„DOM  IN SVETS' 1890, štev. 8.
255
smemo toliko reči, da je tem večje hvale vreden, čim teže je Tacita dobro prevajati. Opazke na koncu knjige pomagajo čitatelju, da lože umeva. Kdaj dobimo Slovenci nadaljevanje onih prevodov, s katerimi je začel pokojni Janežič?
Dr   F. L.
,,Maričon" Pripoviest. Napisao Ljuba Babic (Gjalski). TJ Zagrebu. Knjižara DioniČke tiskare 1890. 8°. Str. 87. Cena 30 kr. - Nekako čudna vam je ta »Maričon«. Kdo pa je? Hči »sudca« Lacka Ladanovica in dobre, lepe gospe Lada-novičke, ki je pa kmalu umrla in prepustila desetletno deklico tužni osodi. Res osodi. zakaj Ladanovič se ni brigal skoro nič za svoje dete, tudi mu ni preskrbel nikake vzgoje ter le slučajno vzel nekega Francoza Delavignea za vzgojitelja. od katerega se je naučila v 14. letu citati in pisati in nekoliko drugih stvarij površno. Ko odide Francoz, znala je toliko, da je čitala lahko romane Sue-ove, Dumas-ove in IScott-ove. S tem se je razpalila njena domišljija, ki je že tako bila bujna. Nesreča njena je privedla v hišo hudo gospodinjo Lojziko, pohotno žensko, ki je bila očeta Lacka ulovila v svoje zanjke in s katero je živel dosti nerodno. Mož, ki ni bil maral za svojo blago ženo, bil je pokoren malovredni služabnici. To je do cela razjedlo značaj in-s*ee deklici, ker je videla, kaj se godi. Začela je tudi sama iskati tešila v družbi Turkovidevega Janka, poštenega mladeniča. A ko ne more že več prenašati hudih razmer doma in prosi Janka. da bi oba ubežala, ustavi se ji Janko; a Maričon občuti toliko žalost in zapuščenost v srcu, da bega sem in tje. ne vedoč, kaj se ji godi, in da teče naposled z groba drage matere potopit se v hladne valove. — Res je tu pa tam kak opis čitatelju nevšeč, in tudi konec žalosten, vendar popolnoma utemeljen, ker hoče pisatelj pokazati, kakšni so nasledki zanemarjene ženske vzgoje. Zato ne moremo biti hudi na pisatelja, ki je risal te slike po istini. Za mladino ni, za stariše in odgojitelje pa ima mnogo naukov. Povest je pretiskana iz »Vienca« 1884.
Dr. F.  L.
Druga  slovstva.
»Archiv   fiir   slavische   Philologie.
(Dalje.) Nadaljujoč poročilo o XII. zv. (prim. »Dom in Svet« str. 190) »Archiv«-a ne smem izpustiti Jagicevih opazek o dr. T. Maretič-u. G.
Naše slike.
1. Upamo, da bodo čitatelji z veseljem pozdravili lepo sliko A. Mickievvicza, katero poda-jemo na prvem mestu te številke. Podajemo jo pa v spomin, da so Poljaki dali slovesno prenesti ostanke pesnikove v domovino in  jih   tu
dr. T. Maretič, znani hrvatski pisatelj in veliki privrženik Vukov ter fonetičnega pravopisa, je napisal knjigo: »Istorija hrvatskega pravopisa latinskim slovima«, in pa razpravo v »Radu« 97.: »Kosovski junaci u narodnoj epici.« V prvem delu se vidi pridnost in trud gosp. pisatelja, v njem nam predočuje zgodovino pravopisa v hrvatskih knjigah, od najstarejših do Gajevega pravopisa. G. Jagič govori (str. 602-609) o prvem delu rečene knjige jako nepovoljno. Gospod Maretič razpravlja tvarino z drugega stališča, kakor bi želel gospod Jagič. Dokazuje namreč, da se v vseh starih knjigah iztiče posebno fonetična pisava. Jagič pa trdi, da tedaj še ni bilo te prepirke. katera se vrši dandanes z nekim »fanatizmom«. Malo pisateljev je mislilo o grafiki. marveč naslanjali so se na prednike in vrstnike svoje. Pisatelj naj bi bil podal nekatere predgovore starih piscev, in ker tega ni storil — piše Jagič — ni razprava zgodovinska. Hvali pa ocenjevalec drugi del rečene knjige, ker izvaja iz prvega dela posledice. »Kosovski junaci i dogodjaj u narodnoj epici.« (Str. 609 do 615.) Tudi s to razpravo se ne strinja Jagič. Naravnost zavrača trditev Maretid-evo, da Hr-vato-Srbi niso imeli pred 15. stoletjem epskih pesmij. Maretič namreč piše, da so si Srbi in Hrvati pred bitvo na Kosovem polju (1389) o svojih junakih in njihovih delih pripovedovali vse le v prozi; pesmi da so bile le lirske »ly-rischen Charakters«. A zato — pravi Jagie — nima pisatelj nobenih dokazov. Zakaj »argu-mentum a silentio nihil valet« Vse ima začetek, tako tudi srbska narodna epika. Ravno epika se začenja v kakem narodu najprej. In zato misli Jagič, da so epske narodne pesmi jako staro duševno blago srbskega naroda in niso še le v 15. stoletju padle iz nebes.
