato so se skrili za neki „kon-zorcij“. Sram jih je bilo razdiralnega dela. Ustmeno so se opravičevali, da so samo nezadovoljni", tajili so, da bi bili „liberalci“, poudarjali so samo, da so „Slovenci in le Slovenci". Pa česar je srce prepolno, to prikipi iz ust. In tako se je tudi „Korošec“ sam razkrinkal v uvodnem članku št. 28.1.1., v katerem je pozival na razdor in se izdal za svobodoljubno napredno glasilo. Ker so se leta 1907. polastili vseslovenske šolske «Družbe sv. Cirila in Metoda" liberalci, so hoteli koroški liberalci s pomočjo te družbe pospešiti razdor. Liberalcem pri tej šolski družbi je bilo to seveda prav. Par koroških liberalcev so takoj sprejeli za svoje zaupnike. S šolskim društvom se niso marali poravnati, da bi potem lahko na Koroškem v kalnem ribarili. In ko smo nekoliko izdali te namene, so zavijali oči proti nebu in se zgražali nad našim «nenarodnim početjem". Priznati moramo, da so si zbrali koroški liberalci res lepo firmo, za katero so se skrili. Kdo si bo upal napasti «Družbo sv. Cirila in Metoda", če se skrijemo ravno za njo in napravimo z njeno pomočjo na Koroškem razdor? Naj se le kdo upa udariti potem po družbi, takoj planemo po njem! Kako bomo lahko udarili. Družba je potrebna, storila je veliko za Korošce itd. Tako so računali možje, pa so se uračunali. Samo dobro ime družbe v preteklosti nam ne zadostuje. In zopet so se uračunali. Tako je peščica koroških slovenskih liberalcev skušala razdreti edinost koroških Slovencev, in da bi zakrila svoje gnusno početje, je začela po «Korošcu" klicati, da dela politično društvo razdor. In proti temu razdiralnemu delu in osebam, ki razdirajo edinost koroških Slovencev, je „Mir“ nastopil in je kot resen list moral nastopiti. Vsako kritiko v vrstah naše stranke prenesemo. Kritika je tudi potrebna. A razdiralcev sloge ne bomo trpeli, ker so kot razdiralci naši naj večji narodni škodljivci, ki slovenstvu na Koroškem lahko narekoval zločeste besede, ki niso ostale brez učinka. kočan se obrne, vzravna nekoliko sključeno postavo in pogleda Desnico tako čudno, topo, kakor da ne bi je bil razumel in bi je ne poznal. Nalahno odpre usta, tako začudeno in mirno, da jo obide zona in da zbeži v hišo. Ločan se okrene in molče nadaljuje pot po vasi v prejšnji smeri, proti domu, kjer je še pred šestimi leti kot vdovec dobro gospodaril. Duh se mu je zelo omračil, a tat ni bil, kakor mu je rekla Desnica. Imel je navado, da je pobral, kar mu je prišlo pod roke, a njegovi domači so povpraševali za lastniki donošenih reči ter so jih vračali. Zaradi te lastnosti ga je imenovala Desnica tatu, toda Ločan ni vedel, kaj dela. Ne, Ločan se s premislekom nikdar v življenju ni dotaknil tujega blaga, ne, Ločanova duša je ostala pred Bogom čista, plemenita. če je prišel k hiši, ni nikdar prosil vbogajme. Usedel se je za peč in čakal miloščine; če mu ničesar niso ponudili, se je odpravil naprej. Včasih je prebil po več dni brez toplega požirka. Revež je bil stari Ločan, velik revež. (Konec sledi.) Kupujte vžigalice v Korist obmejnih Slovencev! Naslov: «Gospodarska zveza" v Ljubljani. več škodujejo nego nemškutarji, ki nosijo pečat izdajstva na čelu vsaj odkrito in se jih je torej lahko izogniti. Zato se bomo ravnali strogo po besedah poslanca Grafenauerja: «Prej ko slej ven ž njimi!" Darovi. Za podljiibeljski »Delavski dom": 300. Ivan Pajtler, župnik, Sv. Rupert v Slov. goricah...............................K 5.— 301. Gregor Hrastel, župnik, Selnica . . . „ 5-— — Ognj. Škainlec, kaplan, Ljutomer . . ,, 3‘— — Fr. Ogrizek, župnik, Dramlje................ 2.— 302. Miro Volčič, župnik, Brezno . „ 5'— 303. Nabiralnik pri Kušarju, Celovec . . . ., 5'— Za „Narodno šolo“ v Velikovcu je od čistega dobička 1. 1909 darovala hranilnica in posojilnica za Št. Janž in okolico 40 K. Prisrčna hvala! Darovi za narodno obrambo. Narodni obrambi so nadalje darovali: Mohorjani v Sevnici oh Savi K 20, Mohorjani v Trbovljah 20, Duhovniki, zbrani na gostovanju č. g. Antona Kesnarja, kons. svetnika in župnika v Prevaljah 22, Krščanska ženska zveza v Ljubljani 30, Mohorjani v Šebreljah, Primorsko 20, Pisarna dr. Vladislav Pegana globo, katero je plačal knjigovez g. Breskvar, ker mn je g. K. Čeč odpustil žaljenje, 20, Mohorjani v Brežicah 32'68, Josip Milančič, kurat v Marijinem Celju, Goriško 20, Mohorjani v Besnici pri Kranju 20‘80, Josip Potovšek, župnik v Artičah 20, Mohorjani sv. Jakoba v Ljubljani 20. — Sedanji čas kliče vse naše somišljenike na delo za narodno obrambo! Nabirajte povsod, darujte vsi! Prosimo pa, da se vsi darovi pošiljajo le na naslov: „Slov. kršč.-socialna zveza" (oddelek za narodno obrambo), Ljubljana. Koroške novice. Sodalitas ss. Cordis Jesu ima prihodnji četrtek, 7. malega travna, ob 2. uri popoldne v prostorih slov. kršč. delavskega društva, Kosarnske ulice 30, I. nadstropje, svoj redni mesečni shod. Kenketi:Kako povzdigniti moralni nivo med koroškim ljudstvom govorijo čč. gg. dr. Ehrlich, kanonik Lasser, dekan Ogris, župnik Serajnik. Vsi čč.gg. duhovniški tovariši dobrodošli! Slabo podprto pismo „Miru“. Gospoda P r o-sekar na Plešivcu in Kobentar v Št.Jakobu v Rožu sta objavila v «Slovenskem Narodu" neko «Odprto pismo listu »Mir«," ki je polno psovk na „Mir“ in na nekatere osebe, ki stoje v ospredju političnih bojev na Koroškem. Čudili smo se, da sta objavila tako dolgovezno pismo, ko o njiju v članku «Liberalna komedija" v predzadnji številki vendar nismo drugega poročali nego sledečo opombo: S Koroškega so na shod «Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani naročili dva kmeta, g. Prosekarja, ki je govoril na shodu «v svojem in dr. Miillerja imenu, in g. Kobentarja iz Št. Jakoba, ki se je izdal za «naprednega" in govoril o «črnem vetru". Poročali smo torej veliko manj nego sta govorila, čeravno bi bili lahko povedali malo več. Vse drugo se vendar ni tikalo njiju, kar sta seveda morala vedeti, na pr. besede: «Če hočete delati za razdor na Koroškem, potem raje pojdite, odkoder ste prišli," kar smo povedali koncipijentu dr. Miillerja, g. dr. Gosaku, ki je prišel na Koroško na pomoč s tem, da je v Glinjah na shodu nečuveno udrihal po naši stranki in psoval naše politike za «komedijante ali duševno bolehne, brezvestne, nesmiselne." Sploh ne razumemo razburjenosti gospodov Kobentarja in Prosekarja. Ali jih je morda bolelo, da smo čisto na kratko ponovili njune besede, kakor jih je prej poročal «Narod" ? Ali bi rada veljala pri kranjskih liberalcih kot korajžna liberalca, ne marata