♦PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugoslav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveš«
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z.
ST. — NO. 1635. t«*« M
•«. i. 1MT. »t lt» pmI Mm al CkiMf«. IM..
ti« A« i
ti Itani y i« I«
CHICAGO, ILL., 11. JANUARJA (January 11), 1939. Pi.kU.K-1 w~klf .t 2301 s.. Lmw«d.U A««-

LETO—VOL. XXXIV.
Os Rim-Berlin
intrigira v nove vojne zapletljaje
v parizu in londonu spet bou v
x5bei?w«,hitler ,gra državnikom
^A ŽIVCE". - ALI JE bomba, KI baje razpoci februarja, na2gana'
Po svetu sfe Ilirijo vznemirljive vesti. "Monakovski mir" je le odmor, kakor izgleda. Niti ena vlada na svetu nima več mirnega spunja.
Pšice na Francijo
Mussolini se je odločil z biti na tla Francijo, ali jo vsaj prisiliti. da mu prepusti nekaj teritorijev, delno kontrolo nad Sueškim prekopom, francosko Somalijo 9 pristaniščem Dji-bouti, s katerega gre edina železnica v Etiopijo in njeno glavno mesto Adis Ababo, dalje zahteva Italija Tunis, Kor-siko in še marsikaj.
Kar koli od tega Francija Italiji prepusti, bo moč slednje relativno povečana in Francije pa sorazmerno zmanjšana. Ako bo tako šlo par let, bo Francija sploh nehali biti velesila. Ni čudno, da so se Francozi koncem konca vendarle zdramili in se sprijaznili z resnico, da "monaJcovski mir", katerega so tako navdušeno pozdravili, ni bil mir, pač pa le odmor za Italijo in Nemčijo, da se po enem uspehu pripravita za nadaljne ekspanzije.
Čehi v neprilikah
Čehoslovaška daneš ni več suverena država. Slovaki in Rusi ni no v svojima deželicama orodje Hitlerjeve imperialistične politike. A Čehi naj ji pomagajo. V Prag* danes Slovake mrze, ker so v kritični uri republike igrali v roke fašizmu toliko, da so Čehe. ki so v držaji odločujoča narodnost, potisni*! 1 popolnoma v brezpomemb-nost, kar se Berlina tiče. A vendar zahteva nemška diplomacija od Čehov, da vrše v ob-
mejnih sporih z Madžarsko nalogo po tajnih narekovanjih nemškega generalnega štaba. Ponosni Čehi se branijo, a jim nič ne pomaga. Zdaj jih vlada Berlin, ki je danes vladar vse centralne in vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Minister Beck pri Hitlerju
Poljska vlada je nedavno sklenila — ali rajše — utrdila obstoječe pogodbe z USSR. Storila je to vsled strahu pred Hitlerjem. Beck je bil nato pozvan na — zagovor. M<yal je k Hitlerju osebno in mw\pojasniti kako in kaj — oziroma ga skušati uveriti, da J\>ljska ni v zvezi proti Nemčiji z nikomur, nego hoče živeti z njo v *lprija-teljstvu". Kaj je Beck pa tem posvetu Hitlerju obljubil, ni znano, nego le ugibajo. V Moskvi sumijo, da sta mešetarila največ na kožo USSR. Odgovorni rusinski voditelji in so-1 vjetski poznavalci razmer menijo, da kar se Ukrajine tiče, sta sklepala račun brez krč-marja.
"Lov" v Beljah
Nemčija si je določila poleg čeho-Slovaike pod svoj absoluten vpliv tudi Ogrsko in Rumu-nijo. Glede Jugoslavije tekmuje "prijateljsko" z Italijo.
Imeti tako mogočne "prijatelje", ki hočejo zmerom kaj na posodo. ne da bi kdaj mislili povrniti, ni prijetno. Jugoslovanski premier Stojadinovtt baje težko premišlja o tem in enako v skrbeh je rumunski kralj Karol. Slednji je včasi baje celo mnenja, da bi v skrajnem slučaju sklenili vojno zve-(Nadaljevanje na 5. strani.)
PREDSEDNIK V BOJU Z VEČINO KONGRESA
Delo, ki je potrebno in odvisno od nas vseh
V dobi gospodarskih in političnih polomov, v kakršni se sučemo po svetu danes, je povsod prvo iti najbolj prizadeto delavsko gibanje. Kajti toki reakcije so ogromni in silni. Delavski razred poplavljajo z. malodušnostjo, s sejanjem razprtij in v skrajnem slučaju zaduše njegove aktivnosti s terorjem. PosedujoČini se gre za načelo "biti ali ne biti".
Bed tu) delavstvo ne ve pri čem je in se vsled svoje nevednosti običajno maščuje nad onimi, ki nm iele najboljše in se bore za njegove koristi. Tako je ta polotaj prizadejal udarce tudi naši JSZ in "Proletarcu". Vzlic temu je v poslednjih tednih prejel precej takih novih naročnikov, ki so poslali mi ročni no sami od sebe. To je priznanje Proletarcu in v vzpodbudo agitatorjem, da delujejo med ljudstvom za list, ki je vreden razumnih čitateljev.	f
Proletarec mora v tem letu znatno zvišati svoje dohodke, da pokrijemo njegov lanski dolg in da ga obvarujemo izhajanju. Prispevki v tiskovni sklad so mu izdatna pomoč. Naročniki, katerim naročnina poteče, tudi lahko veliko pomagajo, ako jo točno obnove ne da bi čakali opomina. S tem prihranijo upravi stroške in čas, katerega lahko uporabi v agitarijske namene, namesto za tirjatve.