Prav ko sem to pisal, izšel je »Rad 101.«, kjer se brani dr. T. Maretič proti t°j kritiki. Piše, da mu je storil J. krivico, ko ga je tako zdelal zaradi knjige »Istorija«. Zakaj on ni mogel vsega tako izvesti, kakor želi ocenjevalec, sicer bi bila knjiga preobširna. O drugi oceni pa piše Maretič: »Ocjena prof. Jagiča ne donosi nikakve činjenice, ved onako bez dokaza osu-djuje moju misao«. Kdor pozna srbsko-hrvatsko književnost, ve, da je to vprašanje med Srbo-Hrvati že staro. Ž njim se pečajo prvi književniki bratovskega nam naroda, kakor Jagic, No-vakovid, Pavic. Neka je rieše!               (Dalje.)
Fr. S. Lekše.
najslovesneje pokopali. Ker govorimo o slavnem pesniku na drugem mestu, naj le prav ob kratkem povemo, kako so prenesli in pokopali pesnikove kosti.
Mickiewicz je umrl v Carigradu 26. nov. 1855. Njegovi prijatelji   so   prepeljali   truplo v Pariz,
Raznoterosti.
256
Raznoterosti.
ker je tukaj živel dolgo časa. A niso ga pokopali prav v Parizu, ampak v Montmorencvu, kakih 15 kilometrov od Pariza. Ker so pokopali tukaj še druge slavne Poljake — prognance, hodili so sem Poljaki radi spominjat se svojih pokojnikov. A hoteli so. naj počiva pesnik v domačih tleh. Zato so dvignili 28. junija njegovo krsto na Francoskem, in 4. julija je dospela v Krakov. Slovesnost je bila velikanska. V Krakov je došlo nad 80.000 tujcev, vencev so poklonili svežih 444, srebrnih 23 in celo tri zlate. Zastopana so bila vsa mesta in društva. Pa ne samo v Krakovu so tako slavili pesnika, ampak tudi drugodj po vsi Poljski. Vse se je radovalo in tudi svetlemu cesarju se je izrekla zahvala, da je dovolil to izredno domovinsko praznovanje. Naj hranijo tudi te vrstice spomin ljubezni poljskega naroda do tega svojega pesnika.
Druga slika nam kaže Kremlj. Na najvišjem griču sredi Moskve se dviga poseben del mesta; ta je obzidan z visokim, do poldruge ure dolgim obzidjem, katero ima petero vrat: imenuje se ta del Kremlj. Kremlj je nekako mesto iz cerkva, samostanov in palač. Med 32 cerkvami kremeljskimi so najimenitnejše in najlepše: cerkev Marijinega Vnebovzetja, kjer se. venčajo ruski carji, nova cerkev Izveličarjeva in cerkev svetega Mihaela, v kateri imajo svoje grobove Ivan Veliki in mnogi drugi carji. Izmed samostanov je najslavnejši in najbogatejši stari Lavrin samostan. sedaj »Čudov« (čudežev). ki je bil ustanovljen že 1. 1365. Med palačami se odlikujejo: stara carska palača, kjer so prebivali prejšnji ruski vladarji, nova Aleksandrova palača in pa carska zakladnica, kjer se hranijo državne dragocenosti. Nad strehami cerkva in samostanov se pa vzdigujejo visoki zvoniki z velikanskimi zvonovi in veličastne kuplje. ki se s svojimi živo pobarvanimi strehami vidijo daleč na okoli. Med zvoniki je najvišji »Ivan Veliki«, ki meri 291 čevljev (87 «*.) in ima 22 zvonov; eden izmed teh tehta 140.000 funtov in buči čez Moskvo, kakor bi gromelo v daljavi.
f Ivan Mažuranič.