pa, da bi doma na Koroškem izvedeli o tem ljudje? Pa če bi bila odgovorila vsaj v dostojnem tonu! Kaj pomenijo pravzaprav njune besede kakor «Gospodje okrog »Mira«, tega edinega glasila koroških Slovencev, bodo že dovolili, če jih midva podpisana prosiva (seveda lepo in po pasje ponižno na kolenih, ali pa, če je treba, padeva tudi na najine trebuhe, kateri pa žal, niso preveč obilni, ker kmetski trebuh ni preveč obsežen), da jim, kar se naji obeh tiče, odgovoriva." To je čisto navadno psovanje brez vsake podlage. Če hočeta gospoda gledat «obilne trebuhe", naj nikar ne merita v Celovec, kjer jih ni, ampak naj gresta k liberalnim političnim voditeljem na Kranjsko, kjer jih ne manjka. V želodcu jima tudi leži «firma dr. Brejca & Cornp.", kakor imenujeta pisarno g. dr. Brejca. Ali jih res tako boli, če dobro uspeva v nemškonacio-nalnem Celovcu slovenski odvetnik, ki je za slovensko stranko največja opora?! Kaj naj rečemo o sledečih psovkah, ki sta jih zapisala: «Z vso ogorčenostjo, z največjim studom mora človek daleč od sebe zagnati tak list, ko to v njem čita, list, ki nosi predrzno na čelu besede: «Glasilo koroških Slovencev". Ali ni to največja lopovščina, najgrše falotstvo, kar si ga zamore izmisliti le najostudnejša prodana duša?" Gospoda Prosekar in Kobentar, ali se nista sramo- vala zapisati take psovke? Ali je bilo to tudi falotstvo, ko se je «Mir" z vso silo zavzel še pred nedavnim za Kobentarja in njegovo čast, ko so drugi listi molčali? Tedaj bi bil gospoda Kobentarja odnesel čisto drug veter, če ne bi se bil zanj zavzel «črni veter". To ni posebna hvaležnost! Trditev gospodov, da so koroški «voditelji" menjali svoje prepričanje, kakor jim bolj kaže korist za njihov žep, je grdo natolcevanje in nevarno orožje ravno za imenovana. Naj dokažeta, kdaj in kdo od «voditeljev" je menjal svoje prepričanje! Pač pa bi mi lahko trdili to o ljudeh, ki so bili svoj čas odborniki katoliškega političnega društva, pa se zdaj zatekajo k liberalcem ali o ljudeh, ki so bili svoj čas naši najboljši strankarji, zdaj pa se sto korakov ogibljejo «Narodnega doma" in zahajajo v gostilno voditelja krajevne nemšku-tarije, ki kar preži na — slovensko občino! Da, o menjanju prepričanja bi lahko govorili cele pole le tisti «gospodje okrog »Mira«". Taka politika, gospoda Prosekar in Kobentar, ni noben «sursum corda" in ne vodi navzgor k vstajenju, ampak navzdol k pogrebu naroda. Značaj g. Prosekarja poznamo že predobro in razumemo njegovo postopanje. V resnici žal nam je pa za gospoda Kobentarja! „Freie Stimmen" zoper spoved. «Fr. St." so v velikotedenski številki grdo hujskale zoper velikonočno spoved. Zlorabljale so pri tem sveto ljubezen otrok do svojih mater, da bi se njihov zlobni namen skril pod krinko ljubezni in bi tem lažje dosegli kak uspeh. Da cenjeni čita-telji spoznajo lutrovstvo glasila nemškonacionalne stranke in farizejsko zvijačnost kakor tudi sovraštvo tega lista do katoliške vere, ponatisnemo dobesedno zadnji odstavek dotičnega hujskajočega članka. Glasi se: «Otroci! Če še tli iskrica ljubezni v vaših mladih srcih, tedaj ne pozabite: Ni bolj vernih src kakor so ta vaših staršev! In če vam kdaj v življenju kaj vaša srca teži, vrzite se v njihovo naročje, odprite jim svoje zaupanje, zjočite se na njihovih prsih, zakaj oni so duhovniki, ki jih je Bog poslal vam!" Poštenemu človeku se mora tako-le hinavstvo gabiti! «Freie Stimmen" pišejo, kakor da bi se pri spovedi ne učilo, da je treba starše ljubiti, jim biti odkritosrčen, ampak kakor da bi bili starši od otrok zapostavljeni, če gredo k sveti spovedi! Po veri «Freie Stimmen" so starši za otroke — duhovniki. Pa se nekateri nemčurji še bahajo, da so boljši kristjani kakor Slovenci, čeravno držijo s stranko, katere list na tak način grdi sveto vero in svete zakramente! «Stajerc“ — duševni revež. Laž ima kratke noge. Kdor rad laže, mu rado izpodrsne. Tako se je «Štajerc" že dalje časa sem lagal, da je Pristov oskrbel regulacijo Meže. Seveda je „Mir“ takoj odgovoril na to in povedal, da bi bil Pristov skoro onemogočil vsako regulacijo Meže. To, kar je storil, je storil le tako, da škoduje celotni regulaciji, kakor jo je lepo vpeljal posl. Grafenauer. Pa «Štajerc" je krepak v lažeh. Hoče pa hoče prelagati. Pri tem se je pa sedaj strašno urezal. «Štajerc" piše, da je Pristov «napravil nujni predlog na deželni odbor, in deželni odbor je na prošnjo župana sklenil 3000 kron podpore." Glejte, modrost «Štajerčevo" ! Nujni predlogi se sploh ne vlagajo pri deželnem odboru, ampak v deželnem zboru, in sicer jih ne more vložiti kak župan, ampak samo kak deželni poslanec, ako dobi dovolj podpisov od tovarišev-po-slancev. «Štajerc", zapomni si, da ima laž kratke noge! »Štajerc*4 je za Veliko noč zopet objavil — lepo pridigo. Čisto tako kakor Judje, ki so klicali Pilatu: «Križaj ga, križaj ga", češ, da je Kristus Boga preklinjal. Dela se, kakor da bi se potegoval za kaj dobrega in piše o praznikih — pa samo na uvodnem mestu — tako sveto, da bi se neveden človek kar zjokal. Koj malo vrst spodaj pa že ne more zliti dovolj gnojnice nad tiste, o katerih je Zveličar rekel: «Kdor vas zaničuje, mene zaničuje." Resne časnikarje bi bilo sram objavljati take pridige, ker taka reč ne spada — v političen list, ali «Štajercu" je vse dobro, samo da bi ljudi preslepil. Društvo »Prosta šola44 v Celovcu je imelo v sredo, 30. sušca, svoj občni zbor, pri katerem je govoril Teodor Bernhardt poleg «sodruga" Riese-ja in c. kr. profesorja dr. Angererja. Vseh udov šteje društvo kljub silni agitaciji in terorizmu, s katerim gonijo ljudi v društvo, le 198. V odbor so bili voljeni ti-le možje, katere naj si občinstvo dobro pregleda: nadučitelj Truntschnig, Eigner, učit.gospodič Engelhardt, c. kr. profesor dr. Angerer, Se-kora, dr. Ortner, Pressien, Mahrer, G rej g er. Z neznatno udeležbo so bili na svoje «fiasko" že navajeni aranžerji zadovoljni. Posestvo benediktinskega samostana v Porečah, obstoječe iz gradu, polja in gozdov, sta kupila poreška občina in posestnik beljaškega kopališča, stotnik Teppner, za 425.000 kron. „Freie Stimmen11 poročajo o tem nakupu zanimivo vest, da je hotela to posestvo že prej enkrat kupiti poreška občina, pa za to ni dobila dovoljenja od deželnega odbora. Ker pa je bila nevarnost, da preide posestvo v „Kranjske roke“, velika, je dal deželni odbor svoje privoljenje. Pri tej priložnosti opozarjamo na hvalisano „nemško-nacionalno kulturo'*, ki je tako revna, da velikih posestev domačini zasebniki že ne