Sodelujmo V*i, kolikor kdo more, da poslane Proletarec v tem letu trdna ustanova tudi v gmotnem aziru.
PO 22. LETIH ZOPET SVOBODEN
Thomas J. Mooney jc nehal je obiskal v ječi svojega tova-biti jetniška številka. Zdaj ima risa Billingsa in mu zagotovil,
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IX PO SVETI:
zopet ime. Culbert Olson, novi governer Califomije, ga je pro-
da bo zdaj posvetil svoje moči za njegovo osvoboditev. Tom.
slo soboto oprostil in izjavil, Mooney je v svoji obrambi ves da stori to raditega, ker je pre-jčas dokazoval, da so skovali pričan v Mooneyjevo nedolž- proti njemu za obsodbo zaroto,
nost.
Mooney je bil obsojen v smrt zaradi bombnega napada na
ki ima po svetu v justičnih bojih malo primer. Mnoge priče so pozneje same priznale, da so pričale po krivem. Toda reakcionarna oblast države Califomije ni hotela priznati, da je delavskemu agitatorju Moon-eyju storila krivico in ga je trdovratno držala med zidov-jem.
Chicago Tribune pravi, da je najimenitnejši svetovni dnevnik. Pošten ni. Se nikoli ni bil. V nedeljski izdaji (8. jan.) je priobčil notico o osvoboditvi Tom Mooneya na S. tirani, dočim je na prvi, z velikim naslovom preko osmih kolon, poročat, da je bil čikafflcl gangster Al Capone premeščen v drugo zvezno ječo v Calrforniji. Capone je oseba brez važnosti. Mooneyja čisla milijone ljudi po svetu. Ampak za reakcionarno uredništvo je on 'Viičla", dočim je resnična ničla dobila reklamo v nad milijon izvodih velikega dnevnika.
Mussolini ima s svojo armado v Španiji težke neprilike. Mislil je, da bo Španija do srede tega tedna že vsa njegova, pa ga je armada španske republike zopet ukanila. čas je za Francijo, da prične enkrat odkrito pomagati sosedni Španiji, ako noče, da bo imeka sovražnika na svojem vratu kar s treh strani (italijanske, nemške in španske).
Deficit Zed. držav narašča deseto leto. Pravijo, da bo junija to leto znašal skupno že nad 40 milijard dolarjev. Kdo ga je kriv? Brezposelni menda. Vsaj tako namiguje reakcionarna propaganda proti zapravljanju. Ampak naj dajo brezposelnim priliko delati v privatni ali kakršnikoli drugi industriji, pa se bodo od -reli-fa" z zadovoljstvom poslovili. V novoletnih pfaznikih je
Mooney je svoje aktivnosti v delavskem gibanju takoj ob-1 izgubilo življenje\ raznih ne-novil.	j zgodah, rajanjih in pretepih
kakih 500 ljudi. V Španiji so jih približno toliko pobili aero-plani — ne na fronti, ampak v napadih na civilno prebivalstvo.
Italija želi. da ae njeni ljudje, ki ihe v inozemstvu, vrnejo v domovinS.Po vladni statistiki je v Zed. državah 3,749,-000 Italijanov, v Braziliji 1,-837,000, v Argentini 1.826,000, blizu milijon v Franciji in več stotisoč jih je v ostalih deželah po svetu, če se je že treba iz-nebiti ljudi za znižanje brezposelnosti, bo temu problemu v Zed. državah na miren način pomagano ,Če se vai Italijani, ki »e navdušujejo za svojega dučeja, res vrnejo pod njegovo varstvo in tam irživajo •Ved in mir." (Hrane bo sker bolj malo.)
Ameriška odvetniška zbornica je s posebno deputacijo sporočila kongresu, da je postava za ščitenje pravic delavcev delodajalcem krivična in jo je treba spremeniti. Seveda je razumnemu delavcu jasno, da ao skoro vsi sposobni advokati, ki v odvetniški zbornici kaj štejejo, v službi korporacij. Tisti, ki jih imajo najete unije, so v manjšini. Se celo mnoge delavske ustanove si iščejo odvetnike med reakcionarci, Češ, da so bolj sposobni in vplivni.
Židovski vojni veterani, ki ao zborovali nedavno v Atlantic Cityju, so sklenili uporabiti vse svoje sile za neizprosen boj proti komunizmu. To je smešno
(Nadaljevanje na 5. strani.)
JSZ POSLALA
POZDRAV
M00NEYJU
Eksekutiva JSZ je proilo soboto poslala brzojavni pozdrav Tom Moonejru k njegovi osvoboditvi in izrekla željo, da bi porabil vse svoje moči za združenje strokovno in industrialno organiziranega delavstva ter socialističnega gibanja.
Brzojav j« v imenu in po naročilu eksekutive poslal Chas. Pogorelec, tajnik JSZ.
Novo glasilo SDZ
Clevelandska naselbina je dobila nov tednik. Imenuje se "Glas". Izdaja in lastuje ga kot svoje novo glasilo Slovenska dobrodelna zveza. Prva številka je izšla 5. januarja. Novi list ima sedem kolon navadnega časniškega formata na šestih straneh. Urejuje ga Frank A. Turek in tiska pa tiskarna "Ameriške Domovine". V pn i številki imajo spise mnogi uradniki SDZ, ni pa med njimi Debevca in Pirca, ki sta v svojem dnevniku za to organizacijo pred prošlo konvencijo skozi vsa leta veliko agitirala. "Glas" je obligaten list. Lastuje in upravlja ga glavni odbor. Clevelandski trgovci imajo spet več prilike za oglašanje in dopisniki toliko več prostora, ker zdaj lahko polnijo še novi list poleg kolon prejšnjega glasila. Pravijo, da bo "Glas" izhajal prvo leto le za poskuftnjo. Ako se ne izkaže v korist SDZ, bo prihodnja konvencija lastno glaailo ukinila in najela za glasilo spet privatni list.