Največji hrvatski pesnik in nepozabni ban hrvatski Ivan Mažuranič je izdihnil svojo dušo dne 4. avgusta okoli 11. ure dopoldne. Hrvatski narod žaluje in ž njim žalujemo i drugi Slovani ob grobu pesnika »Cengič-age«. Ne moremo mu še danes postaviti v tem listu dostojnega spomenika, a postavimo ga v prihodnji številki.
..Matica Hrvatska" je imela dne 27. julija glavna skupščino pod predsednikom Tad. Smi-čiklasom. Dohodki: 25.571 gld. 76 kr. in prav toliki so stroški. Udov je za 1889. 1.: 7208.
Popravki. Rade se vrinejo tiskovne pomote, dasi urednik skrbno pazi. V 7. štev. čitaj na str. 224 v »Naše si.«: mesto 13. julija 31. julija; m. rojena 1866 čitaj 1868.
Narodno blago. Belokranjski pregovori in reki.
(V Adlešicili nabral I. Š.)
Dar dara gledi.
Bližje so nedrije nego usta.
Kar ni o piru, i ni po piru.
Piruj  ali miruj!
Sita mačka ldvica,  gladna tatica.
Sita mačka ldvica,  gladna sinaha tatica.
Mačka je snaga pri hiši.
Kadar mačka najbolj žmi, treba je lonec pokriti.
Navada je lahka,  odvada teška.
Vsaka buča za svoj  kdcenj  drži.
Vsak je pod svojim kriljakom gospod.
Kar Bog da\  s tem v torbo.
Kdor je dužen, je tužen.
Pnmetku se i dete veseli.
Gizdav berač nosi prazno torbo.
Jezika ne bolijo noge.
Na zlo je lahko naleteti.
Vsaka trta ima svoje dete.
Zabadava je človek,  ako nima kriljaka.
Par para išče.
Vsako selo ima svoj  glas.
Drobna deca, suha toča.
Kadar pamet dojde,  sreča projde.
Sto ljudi,  sto  čudi
Bolje je sto ljudi nadčliti, nego jednega naprositi.
Dobremu človeku teško para dobiti.
Mladost liidost.
Potreba je vsem draga.
Dobro jutro nikija,  z Bogom pamet!
Pri šivilji ni svile kupovati.
Kdor svoj  govor zataji, sam sebe zataji.
Kdor se na petek rodi, nikdar srečen ni.
Kdor se utaplje,  maha  se lovi.
Kada grmi, ondi i pada.
Bol dojde z valom, a projde z lasom.
Vse je bolje nego glad.
Denar ima broj.
Sem brez denarja, kakor Bog brez brata.
Še Božjega groba neče nihče zabadava čuvati.
Ni vsak moški,  ki kriljak nosi.
Lep glas se čuje daleko, a grd ioš tri put dalje.
Kdor smolo v rokah nosi,  se ga rok prime.
Vsak lončar svoje lonce hvali.
Gruden  —  malo uljuden.
Domača gora — najbolj   zelena.
Trop je mati vinu.
Nezvanemu gostu je za vrati mesto.
Ki priklati,  ta priplati.
Pri grošu ni prijatelja ne brata.
Gladna vrana ne pita site.
Kdor gre s pametjo po svetu, daleko pride.
Zaupan greh je najgorši.
Levo v jamo  —  desno v ogenj.
Z brano je teško po svetu hoditi.
I brojeno ovco vuk odnese.
Cena: Za celo leto 2 gld.; za pol leta 1 gld.  Uredništvo in upravništvo
je v Harijanišču.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »katoliška Tiskarna« v Ljubljani.