morejo več nakupovati, temveč jih le prodajajo, dočim jih nakupujejo — Slovenci iz Kranjske! Za šolskega nadzornika v Celovcu je imenovan učitelj na celovškem učiteljišču gospod Anton Rauch. K celovški mestni električni železnici. Te dni sta bila pri županu Metnitzu dva delavca, ki sta ga prosila za delo pri zidanju nove električne železnice. Dr. pl. Metnitz jima je odgovoril, da naj prideta — 1. aprila, ker bodo začeli zidati to železnico — 1. aprila. Narodnim Slovenkam in Slovencem na znanje. Želiš narodne znake? Bi rad narodne kolke za obmejne Slovence?! Hočeš kakih nasvetov glede nepolitične organizacije? Pridi ali piši v Celovec na tajništvo S. K. S. Z. v Pavličevi ulici št, 7. Ravnotam dobijo gg. duhovniki vse potrebne uradne slovenske tiskovine. Uraduje se vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure dopoldne in 1. do 5. ure popoldne. Potres so čutili na Veliki četrtek popoldne ob pol štirih in s/410> uri zvečer po nekaterih krajih na Zgornjem Koroškem. Pogreb na Veliki petek. Na Veliki petek popoldne ob treh so pripeljali z vlakom iz Bol-cana v Celovec truplo kraljevega laškega generala grofa Emanuele Morozzo della Rocca. Na kolodvoru je blagoslovil mrliča vlč. gosp. vojaški kurat msgr. Rafael Kozak. Navzoči so bili tudi deželni predsednik Robert baron pl. Hein, postajni poveljnik g. m. brigadir Fath z drugimi vojaškimi dostojanstveniki celovške garnizije. Truplo so prepeljali v Kamen pri Vetrinju. Zilanke, pozor! Kakor poročajo nemški listi, dobivajo po Zgornji Žili na nemški strani dekleta različne, zelo vabljive ponudbe iz Amerike. Dekleta upajo na dober zaslužek in padejo v nastavljeno past. Vse take ponudbe niso ničesar drugega nego špekulacije brezvestnih trgovcev s človeškim blagom, katerih žrtve postanejo potem dekleta. Že večkrat smo svarili dekleta, naj se nikdar ne zaupajo neznanim ljudem, kadar iščejo službe. Požar je izbruhnil 24. t. m. dopoldne v gospodarskem poslopju Riplovega posestva, ki spada k tovarni za papir na Reberci. Pet poslopij je bilo v najkrajšem času docela v ognju. Več delavskih družin je vsled tega brez strehe. Borovlje. (Pobožne želje.) Na tukajšnji krajni šolski svet se je obrnil lutrovski pastor iz Celovca, naj bi ta dovolil, da bi imel on v šolski telovadni dvorani za par privandranih lutrov in nekaj domačih (ne borovskih) verskih odpadnikov bogoslužje. Našel je v osebi načelnika okr. šol. sveta za svoj namen dobrega zagovornika, pa tudi v ostalih udih, razun zastopnika medborov-niške občine. Da se to ne zgodi, bomo že znali zabraniti. Šole niso zato, da bi se delalo propagando za proč od Rima, in tudi hajlovski Turnverein nima notri ničesar opraviti. Borovlje. (Volitve.) Bivši ferbežar Marx osebno pobira pooblastila za bodoče občinske volitve, ker se ne zanese več na svoje najožje somišljenike, zaradi tega ne pripusti, da bi volili za svoje sorodnike, ako ravno jih imajo v hiši. Trata. Lepe praznike smo imeli. Vsled tega je bil „Narodni dom“ ta dva dni od izletnikov iz Borovelj tako obiskan, da so bili velika dvorana in gostilniški prostori zraven napolnjeni, da, morali so narediti za ljudstvo prostor celo na galeriji. Iz tega se vidi, da se ljudstvo nič ne boji slovenskih napisov in rajši zahajajo v narodne kakor nasprotne gostilne. Resnica. (Sad „kulture“.) Znan „deutsch-fortschrittlich Gesinnter** je čakal okoli polnoči na, poti in napadel z nožem poštenega fanta Mihaela R., ki se je z nekim drugim vračal proti svojemu domu. Heil! Grabštanj. (Odgovor.) Tukajšnji občinski odbor je na predlog trgovca Štrajharja, najboljšega Leksovega prijatelja, v odgovor na „Mirov“ članek „naša šola“ sklenil resolucijo sledeče vsebine: 1. Šolski svet in občinski odbor (in ne nadučitelj Leks) je sklenil nemško šolo. Ljudstvo je samo za nemški in ne za slovenski pouk. 2. Učitelj Leks je ugleden mož, ker je občinski svetovalec. 3. Deželnemu nadzorniku Bendi se izraža sožalje (ker pošilja slovenske učitelje v nemške kraje). Na ta sklep, kateri se baje niti ni odbornikom dovolj pojasnil, odgovorimo sledeče: 1. Mi nismo pisali, da je Leks vpeljal nemško šolo, ampak pisali smo: „Nadučitelj Leks je baje največ kriv, da se je pred petimi leti odpravil abe-cednik**. Dobro nam je znano, da je prejšnja slovenskonemška ali utrakvistična šola bila pred 8 leti spremenjena v nemško šolo. Štefan Kul-terer, Vivnik v Jadovcah, Metnitzova tretja roka, je takrat bil načelnik šolskega sveta in njemu menda gre ta velika (?) zasluga. Mi pa tudi dobro vemo, da se je tedaj izrecno sklenilo, da mora tudi zanaprej abecednik ostati v prvem in drugem razredu. Vprašamo torej: Kdo in kdaj je abecednik odpravil ter naredil našo šolo v — mučilnico? Da je ljudstvo samo za nemški pouk, ni res, temveč ljudstvo želi, da bi otroci znali nemško in slovensko pisati in brati. Želi pa tudi, da bi bilo petje in krščanski nauk in molitev samo slovensko, ker je prepričano, da Bog tudi slovensko razume. 2. „Mir“ ni trdil, da nadučitelj Leks nima med ljudstvom nobenega ugleda, ampak je njemu le svetoval, naj da otrokom abecednik in naj jih poučuje na podlagi maternega, to je slovenskega jezika . . v Odborniki, ali nič niste pogledali v „Mir“? Če ne veste, kaj je bilo v „Miru“, potem tudi ne smete o tem sklepati in glasovati. Usojamo si pripomniti: Če je kdo 5. ali 6. svetovalec, iz tega še ne sledi, da mora vse ljudstvo biti ž njim zadovoljno. Le povprašajte tiste, ki imajo otroke v prvem in drugem razredu! Gospod župnik Bayer na pr. so gotovo pri ljudeh bolj priljubljeni kakor Leks, da o Štrajharju in drugih niti ne govorimo. Tudi najhujši liberalci jim pravijo: „Gospod, mi vasimamo tako radi,** in vendar niso dobili pri občinskih volitvah niti enega glasu. In poleg tega je vendar tudi nadučitelj Leks dobil v prvem razredu od 14 veljavnih glasov samo osem. Osem liberalcev pa vendar še ni vse ljudstvo. 