Ali se naj člani klubov JSZ spet registrirajo?
Tajništvo socialistične stranke je v pričetkai tega leta spet razposlalo registracijske pole, da jih ji člani izpolnijo, kaj so, kje delujejo, v katero unijo spadajo itd. Ta stvar je bila omenjena tudi na seji eksekutive JSZ dne 6. januarja. Mnenje navzočih je bilo, da naj tajniki naših klubov sporoče le spremembe in naslove novopri-stoplih članov tekom leta^ registracijo pa naj prepoiste angleškim klubom stranke. Nadi ao jo izvršili lani, zato letos za nas ni več potrebna.
Naraščanje prebivalstva Jugoslavije
Vladni statistični biro v Beogradu ugotavlja, da je prebivalstvo Jugoslavije naraslo do konca leta 1938 na 15,630,000 duš.
Pivovarne na Čežkem
Čehoslovaška je imela pred "monakovskim mirom" 369 pi-vovaren. Po sklenjenem miru z Nemčijo jih ji je ostalo Ramo še 120.
Jugoslovanska vlada želi denar ljudskih ustanov
THOMAS MOONEY
"preparedness" parado leta 1916 v San Franciscu. Deset ljudi je izgubilo življenje. O-su ml jan a zločina sta bila Moo-ney in BHIHigs. Kazen jima je bila pozneje spremenjena v dosmrtno ječo.
Tom Mooney se je dolgo skupno z Billmgsom boril za osvoboditev, in pozneje sam. Njegova zadeva je šla od instance do instance skozi na zvezno sodišče in nato zopet od kraja — vse brez uspeha.
V soboto, ko je bil oproščen,
Jugoslovanska vlada je v zadregi za sredstva. Izdatki so visoki, a dohodki ne tolikšni, da bi jih krili. Zato se zadolžuje. kakor vse dežele. Odločila je. da morajo socialne ustanove (za pokojnine in druge podpore) v bodoče nalagati 60 odstotkov razpoložljive imovine v državne bonde. Obrestuje jih po 2 do 3 odstotke, dočim so jim dosedanje investicije donašale po 4 do 6%.
Med prizadetimi ustanovami jc posebno Pokojninski zavod s sedežem v Ljubljani, V njegov delokrog spada Slovenija, Dalmacija in črna gora. Njegova imovina znaša 480,000,000
dinarjev, ali v ameriški valuti približno $9.600,000, To je torej več kot pa znaša imovina kake jugoslovanske podporne organizacije v Ameriki.
»Pri Pokojninskem zavodu je zavarovano uradništvo v omenjenih krajih za pokojnine. Socialno zavarovanje se namreč Um deM po kastah. Ameriški Social Security Aet vključuje vse uposlence v svoj zakon. Tam so industrijski delavci posebej in na svoj način zavarovani, a uradnfttVo, ki je po večini državno, banovinsko in občinsko, pa v pokojninskem zavodu. V socialnih zavarovalnih ustanovah v Jugoslaviji imajo
tudi člani besedo in volijo zastopnike v upravo. V Zed. državah Social Security Aet zavarovancem ne nudi te pravice.
Glavni izdatki Pokojninskega zavoda so (pokojnine, brez-poselnostne podpore, bolniške podpore (za zdravljenje) in povračila odstoplim članom, to je takim, ki odpadejo zaradi izstopa iz svojih shižb. Upravni stroški so visoki, a pro po r-čno ne višji — rajše nfžji, nego v ameriških zavarovalninah ustanovah. Veliko denarja ima Pokojninski zavod vloženega v nepremičnine. To je, v posojilih na stavbe vseh vrst. Ta posojila mu donašajo med 4 in 6
odstotkov. Letno ima na razpolago za nove vložbe kakih $600.000. Šestdeset odstotkov od tega mora v bodoče v jugo-goslovanske državne bonde, in ostalo pa bo za posojila banovinam, ki so dosedaj od teh vsot največ prejemale, in za razne druge naložbe. Občni zbor Pokojninskega zavoda, ki se je vršil meseca decembra, je sklenil apelirati na vlado v Beogradu, da naj spremeni svoj odlok o investicijah. Poročila o tem so bila v Jugoslaviji cenzurirana in dovoljena je bila k stvari te mala opomba.
Vlada pač hoče denar, ne pa kritike.
"VARČNOST" MOGOČA LE S POVEČANJEM BEDE IN OKRNJENJEM JAVNIH DEL
REAKCIONARNA DEMOKRATSKA VEČINA HOČE STRMOGLAVITI "NEVV DEAL". — PREDSEDNIK ROOSEVELT SE LOVI ZA BILKE ČIMVEČJEGA OBOROŽEVANJA
Liberalci, Earl Browder, John L. Levvis in drugi, ki mislijo ali še mislijo pretvoriti demokratsko stranko v nekako progresivno politično moč, se motijo slično kakor se je takozvana "ljudska fronta" v Franciji.
Demokratska stranka je bila progresivna dokler se je morala reakcija v nji vsled ogromnega zaupanja ljudstva v predsednika Roosevelta potuhniti. In Roosevelt ter "progre-sivci" vseh vrst so storili vse v svoji moči, da rešijo kapitalistom njihove imovine in kapitalistični sistem. To je doseženo.