3. Gosp. nadzornik Benda! Navedeni sklep je za Vas nekak opomin, da takoj pošljete slovenske učitelje in učiteljice nazaj na slovenske kraje! Tudi v Grabštanj lahko pošljete kako slovensko učno moč, posebno v 2. razred, drugače bomo morali imeti v tem razredu tudi tolmača, kakor ga imajo baje v Št. Tomažu, kjer učiteljica, ki nič ne zna slovensko, poučuje prvi razred. Malo čudno se nam zdi, da trgovec pd. Štrajhar,^ ki ima pri „sejah“ glavno besedo, ni kako slično resolucijo ali pohvalo predlagal glede učiteljice, katera otrokom v šoli pripoveduje zelo zanimive reči, ki prav nič ne spadajo v šolo, dočim jih kaznuje, če govorijo slovensko . . . Naposled bi še vprašali: Ali je lutrovska „Bauernzeitung“ uradni list, da slavni občinski odbor njej pošilja svoje izjave? Eden za več. Grabštanj. (Krščanski nauk) mora biti tudi nemški, tako je predlagal znani Messner pd. Štrajhar v občinskem odboru. Seveda, da bi slovenske molitve pozabili, nemške pa se nič ne naučili in sploh nemškega krščanskega nauka ne razumeli, z eno besedo: „da bi bili liberalci po vašem kopitu**. G. M., dokler ne dobite kape, vas nihče ne bode ubogal. Krščanski nauk bo ostal in mora biti slovenski. Dobrlavas. (Zborovanj e z igro) je naše slov. kat. izobraževalno društvo zopet priredilo na dan sv. Jožefa, dne 19. m. m. Domači kaplan je podal v svojem govoru poslušalcem kratek životo-pis minoli mesec umrlega, za celo Avstrijo mno-gozaslužnega dunajskega župana dr. K. Luegerja. Bodimo v vsem svojem mišljenju in delovanju posnemalci dr. Luegerja. Kot drugi govornik je flastopil prvikrat v našem društvu tudi en slovenski učitelj, namreč g. J. Pesek, učitelj na narodni šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu, ki je spodbujal navzoče k ljubezni do našega milega maternega jezika in do naše domače grude. Na to so nastopili domači fantje s šaljivo igro: ,.Prepirljiva soseda**. Videlo se je, da so se igre dobro naučili, kljub temu, da so si komaj en teden prej razdelili uloge. Zato so jo tudi v splošno zadovoljnost predstavljali. Čast jim! V svojo korist in v spomin na njo pa ohranimo vsi njen sklepni nauk v srcu: Boljša kratka sprava kot dolga pravda! — Občinstva smo se nadejali več. Ženstvo se je dobro skazalo, prihodnjič pa se naj skaže v isti meri tudi moštvo in mlade-ništvo! Na svidenje torej dne 4. t. m. v društvenih prostorih ob 3. uri popoldne! Krčanje pri Grebinju. (Za vzhodno železnico.) Na velikonočni pondeljek 1.1. se je zbralo mnogo kmetov iz Krčanj in sosednih krajev v gostilni „pri Mežnarju** z namenom, da se pogovorijo o nameravanem zidanju vzhodne železnice od Celovca na Velikovec-Grebinj in Št. Pavel. Govorila sta kmet Andrej Blažič o potrebi te železnice in Janez Nedved, ki je poudarjal, da bi bila v gospodarskem oziru tudi velikega pomena, ter je predlagal resolucijo, ki je bila so- glasno in z navdušenjem sprejeta. Resolucija se glasi: Dne 28. marca 1910 v gostilni „pri Mež-narju“ na Krčanjah zbrani kmetje iz Spodnjih in Gornjih Krčanj, Golovice in Kneže zahtevajo soglasno, da se v tej zadevi merodajne osebe z vso močjo za nameravano zidanje vzhodne železnice Celovec-Št. Pavel potrudijo, ker bi bila ta železnica za naše rodovitne in od svetovnega prometa ločene kraje kar najbolj potrebna. črna. (Strašen ogenj.) Veliki četrtek dopoldne ob pol 11. uri so se oglasili zvonovi, ki so že prej med mašo utihnili, in naznanili ogenj, ki je planil iz strehe Geršakove gostilne na prosto. Ljudi je bilo naenkrat natlačeno na prostoru nesreče, a vsaka pomoč brez uspeha. Ognja niso mogli udušiti. V par minutah je gorela že cela zahodna stran vasi. Silno močen veter je povzročil, da se je bliskoma ogenj razširjal proti zahodni strani. Ko so ljudje videli, da ni rešitve, zmetali so nekateri, kar jim je v naglici prišlo pod roke, iz hiš, drugi so pa prepustili vse ognju in rešili le še svoje življenje. Upepeljenih je 21 hišnih številk, veliko hlevov, nekaj živine, elektrarna, strojarna itd. Med pogorelimi hišami ste dve gostilni in tri trgovine. Na pomoč so prihitele požarne hrambe iz Črne, Možice, Prevalj in Guštanja. Teh zasluga je, da se je rešil drug del vasi, pred vsem cerkev in župnijsko poslopje, ki je bilo že v plamenu. Vnel se je celo gozd nad vasjo. Velikonočni pondeljek si je ogledal pogorišče eksc. dež. predsednik baron Hein in daroval pogorelcem lepo podporo. Pomilovanja in podpore potrebni so pogorelci, katerih večina ni bila zavarovana za toliko, kolikor je naredil škode ogenj! Črna. Velikonočni pondeljek se ni igralo in se tudi v soboto ne bo. Oder, katerega smo postavili s trudom v teku treh mesecev, je postal namreč tudi žrtev ognja. Baš smo imeli že lep oder, pripraven za vsako scenerijo, za vsako igro. Pripravljeni smo bili že z vsem za drugi nastop naših fantov in sedaj taka nesreča. A ne obupati, dragi fantje! S pravim pogumom in navdušenostjo zopet na delo! Ko se bodo na novo pozidale pogorele hiše, moramo tudi že mi imeti gledališki oder! Velikovec. (Velikansko zborovanje) napovedujejo za prihodnjo nedeljo v Velikovcu interesenti iztočne železnice Št. Pavel-Celovec. Kakor vse kaže, utegne priti do 2000 udeležencev. Naznanjenih je več govornikov in mnogoštevilni plakati vabijo na shod. Umevno je, da Velikovčanom na splošno iztočna železnica ni ravno ljuba. Toda boljše nekaj kakor pa nič. Po naših mislih bi bilo najboljše, ako bi dobili obe železnici, tudi ono iz Sinčevasi. Poleg tega pa bi se naj delovalo na to, da bi se dosegla zveza preko Jezerskega na Kranj na eni strani in na Mostič na drugi strani. Tako bi Velikovec kot križišče veliko pridobil. Velikovec. Ker zadnjo nedeljo ni bilo zaradi preslabega razglašenja zadostne udeležbe, smo preložili občni zbor društva „Lipa“ na nedeljo po beli nedelji z istim sporedom. Grebinj. Otvorila je trgovino z mešanim blagom Marija Miki, sestra najemnikova, v „Na-rodnem domu**. Trgovino najtopleje priporočamo, ker upamo, da bo tudi postrežba v občno zadovoljnost. Železna Kapla. Letošnje vstajenje bilo je zaradi posebno ugodnega vremena silno lepo. Kakor zvečer v trgu, tako zjutraj pri Devici Mariji v Trnji velikanske množice ljudstva. Pevski zbor je pel krasno. Naši veteranci prišli so v lepem številu z godbo k vstajenju. Zveselili smo se letos zopet, ko smo zagledali med vstajenjem „goreči križ** na Piskerni-kovem. Železna Kapla. (Častni občani.) Občinski odbor občine Bela je v svoji seji, dne 29. sušca t. L, soglasno imenoval veleč. g. Matija Germ, župnika v Železni Kapli in g. župana Luka P i s-kernik zaradi mnogih zaslug za občino častnim občanom. Iskreno čestitamo! Sveče v Rožu. (Zahvala.) Odbor kat. slov. izobraževalnega društva ,,Kočna“ v Svečah izreka tem potom hranilnici in posojilnici v Šentjanžu za podarjenih 50 kron za društvene namene svojo najiskrenejšo zahvalo. Gregor Pak, predsednik. Togrče. (Nesreča.) Na Veliko noč popoldne se je 9letni šolarici Miciki Kues ob ognju, ki se ta praznik običajno zapali na polju, vsled neprevidnosti užgala obleka in je morala, ker ni bilo pravočasne rešitve, vsled hudih opeklin že prihodnji dan umreti. Pi’evalje. (Naš „Sekretar“.) Vse meje naše potrpežljivosti že presega, kar počenja tajnik Pušenjak z neljubimi mu strankami v občinskem uradu. Mož se je preobjedel slovenskega kruha in pozabivši, da je sam sluga občanov, ki ga morajo zato mastno plačati, jih sedaj zmerja smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o nje-K 8'60 franto. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Vzemite, ako imate nahod,^ hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko , VoSoii Titehnincprn oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, Tovem letajočem, kašelj utehajočem, Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). „Elsa-fluid“. Sami dve dvanajsterici za hlapce, namesto da bi pridno pisal in imel jezik za zobmi. Pušenjak naj pomni, da ga utegne oplaziti mrtvoud tudi po jeziku, če ne bo pameten. Brnca. ( N e m č u r s k a zmaga.) Pri občinskih volitvah bekštanjskih, dne 3. marca, zmagala je ponovno nemčurska lista. Mi smo bili glede teh volitev že zmiraj pesimistični, ker smo le predobro vedeli, da se slovenska stranka vpričo sedaj še obstoječega volilnega reda za občine na Koroškem v veliki občini bekštanjski nima nadejati pozitivnega uspeha, vsaj trajnega ne. Dokler so s sedanjo uredbo pooblastil odprta vrata največjim sleparstvom, dotlej je naravnost nemogoče, da pride prava ljudska volja do veljave. In če se sedaj nemčurji hvalijo po nemških listih zbog te „zmage“ „des gesunden Volks-geistes", potem je to bolj smešno kot neumno. Gospod Dermoutz, g. Gitschthaler e tutti quanti, vsi kar vas je prosvitlenejših v nemčurskem taboru, mi boste morali priznati, da se gotovo 90 odstotkov vaših volilcev ne zaveda, kaj so volili, da se sploh razumejo na javna vprašanja toliko kot zajec na boben. Kajti če bi se zavedali, bi nikoli v vašem taboru ne bili. Nemec ima za take ljudi lep izraz „Mitlaufer“; teh je povsod dosti a menda nikjer ne toliko kot v naših krajih. Ta vrsta ljudi se politično licitira: Kdor več da ali ponudi, s tem potegnejo. In odkrito priznamo, da se nemčurji na ta posel bolje razumejo, da znajo to indiferentno maso včasih imenitno „navdušiti“ in „omamiti“. G. Dermoutz ! Ali naj jasnejše govorimo?— Dokler vladajo splošno take razmere, se sploh ne da govoriti o zmagi ene ali druge ideje, zlasti pa je izid kakih občinskih volitev prevečkrat pripisati le — slučaju! Še se bo našla prilika, ko si ta zdravi „Volksgeist“ pravzaprav alkoholizirane nemčurske inštinktne bližje ogledamo ter jih pokažemo v pravi luči. Danes samo še par besed v odgovor klepetavi beljaški Urši. Slovensko stranko imenuje „die schwarzeste Mrak-Partei“. Bežite, bežite! Prvič mislijo naši slovenski pristaši z lastnimi možgani in jim kakega Mraka še treba ni. Duševno dresiranje je samo pri nemškutarjih doma. Drugič pa je Mraku preklicano vseeno, kako sodijo o njem prodane duše. Kar dela, dela iz lastnega nagiba, sledeč svojemu notranjemu srčnemu prepričanju, pa brez obzira na desno in levo! Gotovo je pa tudi, da s „fortschrittom“ vaše kvalitete ne mara konkurirati. Saj se morajo takemu „fortschrittui‘ v resnici že krave smejati. Izobražen in samostojen človek pač lahko s pomilovalnim posmehom preide preko vaših plitvih fraz na dnevni red. — Dalje se beljaška Urša nekaj repenči nad „Mirom“, ki ji ni prav, da je „Mir‘ pred kratkim podal tako ugodno fotografijo naše nemškutarije. Zadeli smo jo v živo. Kar smo tedaj pisali, v polnem obsegu vzdržujemo. Ali nam morete zanikati, da so baš najsurovejši elementi v vaših vrstah? Ali ste si ogledali po volitvah tope in pijane poglede svojih Junakov" ? „Forschritt“ v naši občini ne bo tako naglo umrl, nam kličete. Prav imate! Dokler bo vladala neumnost in zabitost, toliko časa se bo šopiril tudi vaš „fortschritt“. Mi imamo proti vam samo eno uspešno sredstvo, ki sem ga že zadnjič poudarjal: Drobno izobraževalno delo, z izobrazbo se bo počasi sicer, ali gotovo izpodkopala neumnost z nem-škutarijo vred. Zato pa, Slovenci, s pogumom naprej ! Gospodarske stvari. Povišanje delniške glavnice „Jadranske banke" v Trstu. V seji upravnega sveta z dne 20. m. m., kije sledila IV. rednemu občnemu zboru, sklenil je upravni svet, upoštevaje napredek in razcvit zavoda in uporabljaj e s. č. pooblastila občnega zbora z dne 14. marca 1909, povišati delniško glavnico „Jadranske banke" od K 3,000.000 na K 4,000.000 z izdanjem novih polnovplačanih 2500 delnic po 400 K nom. Kakor se nam poroča, vršila se bo subškripcija od 15. do 30. aprila t, 1. in se pogoji te nove emisije v kratkem objavijo. »Jadranska banka" v Trstu izplačala je v zadnjih letih 6 odstotno dividendo in ker je tako-rekoč gotovo, da se bo v naprej še bolj razvijala in napredovala, zamoremo nakup delnic vsem kapitalistom kot dobro investicijo denarja najtopleje priporočati. Rezervni fondi jadranske banke na-rastli so od njenega postanka, t. j. v 4 letih, že na K 208.000, tako da je notranja vrednost delnic že danes K 430 po komadu. Še tekom tega leta resp. v najkrajšem času bodo delnice »Jadranske banke" notirane v uradnem kurznem listu tržaške borze. Nekaj o gnojenju klajne in sladkorne pese. Precej znano je, da je vsled prejšnjih slabih pridelkov le malo semena za sladkorno in klajno peso in da je bilo celo treba porabiti staro seme, ker je novega primanjkovalo. Rado se primeri, da ob zgodnjem nasadu začne rastlina vsled mraza, zlasti če so noči mrzle, hirati, da je treba velik del pese preorati. Če je dovolj semena, se lahko oskrbi še en nasad; za letošnjo spomlad pa bo drug nasad izključen, ker primanjkuje semena. Zato je priporočati, da se vseh vrst pesa nasadi kolikor mogoče pozno, da se izogne navedenim nevarnostim. Nasadi pese potrebujejo tudi izdatno in pravilno gnojenje, ker je le tako mogoče doseči zadovoljive uspehe. Z gnojenjem z vsemi redilnimi snovmi se ne doseže samo največ pridelka, ampak se tudi uporabljena gnojna sredstva najbolje splačajo. Gnojiti je treba za hektar s 300 kg superfosfata 10—180/0, 150—200 kg 40°/0 kalijevo gnojilno soljo, 150—200 kg žvepleno-kislega amoniaka ali z ravno toliko čilskim solitrom ali norveškim apnenim solitrom. Čilski soliter ali norveški apneni soliter se deloma lahko shrani za poznejše gnojenje rastlin, dočim je treba žveplenokisli amoniak z drugimi gnojili takoj uporabiti. S takim gnojenjem se doseže bogato pridelovanje, včasih za OO0/), več nego brez gnojenja. Težko razkrojljiva gnojila se ne priporoča za pese. Živinoreja potrebuje skupnega dela. V živinoreji nas čaka še mnogo dela, da pridemo do boljših uspehov. Nekaj tega dela mora prevzeti vsak posameznik. Vpeljavanje