Nerešena vprašanja Ampak vprašanje brezposelnosti je tam kakor je bilo. Nikjer še ne izgleda, kje dobe nezaposleni milijoni delavcev u-poslitev. Niti nima nihče načrta, kako rešiti ta problem.
Roosevelt je v sredo zadnji teden pred kongresom poudarjal. da so pred nami še vsa vprašanja socialnega značaja, kakor so bila. Mimogrede pa je omenil, da so po zaslugi new deala danes vloge vame in investicije varne ...
V današnjem kaosu je to kajpada uspeh, a le za one, ki imajo kaj investirati, in za one, ki morajo plačevati obresti in dividende.
Odgovornost kongresa Oni, ki kaj imajo, torej niso več v nevarnosti pred izgubami ali pred katastrofo, kakršna jih je zasegla leta 1929. Nad tretjino ameriškega prebivalstva pa živi po zatrditvi predsednika Roosevelta samega še zmerom v bedi: nezadostna prehrana, slaba stanovanja, skoro nič zdravniške oskrbe .nezadostno šolstvo in razna druga zla spremljajo maso nezaščitenih, gospodarsko zavrženih ljudi.
Roosevelt je dejal, da se vlada za to tretjino ameriškega prebivalstva briga in prav tako za bodočnost, da se ustvari pogoje za blagostanje vsemu a-meriškemu ljudstvu. Ampak treba je "hraniti".
Zločinska "ekonomija"
Preko dežele valovi kampanja za varčevanje v vladnih izdatkih, je poudaril predsednik. In je vprašal poslance: Kje lahko hranite? Nato je sam odgovoril: Edino na račun relif-nih akcij, ki jih imamo v prid delavcev, farmarjev, ind«ustri-je in tgovine, dalje na račun javnih del, ki jih vršimo za izrabljanje vodnih sil, v napravah proti povod njim, za pogozdovanje in razna druga dela, ki so zasnovana, da korkrtijo ne le sedanjim, ampak bodočim gcncracijam.
Gluhi "ljudski zastopniki"
Ampak "ljudski" zastopniki, kakršne nevedno ljudstvo pošilja v kongres, so gluhi in slepi za socialna razumevanja. Ve^ Činoma so to bogati ljudje, ki zastopajo interese še večjih bogatašev. Njihova briga je le, kako zmanjšati vladne izdatke, da bo dohodninski davek znižan čimbolj in da se zvišajo dobički in s tem dividende. Roosevelt jih je posvaril, da s svojo "varčnostjo" pri izdatkih za relif in javna dela lahko spravijo i svoje dobičke m končno še celo imovino v nevarnost! A gospodje demokratski in republikanski reakcionarni kongresnik i ter senatorji menijo, da so taka svarila "komunistična" in se ne ozirajo nanje.
Predsednik ima torej težak boj — ne toliko z republikansko, ampak s svojo stranko. Pri tem je treba pomniti, da hoče v prvi vrsti pomagati kapitalističnemu sistemu, česar pa njegovi strankarski tovariši v pohlepu po dobičkih ne morejo za po pasti.
Neumestno oboroževanje
Dasi je bilo v govoru predsednika pred kongresom marsikaj dobrega, posebno njegove kritike proti reakciji tu in zoper fašistične diktature po svetu, njegovo navdušenje za oboroževanje vseeno nima trdne podlage. Zed. države danes
(Nadaljevanje na I. strani.)
Knjige
Cankarjeve
družbe
Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1939 izdala sledeče štiri knjige:
1.	Koledar, z bogato vsebino in krasno ilustriran.
2.	Pomlad človeštva. Spisal dr. 2ivko Topa-
lovič.
3.	Taki so ljudje. Roman s francoskega podeželja. Spisal Roger Martin du Gard.
4.	Španski testament. Knjiga o civilni vojni v Španiji. Spisal Arthur Koestler.
Vse te štiri knjige dobite po pošti za $1.26, ki lOc ceneje, ako jih pridete iskati osebno.
Naročila pošljite na naslov t
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVENUE, CHICAGO, ILL
. L s... ■!
I
t
9mwW ,VT

PROLETAREC
list ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jugoslovanska D«la*ilia Tiskovna Druiba, Chicago,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedfnjeruh drfuvah za celo leto $.1.00; za pol leta |l.75,
za *©trt leta $1.00. y	ln«>zenutvo: za celo leto $3.50;,za pol leta $2.00.
V»i rokopisi In oglasi morajo biti1 V naiem uradu najpozneje do pondeljka ____popoldne za priobčltev v številki tekočega tedna.
P R O L E TA It E C
Pubrished every Wednesday by the Juirnula* Workmen'a Publishing Co.,
Inc.' Established 190«.
ve1lka železniška nesreča
*

Editor.....................i........................................;......Frank ZaltJ.
Business Munager.............................L........Charles Pogorele«.
Asst. Editor and Asst. Business Manager........Joseph Drasler
SUBSCKIPTION RATES:
United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $,1.50; Six Months $2.00,
PKOLETA rtEC
2301 S. Lawndale Ave.
Telepkonet ROČKWELL 2864.
CHICAGO, ILL.
URADA in TAJNIŠTVA. Torej Je »hočemo iz MRTVILA, ae moramo oteti UTE2, ki nas potiskajo k tlom.
JSZ mora v VF«KEM siuča-ju ostati SOCIA L19 VICN A or-ganizacija, Atnpat * j*alis>ti-čna tako, da bo na polju «Ha lističnih aktivnosti lahko kaj
kakor mora v svojem sedanjem položaju. .Potrebna ji je reorganizacija v obliki in aktivnostih. To je po mojem mnenju glavna naloga bodočega zbora.
kajti. kmalu potem ho ustavili obrat v premogovniku 8tanley in 450 ljudi je bilo ob zaslužek, med njimi precej naših rojakov.