domače reje, skrbno odbiranje plemenih živali, boljša reja telet, boljše krmljenje v obče, izbolj-šavanje hlevov itd., vse to je stvar vsakega posameznega živinorejca. Nekaj dela za povzdigo živinoreje je pa takega, da ga ne zmore posameznik, ampak da se ga moramo skupno lotiti. To velja za dobavo in rejo plemenjakov, naj si bo doma izrejenih ali pa dobljenih iz drugih krajev, nadalje za napravo in vzdrževanje skupnih pašnikov itd. V takih slučajih je treba podpore in za to podporo skupnega dela, skupnega nastopanja. Tukaj ne zmore posameznik nič, celota pa vse, kar se da sploh doseči. Zato pa treba, da se za take naše potrebe, ki jih imamo v živinoreji, skupno brigamo, skupno potegujemo in da se v ta namen združujemo v živinorejske zadruge. Živinorejske zadruge bi lahko veliko dobrega storile za našo živinorejo. Lahko bi pomagale posameznikom in vsem skupaj. Zato bi se jih morali povsod oklepati, kjerkoli se ustanove. Živinorejske zadruge imajo pri nas mnogo hvaležnega dela. Treba pa je, da jih živinorejci vsi od kraja podpiramo in izkoriščamo. Pri nas morajo take zadruge skrbeti ne le za povzdigo živinoreje, ampak tudi za napredek naše prašičje reje. Sploh bi morale biti tako osnovane, da bi ustrezale vsem potrebam naše živinoreje. Ne po kakem kopitu, ampak po potrebah naše dežele se morajo snovati in gotovo je, da bodo napredovale in pomagale našim gospodarjem. ^Dolenjske Novice." Društveno gibanje. Št. Tomaž. Kat. slov. izobraževalno društvo »Edinost" v Št. Tomažu priredi dvakrat in sicer na Belo nedeljo in pondeljek na Marijin praznik popoldne ob 3. uri v društveni sobi dve igri s petjem: »Sv. Neža" in »Kmet-Herod". Pobirala se bo vstopnina za ude 20 vin., za ne-ude 40 vin. Odbor. Šmihel pri Pliberku. Kakor je bilo naznanjeno, priredi naše slovensko kat. izobraževalno društvo na Belo nedeljo, t. j. dne 3. aprila t. L, ob 3. uri popoldne, pri Šercarju v Šmihelu svoje zborovanje in veselico v prid »Delavskemu domu" v Podljubelju. Na sporedu je : Tamburanje, govor, tri šaloigre: 1. »Z a 1 e t o v i š č e", 2. D o k t o r Hribar", 3. »Opeharjeni Žid", in srečolov; potem prosta zabava s petjem, in tamburanjem. Vstopnina: I. sedeži .50 vin., II. sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. K prav obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Kat. slov. izobraževalno društvo v Železni Kapli priredi na Belo nedeljo, dne 3. aprila, mesečno zborovanje s prelepo štiridejansko igro »Dve materi" v zgornjih prostorih »pri Bošteju". Začetek takoj po blagoslovu. Vstopnina za ude 20 vin., za neude 40 vin. Na praznik Marijinega Oznanenja se bo igra ponovila, in sicer na korist »Delavskemu domu" Podljubeljem. Na sporedu je tudi govor in petje. Na to prireditev opozarja in prijazno vabi vse ude in prijatelje društva odbor. Želinje pri Velikovcu. Prvi občni zbor »Kat. slovenskega izobraževalnega društva na Želinj ah," ki se vsled nepričakovanih zaprek ni mogel vršiti na sv. Jožefa, se preloži na praznik Oznanovanja Device Marije. Vršil se bode popoldne po blagoslovu v prostorih župnišča na Želinjah. Spored: Poročila odborov, volitev novega odbora, govori in vesela igra: »Strahovi". Vstopnina brezplačna, vendar se darovi v korist društva hvaležno sprejmejo. Udje društva in rojaki, k obilni udeležbi Vas vabi dosedanji odbor. Izobraževalno društvo „Sloga" v Podravljah priredi na Belo nedeljo v Skočidolu pri Mežnarju ob V23. uri popoldne mesečno zborovanje z veselico. Na sporedu so dve igri: »Prvi april" in »V ječi". Deklamacija in poučen govor. Nabiranje udov. K obilni udeležbi vabi odbor. Podljubelj. Prihodnjo nedeljo, dne 3. aprila, ob 6. uri popoldne igra v »Delavskem domu". Več povedo plakati. Dobrlaves. Naše slov. kršč. izobraževalno društvo priredi na Marijin praznik, dne 4. t. m., ob 3. uri popoldne v svojih prostorih na novem odru igro: »Dve materi". Igrajo domača dekleta. Pred igro sta tudi dva govora. Vstopnina: Za neude: Sedeži 60 vin., stojišča 40 vin. Za ude: Sedeži 40 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Prevalje. Ustanovni shod izobraževalnega društva se vrši prihodnjo nedeljo pri Kristanu po prvi maši ob pol deveti uri dopoldne. Kaj je novega po svetu. Zemljevid slovenskega ozemlja bo stal »Matico Slovensko" okroglih 20.000 K. To svoto bo Matica morala plačati, brž ko izide zemljevid; zato pa je treba, da se oglašajo naročniki z naročnino naprej ; sicer bi prišla Matica radi zemljevida v težke neprilike. „Matica Slovenska" bo izdala velik tehniški slovar, in bi rada izdala »Umetniško Kolo", nadalje krajepisno gradivo. To bo stalo silno denarja. Želeti je radi tega, da jo podpirajo vsi, ki jim je pri srcu napredek našega naroda, in pristopajo kot člani letniki ali ustanov-niki (za vse življenje 100 K). „Matica Slovenska" prosi p. n. gg. poverjenike, da bi čim najpreje poslali članarino (po pravilih vsaj do konca junija). Letos izide Letopis, a natisnjeni bodo samo tisti gg. člani, ki so poravnali članarino do konca junija; na to opozarja uprava cenjene gg. poverjenike in člane. fatici Slovenski" izročila je cenjena rodbina dr. K. B1 e i w e i s a viteza Trsteniškega dragocene spomine na -f dr. Janeza Bleiweisa, med njimi srebrn venec, ki so mu ga ob ZOletnici poklonile narodne dame, diplome raznih mest, čitalnic itd. o častnem članstvu, mnogo trobojnic z zastav in mnogo knjig, končno tudi stekleno shrambo za knjige, ki mu jo je ob ZOletnici poklonila njegova rodbina. Vse te spomine je Matica spravila kot del bodočega »Narodnega muzeja". Gradec. (Sadovi nemške kulture.) Komu ne bi bilo znano, da je velenemški Gradec, kakor se imenuje, skoraj bi lahko rekli menda najbolj neverno mesto v Avstriji. To se lahko vsakdo ob vsaki priložnosti prepriča. Na dan vstajenja sem imel priliko v Egenbergu pri Gradcu opazovati to pri procesiji, ki se je pomikala po ulicah. Bila je truma zbranih razcapanih paglavcev, ki so letali zraven procesije, se obnašali divje, dražili in se zaganjali v male deklice, katerih sprevod so spredaj vodile usmiljene sestre. Na pragih pa si tu in tam zagledal kakega odraslega neotesanca, roke v žepu, klobuk na glavi, ki je zijal po svoji vsenemški »maniri" po procesiji, ne meneč se za to, da bi se odkrit ter tako skazal čast Naj svetejšemu. Takih in enakih prizorov se je nudilo vse polno. Kar se tiče divjanja imenovanih paglavcev, se mora pri tem resno pripomniti, da je temu kriva le slaba vzgoja otrok in je tako podivjanje največ pripisovati starišem. Saj so to večinoma le sami tovarniški in železniški delavci, kateri morajo biti sužnji in podlaga gnusnih socialnih demokratov. Sami živijo divje ter tako vzgojujejo svoje otroke po receptu. Poštenemu človeku pa se studi tako počenjanje in se mora vsak zgražati nad tako kulturo v velenemškem Gradcu. Strašna nesreča. Nad .500 ljudi zgorelo. V komitatu Szatmar v vasi O korito na Ogrskem so na Veliko noč priredili velik ples pod nekim kozolcem, ki so ga obili z deskami, da je bil izhod le čisto ozek. Proti desetim zvečer se je vnel en lampijon in v trenotku je bil tudi strop v ognju. Ljudje so se pri begu zajezili pri izhodu. Nad 500 jih je mrtvih. Mrliči strašno zgledajo. Kakor blazni letajo ljudje okoli po vasi. V celi vasi ni nobene hiše, kjer bi ne žalovali, nekatere hiše so pa popolnoma prazne, ker so se vsi stanovalci ponesrečili. Etna bljuva. Gora Etna zopet straši Lahe. Začela je močno bljuvati gorečo lavo in kamenje. Ljudstvo je v groznem strahu. Naslednji brzojavi poročajo natančneje: Katanija, 25. marca. Etna je ponoči močno bljuvala. Bljuvanje je v zvezi z groznim šumom, ki je podoben gromenju. Zgornje žrelo izmetava vulkanično kamenje. Lavina reka prodira naprej. Katanija, 25. marca. Ponoči se je podvojilo bljuvanje Etne. Žrela bljuvajo med groznim gromenjem veliko kamenja in ognjen pepel. Lavina reka nad Sant Leonom od danes zjutraj hitro prodira naprej in je le še samo 5 km oddaljena od Borella. Škoda je zelo velika. Bi m, 26. marca. Lavina reka prodira zelo hitro naprej, en meter vsako minuto. Črni oblaki, dež in podzemsko bobnenje in potresi spremljajo lavino poplavo. Katanija, 27. marca. Iz žrelov Etne lete v zrak velike skale in pepel. Prva velikanska reka lave se od San Leo vedno hitrejše pomika dalje proti Borello in napravlja nepopisno škodo. Druga reka lave je še večja kot 1. 1892. Ogromne pokrajine so opustošene. Iz notranjščine Etne se čuje neprestano bobnenje. Eavnatelj observatorija Ricco se je upal preblizu žrela ter je naenkrat bil v vrtincu pepela. Ravnatelja so z veliko težavo rešili. Največja trgovina z oblačilnim blagom ...........■ v Celovcu. • Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarje, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Hiiton Renko, posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Yzorna češka žena. Te dni je nastopila ,,Matica Znojemska“ dedščino v znesku 25.000 K po kmetici Tereziji Milneijevi iz Veskova pri Znojmu. Rodoljubna češka kmetica je umrla pred enim letom in zapustila svojeročno oporoko, v kateri je napisala te le besede: „Ker se morajo Čehi v Znojmu težko boriti za svoj narodni obstanek, a jaz sem bila vedno zvesta hčerka svojega naroda, postavljam za glavnega dediča svojega premoženja ,,Matico Znojemsko“, ki naj čisto premoženje porabi v šolske svrhe, pred vsem pa naj skrbi, da se v Znojmu ustanovi češka srednja ali meščanska šola. Prinašajoč to narodno darilo na oltar domovine, izrekam željo, naj bi ta zgled preproste kmečke žene posnemali vsi rodoljubi." — Slovenke, posnemajte vrlo Čehinjo in darujte nekaj za ,,Slovensko šolsko društvo v Celovcu" in za „Narodno obrambo". Naslov: Slovenska Krščanskosocialna Zveza" (narodnoobrambni odsek) v Ljubljani. ..Mir" je edino glosilo Mitili Šimence». n slo. Tržne cene v Celovcu 24. snšca 1910 po uradnem razglasu : 100 kg 80 litrov Blago od do (biren) K V K V K V Pšenica .... Rž 18 60 19 67 11 14 Ječmen .... — — 19 64 10 80 Ajda 18 25 18 98 9 5 Oves 16 — 16 50 5 52 Proso Pšeno .... — — 27 93 17 60 Turščica .... — — — — — — Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) . — — 5 77 2 60 Deteljno seme . . — Seno, sladko . . 10 — 11 — — — kislo . . . 7 — 9 — — — Siama .... 5 50 7 — — — Zelnate glave po 100 kosov Repa, ena vreča . Mleko. 1 liter . — 24 — 28 — — Smetana, 1 „ — 60 1 20 — — Maslo (goveje) ■ 1 kg 2 80 3 — — — Surovo masio (putar), 1 2 80 3 20 — — Slanina (Špeh), povoj., 1 » 2 40 2 60 — — „ „ surova, 1 V 1 80 2 — — — Svinjska mast . 1 n 2 10 2 20 — — Jajca, 1 par . . — 14 — 16 — — Piščeta, 1 „ . . — 2 2 40 — — Race Kopuni, 1 „ . . — — — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 . 3 — 3 40 — — 30 „ „ mehka, 1 , • 2 80 3 — — — 100 kilogramov Živina živevage zaklana a od do od do od do •c S v k r o n a h On Oh Biki Voli, pitani . . — — — — — — „ za vožnjo 326 370 — — — — 23 9 Junci 200 314 — — — — 22 10 Krave .... 180 360 62 64 — — 28 13 Telice 260 — — — — — 2 1 Svinje, pitane . . — — — — 154 156 7 7 Praseta, plemena 14 56 — — — 216 166 Ovce Prav za nizko ceno se proda Ifc č : SODBA izkušene gospodinje: ^Kathreiner ZKneippova sladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim. cVrhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne. Vabilo na = redni letni občni zbor = Hranilnice in posojilnice v Spodnjem Dravbergu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 4. aprila 1910, t.j. na praznik Marijinega oznanjenja, v „Narodnein domu“ v Spodnjem Dravbergu, ob 2. uri popoldne. bencuimotor s tremi konjskimi silami, jako važna reč za posestnika, moč za rezalni in mlatilni stroj in za žaganje drv. Več pove Lovrenc Mačič, mizarski mojster v Prevaljah. Spore d : 1. Poročilo o letnem delovanju. 2. Potrjenje računa za leto 1909. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ob določeni uri ne bilo došlo dosti zastopnikov, se bo zborovalo eno uro pozneje brez ozira na število zastopanih udov. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Kovaškega učenca sprejme takoj Ferdinand Pičko, kovač v Pliberku. Heiman. i Louske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim nčinkom, priporoča JPrva horovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. '‘UPI Zagreb. Ural]. hry.-Blav.-dal. dežel.-vlad. ukaz 31. jul. 1900; žt. 3767. Cenjenim gospodinjam priporočamo najtopleje pravi : Frančkov: pridatek k kavi kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni et>* Henr. Francka sinov Ef V Zagrebu. Varstvena znamka. L X7S71 »BI. W j Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu ima sledeče tiskovine na prodaj: Za župnijske urade: Stolni red, slovenski, v velikosti 53X42 cm, iztis po...............................................K —10 Reši dušo ! Spomin na sveti misijon, 16 strani. 1 iztis....................................„ —-10 100 iztisov..................................„ 3‘— 500 iztisov...................................... 12-— 1000 iztisov.....................................„ 20‘— Angelska služba ali ponk, kako se pri sv. maši streže. 