To in Ae marsikaj mi je slo skozi misli na moj rojstni dan, ko sem pisal ta dopis. Saj ne bi bilo slabo na svetu, če bi de-
STORILA. namesto životarila, >lavci hoteli misliti in bi ae bri-

Sistem, ne Brenda, je vreden obsodbe
Ameriško časopisje in dopisniki so se prošle tedne mnogo bavili z razkošno "partijo", ki jo je imela ob vstopu v svoje 17. leto Brenda Diana Duff Frazier. Stala je okrog petdeset tisoč dolarjev.
Mrtogi dopisniki so to razsipnost obsojali, kot vselej v takem slučaju. Leta 1929 je imela sliČno razkričano partijo neko drugo dekle. Stala je približno poldrug sto tisoč dolarjev.
Uredniki kapitalističnih listov in mnogi dopisniki so tem, ki se zgražali, pojasnjevali, da ni bilo v stvari ničesar napačnega. Mar bi bilo boljše, ako bi Brenda 50 tisočakov za-1 prla v skrinjo, od katerih ne bi imeli drugi ljudje nikakih koristi? so vpraševali. Mar ne povdarjamo, da je treba z denarjem med ljudstvo?
Bllau Baročen« v Braailijl ita trčila skupaj pol. j niški in tovora! vlak. 35 potnikov j« bilo ubitih in nad i sto poškodovanih. Mnogi iimrd tek ao podlegli poškod-
bam v bolnišnicah, tako da j« skupno stavilo smrtnik irtev znatno višje nego ono, ki ga navajamo v uvodu. Nesreča se je pripetila vsled neprevidnosti.
SOCIALISTI V NEW Y0RKU SKLENILI DELOVATI POLITIČNO V AMERIŠKI'DELAVSKI STRANKI'
FRANK ZAITZ
L>o leta 1936
. je. bi,a new- jejo, da je samostojna politi-! Vendar pa je situacija v soc. JL«^?*"1* R<K*ia,ist^;0na akcija delavstvu neobhol- j stranki za naše klube in JSZ v
celoti čezdalje težji problem.
stranice najjaeja izmed] no potrebna, vseh v Zedinjenih državah. Od 30 do 50 odstotkov glasov, ki jih je dobivala socialistična stranka v predsedniških volitvah.
Nu, Brenda je res imela sijajno slavje, a kaj zato! Od tega Vorku^ <>C,(,aMih v Now
imel-f koristi	m>>H i^fkp. ivilolnvnlfi
so imeli koristi šfvilje, nipdistke, izdelovalci šolnov. cvetličarji, šoferji, ondalacijfte, porfeiji, kuharji, sirežaji iui. Vsi ti so zaslužiip-i- torej kaj hočemo več! če bi Brenda tiste tisočake razdrla Ined vse ljudi, bi nihče ničesar ne dobil, pravijo uredniki. Tako pa so vendar mnogi imeli korist od njene zapravil osti.
; Dopisniki, ki so jo vsled zapravljivosti kritizirali, in uredniki, ki so jo opravičevali, so navajali za svoja mnenja ZMOTNE ali ZAVAJALNE razloge.
Zlo je v tem, da ima Brenda pet milijonov dolarjev imovine, za katero ni v svojem mladem življenju izvršila niti en dan koristnega dela. Tisti milijoni so izčrpani iz srag in truda onih delavcev in delavk, ki si čestokrat niti dobrega obeda ne morejo privoščiti. Krivično je, da mora stotisoče deklet od rane mladosti delati za plačo, ki ne znaša povprečno niti $9 na teden, dočim se lahko gospe in hčere bogatašev kopljejo v zlatem in diamantnem sijaju!
Bogataši res zapravljajo, kajti omenjena "partija" ni bila edina v minulem letu. Tisoče jih je bilo v Ne\v Yorku, Los An-gelesu, Miamiju itd. Ljudje, ki jim strežejo, v svojih domovih ne poznajo razkošja, nego le skrbi za obstanek. Nihče izmed njih ne ve, čc ne bo že jutri ob delo in bo najet kdo drugi.
Ekonomski red, ki omogoča, da ima lahko Brenda pet milijonov dolarjev, ne da bi delala zanje, dekleta in moški, ki so jih spravili skupaj, pa le negotovost v boju za bori kruh, je krivičen do dna. V korist delovnega ljudstva bo, če se ga čimprej odpravi in nadomesti s pravično socialno uredbo.
Konec politične akti je S. P.
Ne\*fyorški socialisti so na referendumu. ki se je končal 19. ; decembra minulo leto. sklenili, da ne za nadaljne svoje politi-
I 8190	|Cn° dcl"	kot posa-
! rs top S. P. i* politične akcije mezniki A mer. deiavski stran-
Te stranke v Nevv Yorku ni tem nekdaj sijajna ko-
več. Nehala je obstojati po suspendiranju takozvane "stare garde" iz socialistične stranke. Kar je stranke ostalo, so jo u-gonabljali nadaljni frakcij* k i boji.
Newyorška soc. stranka je sicer posegla v volilni boj še dvakrat, namreč v predsedniško kampanjo leta 1936 in v kongresne volitve lansko leto. Lani je dobila za governerske-ga kandidata Thomasa le še kakih 30,000 glasov, ali nad 20,000 premalo, da bi mogla
"Človek žrtev svojih izittjdb"
Na prošlem kongresu znanstvenikov v Richmondu, Va:, je e<*en govornikov predaval o iznajdbah, ki lahko pokončajo človeka, ali mu vsaj-zrušijo civilizacijo.
Omenil je med drugim zrakoplovbo. Znanost je vložila v to iznajdbo silovito naporov. In danes, ko bi imela biti ta pridobitev blagoslov za človeštvo, mu preti z uničenjem.
Letala na primer so spremenila vojaško in strateško pozicijo Velike Britanije. Ako jih ne bi bilo, bi bila ona še vedno gospodarica morja. Italija se je ne bi drznila izzivati. Hitlerjeva Nemčija se ji,ne bi postavljala po robu. Toda letala so dala Italiji in Nemčiji priliko in moč, kakršno si bi s svojimi sredstvi zgolj z vojnimi ladjami ne mogle ustvariti.
Letala so način vojne popolnoma spremenila. Fronto so razširila na ve.* svet. Civilno prebivalstvo je izpostavljeno na-paddnrše celo bolj kakor armada. Včasi se je v vojnah smatralo za sramoto moriti žene in otroke. Aeropiani so odpravili ta "mehkožni" »predsodek:* Danes se ubija v vojnah vse od kraja. AerOpUuii ao t & omogoči Id. Iznajdba, ki bi lahko ljudstvu neiz-merinii korfetifa, se je izkazala za "trosilca smrti'!.
• In radio* Kako Ogromno bi lahko koristila ta iznajdba, je dejal znanstvenik. Pa se je človek barbar poslužuje za uspešnejše sejanje sovrAštva — za sredstvo zastrupljevanja svetovne atmosfere. Bogovi vojne so je veseli.
Razstreliva so v korist človeku. A tudi to iznajdbo izpopolnjujejo ne zato da bi človeku koristila, ampak da se ljudi z njo uniči čim prej in čimveč, in da jim poruši, kar imajo.
Enako je s plini. Se celo pota izboljšujejo noč in dan v nar menu, da bodo čimboljše služila strojenj ki nosijo smrt in uničevanje.
Človek je v tehniki dosegel ogromno. Ustvaril si je med' drugim priprave, s katerimi lahko uniči ljudstva in dežele. In koncem konca samega sebe--*- ves svet — pravijo znanstveniki. A se nadejajo, da bo čtovek-razum porazil človeka-barbara in potem bodo vse te iznajdbe služile samo človeku v njegovo dobro. Taka civilizacija je kajpada mogdča. Socializem jo propagira od svojega početka.
ostati priznana (legalna) poli-j ArnPa^ •<*>cialistična stranka tična stranka.	v New Yorku, kateri načelju-
Taktika komunistov
Pri predsednikih volitvah leta 1936 so izgubili legalnost svoje stranke v državi New York komunisti. Pri lanskih kongresnih volitvah so jo dobili nazaj, ker so se osred >to-Čili v kampanji samo za enega svojega politika, ki je kandidiral za kongresnika "at large"; v ostalem pa so agitirali za demokratske in republikanske kartdidate. Njihova politična taktika je bila torej ne samo nerevolucionarna, nego opof-tunistična na celi črti. Ako bi imeli celotno listo, kot so jo imeli socialisti, bi bržkone tudi oni ne dobili zadosten količnik, da bi postali spet legalna stranka.
Ako soc. stranka ne bo več politična, in če ne obnovi svojih postojank v Ohiu, Penni itd., kaj ima JSZ pričakovati zase v takih okolščinah? Sedanje .<*kuAjt j*> mi nam dokaz, da JSZ ♦nko kot jc ne more dalje, nego le v nazadovanje. Vsa tradicija «oc. stranke so njeni sijajni boji na političnem in industrial-neni polju. Ako postane v bodoče ta stranka le šola za socialistično vzgojo, se mi lahko posvetimo temu delu med našo maso, radi katere JSZ obstoji. ne da bi njeni člani morali radi tega spadati kar v dve, oziroma celo v tri slične organizacije.
V Clevelandu naši sodrugi pravijo, da so si morali najti delo vsled strankine stagnacije drugje in dobili so ga v Cankarjevi ustanovi. V VVaukega-nu je klub JSZ vsled teh okol-jeta dr. Harrv YV\ l.aidler in i^in postal iz ene najživahnej-Norman Thomas, je to oviro od- *ih organizacij napol pasiven.
cialistična stranka države New York nehala biti politična stranka. Ako le začasno, bo pokazala bližnja bodočnost.
Pridružila bi se ji najrajše v celoti. Tdo pravila Ameriške delavske stranke določajo, da ne more nihče, ki je član kake druge politične stranke, postati član ALP. Ta točka je bila predvsem sprejeta radi komunistov, a velja enako za člane socialistične stranke. Na podlagi te določ%e hi torrj sploh ne mogli pristopiti v ALP.
•ff
Pristranski "pacifisti
Nekateri ameriški radikalci še zmerom kritizirajo Francijo, ker ni šla v vojno a Hitlerjem za obrambo Čehoslovaške, a doma so proti vsakf oboroženi pomoči bodtai komurkoli, ker so odločno proti vojni. Ni prav, da zahtevaš od drugega da gre v vojno, Mm pa vztrajaš na strogo pacifistični to*ki (rase in za svojo deželo).
Ni dovolj, da ste "boljši socialist" nego drugi. Biti morate AKTIVEN socialist, kajti samo taki kaj štejejo.
Razočaranje med socialisti
Po gove merski h volitvah lanskega novembra je nastala med socialisti v New Yorku še večja poparjenost. Kam so šli naši nekdanji voJilci? ro se vpraševali. Odgovor je bil na dlani: V ameriško delavsko stranko (American I>abor Party).