1 iztis....................... ... „ —TO 12 iztisov................................ 1'— Litanije presv. Srca Jezusovega s posve-tilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemu Srca. 25 iztisov...................................... —'90 50 iztisov....................................... 1'60 100 iztisov 380 Po pošti 10, 20, oziroma 30 vinarjev več. Tri božje čednosti. 100 iztisov 80 vin., po pošti „ !•— Molitve na čast sveti, s trnjem kronani božji glavi. 25 iztisov..................................—-SO 50 iztisov................................ —‘90 100 iztisov................... „ P60 Po pošti 20 vinaijev več. Hranilne vloge se obrestujejo po 50/o-Izdaja hranilnih znamk. Avstr, hranilno, kreditno in stavbeno društvo reg. zadr. z omej. por. Centrala Dnnaj, VI., Theobaldgasse 4. Državna kontrola. Domači hranilniki se oddajajo brezplačno. Jako neuarno |e nepokrito puščati tudi najmanjšo ranitvo, ker se ista lahko izprevrže v hudo rano. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3‘16 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelova-telja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga B. FR9GNEB, c. in h. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu“ Praga, Mala strana, vogal Ncrudove ulice št.Z03. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. Sprejme se takoj = učenec poštenih starišev in lepega vedenja v trgovino mešanega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Oglasiti se je na tvrdko Franjo Šušteršič, trgovec z mešanim blagom in gostilničar, Št. Jakob v Rožu, Koroško. Snperfosfai mineralno in animalično, najbolj priznano, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilno sredstvo fosforove kisline za usako zemljo. Vsebina strogo zajamčena. Zajamčen najbitrejši učinek, najboljši uspehi. Za pomladansko obdelovanje neogibno potreben. Dalje atnoniakoiie, kaliieue in soli-tarieue snperfosfate odpošiljajo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, poljedelshe zadruge in društva. Pisarna: Praga, Prikopi 17. as Konrad Skaza delavnica za vsa cerkvena dela u St. Ulrich, Urodeli (Tirolsko) se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj 'n franko. Postrežba solidna in hitra. Pozor! Čitotelj čitaj! Pozor! Nad 350 hektolitrov pravega pristnega vina imam za prodati. Prav lepa, čista, bela, rdeča in črna vina pošiljam od 56 litrov dalje na postajo Ajdovščino po zmernih cenah od 32 do 40 vinarjev liter. Imam tudi tropinsko žganje po 2 kroni liter, vinski kis po 28 vin. liter itd. 40.000 cepljenih trt, več vrst, na ameriških podlagah: silvanec, beli burgundec, laški riznik, mosler in več drugih vrst. Cena po 18 kron za 100 komadov, korenjaki 4 krone za 100 komadov. Za obilno naročbo se priporoča ]osip Cotič, trtničop in posestnik vinogradov v Mpolji, p. Vipava, Kranjsko. Emil Melhliofer-i™ vdovo pasarstuo in obrt z bronom Celovec, jStolne ulice štev. 4, Celovec nasproti dvornemu vrtu! posod za blagoslovljeno vodo, sveto olje, križev za oltarje, zastave itd. Prenauljajo in poprauljajo se vse v to stroko spadajoče cerkvene stvari, in se jamči za dobro pozla-čenje in posre-brenje v ognju. Pismena naročila se izvršujejo najhitreje in točno. Opomba: V zalogi ima tudi kozarce za večno luč. Dobi se tudi oglje za kadilnike. se zahvaljuje za doslej izkazano zaupanje in se priporoča častitiduhovščini in slavnemu občinstvu z izgotovljenimi deli za napravo vseh v to stroko spadajočih cerkvenih in bronastih del napravljenih po naj-no vej šib vzorcih, lepo izdelanih, po najnižjih cenah, na pr. svečnikov za oltarje in podobe, kadilnic, svetilk, kelihov, cibori-jev, mašnih kon-vic s skledicami, Posebno si dovoljujem častiti duhovščini in sl. občinstvu naznaniti, da nimam nobenega potovalca in tedaj tudi nihče ni opravičen zame dela prevzemati ali izvrševati. Ha prodaj je lepa kmetija blizu farne cerkve, eno uro od železnične postaje. Več pove Peter Schiller na Kostanjah, p. Vrba ob jezeru. Loterijske številke 26. marca 1910: Trst 44 47 90 69 37 Line 31 27 19 49 23 X\ x X ! Slovensko podjetje!^ š Franc Souvan sin Š Ljubljana, Mestni trg št. ZZ in Z3 ^iskana in tkana bombaževina 23 eia in rjava kotenina fornace in angleško sukno francoska svila JYCodno blago iz prvih tvornie j'Cajboljse češko platno Popolne opreme za neveste ^ Oprave za liatele in stanovanja a Naj večja zaloga preprog X Solidna postrežba! Bizlie ceae! \\ Izjaua. Jaz podpisani prekličem vse nepremišljeno razžaljivo govorjenje zoper g. Janeza Užnik, župana v Selah, za neresnično, ter se mu zahvalim, da je odstopil od tozadevne tožbe. V Selah, dne 19. sušca 1910. Andrej Male. V w mm se ie nova konjska koca i Ju fili ili iH v sredo,, 23. m. m., na cesti od Črne proti Možici. Kdor jo je našel, naj jo prinese v gostilno Potočnik v Drvešivasi pri Pliberku. Lekarnarja j ICH DIEN Alleiti echferBalsam aus der Schutzengel-Apothebe de s A.Thierty in Pregrada f bel Rohiisch Sauerbrunr». H. Thierry-Ja balzam. (Postavno zavarovano.) Edino pristen z redounico kot oarsfueno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napihovanju, zaslizenju, nerednostim v nrebavaniu kn«lin pljučnim boleznim, bolečinam v prsih, hripavosti itd. J J ’ Zunanje celi rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 pQ,dVojnih steklenic ali velika nosehna steklenica K 5 —. Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno centifolijsko mazilo sigurno učinkuje proti tvorom, ranam, ranitvam, še tako starim vnetjem. Dva' lončka K'/S-dO. Naročila se naslavljajo na lekarno angela variha JV. 'rI'\I I IIČIJ I ž V -v I j>i*i J Ìt <*ii. Dobiva se skoro po vseh lekarnah. I Line 1909 : Zlata kolajna ; najvisje odlikovanje. | E. WOLF klagdeburg-Buckau. FilialhO Dunaj, Dunaj, lil., Hemnarlit it. zi. Premakljivi"in=nepremakljivi polnopami in patentovani gročeprni lohomobili Najbolj!! gospodarsk, trpežen in zanesljiv-gonileT^štroj za vse vrste delovanja v industriji in poljedelstvu! I Vseh izdelkov nad 650.000 PS. Podružnica Ljubljanske kreditne banke u Celovcu Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. Denarna vloge obrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. Koloduorsha cesta šteu. Z7. Zamenjuje In eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrznl izgubi. Vlnknlnje In devlnkulnje vojaSke ženitnlnske kavcije. ■ Sskompt in inkasso menic. — jBorzna naročila. . Centrala v Ljubljani. Trstu in Spljetu, Podružnice v in Sarajevu. Tnrike srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8‘— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.