Ta stranka (ALP) je posegla po svoji ustanovitvi v tri volilne boje. Svojih kandidatov je le malo nominirala. Osvojila je na svoj "tiket" demokrate in rejnibliknnce, kolikor jih je frndorsirala. Volilni zafcon v New Yorku namreč dovoljuje, da aspiranti v politične urade lahko kandidirajo na listah vseh legalnih strank hkrati, seveda, ako jih nominirajo.
Tako je ALP nominirala za svojega predsedniškega kandidata leta 1936 kandidata demokratske stranke, za županskega kandidata mesta New York bivšega republikanca I*a Guardio, in lani za govemer-skega kandidata demokrata Lehmana. Socialistično to ni, ampatk ALP ne vodijo socialisti četudi so zastopani (iz socialdemokratskih vrst) v njenem odboru. Vodijo jo odborniki unij, onih unij, ki so do komunistične gonje, ki je dobila svoj prvi veliki zamah leta 1919, sodelovali s socialistično stranko. Zdaj so tudi oni v politiki oportunisti, četudi veru-
stranila z izjavo, da zdaj ni več legalna politična stranka, torej se jo po* pruvilih AL p ur more smatrati za politično. Vsled tega njeni člani lahko postanejo člani Ameriške delavske stranke.
Bodočnost S. P.
Norman Thomas je agitiral za ta umik soc. stranke iz volilnih bojev. Postala naj bi le iola i« vzgpjapje socialiato^ ki se bi politično u dejstvo vali — zdaj na primer v \Visconsi-nu v progresivni »tranki, v Minnesoti v farmarski-delavski in v New Yorkju v Ameriški delavski stranki. Ped to aranžma pa bo po mojem mnenju od današnje soc. stranke prav malo ostalo. Oteti jo more le združenje in pa sprememba vodstva, kajti sedanje ni izpolnilo obljub iz leta 1936, da bo napredovala čim se odstranijo iz nje kvarni vplivi stare garde.
še tri važne postojanke
Socialisti v Zed. državah imajo še zmerom tri jako močne postojanke. V VVhconsinu, kjer pa se politično udejstvu-jejo v progresivni f arma rs k i-delavski federaciji, oziroma \ volilnih -bojih v progresivni stranki; v Readingu, Pa., in v državi Connectfciit; slednji dve pripadata social - demokratski federaciji. V lanskih novem-berskih volitvah sta samo ti dVe skupini prejeli na socialistični listi impozantno število glasov. Social-demokratska fo-deracjja obljublja v kratkem glede vprašanja združenja važno izjavo. N)eno glasilo je New Leader, o katerem ima zdaj dobro besedo tudi Norman Thomas. Pred par leti je Dilo greh, če ie kak član soc. stranke pohValil "Oriealov •Vrv LteaderV
Nasprotniki so to izrabili z o-svajanjem u.>tanov, ki so jih zgradili in varovali doslej skozi vse težke ovire naši zavedni delavci. V pobudo jim je bil delavni klub JSZ.
Vsled teh in drugih vzrokov trpi naše delo tudi na prosvetnem polju. To je problem, ki ga ima bodoči zbor JSZ pred seboj. Ni NASA krivda, če vodstvo S. P. ni izvršilo tega, kar je obetalo. Nili ne trdim, da je vsega samo ono Icrivo. So tudi drugi vzroki. Je pa NASA dolžnost skrbeti, kako bomo nadaljevali na polju socialističnih in prosvetnih aktivnosti SVOJE delo.
Dejstvo je, da tako kot je JSZ ne bo mogla VZDRŽATI
RAZNOTEROSTI
Bridveport, O. — Ob zaklju-r
Cku leta 1938 sem v mislih pregledal tudi svoje in drugih so-drugov delo za Proletarca ter za liaše gjbanjf v splošnem. To ie bilo na moj rojstni dan 3. januarja. Zračunal sem, kolikp imam še poslati za prodane koledarje, oglase, in seveda tudi za par naročnin Proletarca.
Omenil sem datum svojega rojstnega dne, ne pa starost. V modi je, da jo oni, ki so mladost že prestali, več ne omenjajo. V otroški dobi pa je bilo drugače; ako je nas kdo "na-švrkal" in nas nagnal s paglav-ci, smo si želeli biti veliki, da bi vrnil milo za drago. To vem iz izkušenj. In še marsikaj iz svoje mladosti. Oče in mati sta mi umrla v petih tednih drug za drugim, ko sem bil star tri leta. Iz svojega življenja bi lahko napisal veliko, kar bi čita-telje zanimalo, in morda to še storim. Zašel sem nekoliko.
Zdaj smo v letu 1939. A spominjamo sc največ prejšnjega. Pri nas smo imeli lani dobo neprostovoljnega brezdelja. Vzlic temu smo nekaj storili na polju našega pokreta. Na zadnji letni seji našega kluba, ki ima ime "Naprej", smo sklenili, da letos mpra še bolj pospešiti svoje aktivnosti in napredovati, da bo vreden svojega imena.
Agitirati na delavskem polju je teiko. Vzroki so bili že velikokrat opisani. Razmere se zmerom bolj slabšajo. To je eno. Drugo pa naveličanost in staranje. Največ je brezbrižnosti seveda kriva nezavednost delavstva, ki ni še zrelo zi organizacijo, in ker ne pozna smernic, po kakršnih bi moralo iti v svojo korist. Brez razumnega delavstva pa ne more biti poštenega delavskega gibanje.
Torej mi bomo storili svojo dolžnost in nadaljevali delo še bolj z vnemo za naše skupne koristi nego lani.
gali za svoje interese kot razred.; Ali zato je treba ie nekaj razuma. Misliti je večini ljudem najtežavnejše delo, zato puste, da jih zavajajo. Ne pomislijo pa, da trpe škodo samo v.ded tega,' ker se nočejo učiti.
In tudi premišljujem, "čemu se mučim?" In dalje, če bi 'jedel doma po vzgledu drugih, ali bi bil kaj Jia boljšem? Ali mi vest dopušča, du bi zanemaril delo za ideje, katere so mi pred 28. lejj ..vcepili v glavo napredni delavci?
O, torej toliko sem že star! Da, in v Kanaasu je bilo. kar gori omenjam. Nedavno sem v Prosveti čital dopis kan saškega rojaka Krajsela.- Nad 70 let je že star, a še je ve« Čjl in navdušen za delavske akcije. Sram bi me bilo, če bi jaz šel v grm in bi mi potem očitala vest, da sem pustil delo, ki ga tako vpeto vrše leta in leta tudi tako at*ri ljudje, kakor je on.
Sklenil sem torej delovati za pokret tudi v tem letu, posebno pa se bomo potrudili za "Proletarca", za JSZ in Prosvetno matico. Kaj bi mi neki Charles rekel, ako bi vrgel puško v koruzo! In >kaj bi mislili o meni Zaitz ter drugi sodrugi prijate-
u n
Se veliko bolj z veseljem pa bi človek delal, ko^bi videl v enotnosti vsaj tiste, ki pravijo, da so socialisti. Ali pride letos do združitve med njimi? Ali se bomo zmerom ie registrirali? Konsolidacija, kje si? Ali prideš med nas v letu 19S9?
Mnogi, ki enako premišljujejo, obupavajo. Jaz za enkrat še ne. Kajti če so drugi pri volji trpeti, bom pa še jaz znjimi. Za preureditev sistema kakršen je sem delal z zavestjo, da sem zaposlen za dobro stvar. Tedaj delajmo še v nadalje za Proletarca, JSZ in Prosvetno matico. Kajti to sp naše ustanove, odvisne samo od nas.
*
Hvala vsem širom Amerike za voščila ob zadnjih praznikih.
*
V nedeljo 16. jan. bo seja kluba št. 11 JSZ. Na dnevnem redu bodo važne točke, torej pridite vsi.
*
Uprava dvorane tukajšnjih i,!!!??^nJi?,h. ^vnih društev, je ponovno izvolila
John Rebola za oskrbnika po-
le
di
Proletarec". Ljudje ga ra-| čitajo. Zelo je čitateljem všeč tudi opis vtisov, ki jih ix svojega potovanja po Evropi priobčuje Frank Zaitz.' Ce ne bi zaprli premogovnikov, bi se potrudili dobiti tod kaj novih naročnikov.
Poskrbeli smo posebno za razširjenje Ameriš. družinskega koledarja. Izšel je za naš okraj ravno ob pravem času.
ESPERANTISTI' SE NE PODAJO'
Kaj naj stori JSZ?
Odbor soc. stranke v New Yorku ugotavlja, da izstop iz svoje politične akcije ne pomeni razpust *oc. stranke. Na-obratno, presnovljena bo v socialistično šolo za masno širjenje naših naukov.
Ksperantisti, ki smatrajo, da bi skupen jezik vseh ljudstev ublažil in končno celo onemogočil razprtije, so porabili za svojo reklamo tudi lansko konferenco "štirih premierjev" v Monakovem.
Espcrantisti so se posebno zanimali, v kakem jeziku bodo. oziroma so občevali.
"Delavska Politika" prinaša o tem iz vrst slovenskih espe-ra nt isto v komentar' povsiet iz članka v "Hnjrgische Courent", "o jezikovnih težavah" na lanski konferenci štirih premierjev v Monakovem." 'Glasi se:
"Štirje glavni poglavarji so konferirali sedeči pri mizi in nobeden izmed njih ni predsedoval. Chamberlain je govoril angleško, Daladier francosko, Hitler nemško in Mussolini vse tri jezike. Nemški prevajalec dr. Schmidt je moral napeto in naporno delati, da je mogel vsakokrat kolikor mogoče hitro prevesti mnenje trenutnega govornika." Ali niso imenovani državniki sami občutili m*d temi težavnimi pogajanji • pomanjkljivosti jezikovnega problema, ki že dolgo ni yeč vreden današnje moderne dobe.

In ali ni nobenemu izmed njih x7*T M prišlo na misel, da bi morali	° n°
enkrat' vsaj resno pretehtati predloge esperantistov, tega velikega naroda, ki ima svoje zastopnike po vseh državah
slopja in fea natakarja. Kadar P&tujate skozi Bridgeport, o-glasile se v Bo.vdsvillu v naši
društveni dvorani.
*
. V nedeljo 22. jan. ob 2. pop. bo tu seja federacije SNPJ za vzhodni Ohio. Dne 26. marca bodo v društveni dvorani predvajane filmske slike SNPJ, med njimi tudi one iz starega kraja. Kaj »ved, o tem prihodnjič. — Joseph Snoy.
Hranilna in posojilno dru-*	'ujejo
sveta in ki trdi, da ima v pose- čno prebredla in da plačujejo
sti ključ do medsebojnega jezikovnega sporazuma."
Esperantisrti žele dobro. Res je nerodno, • če sedi pri mizi skupina državnikov, in vsakdo izmed njih razume le jezik svojega naroda, pa je treba vaako besedo prevesti v vse njihove jezike, kar zavlačuje sejo ir# odbija možnost za iskreno razumevanje drug drugega. Ampak esperantisti v Jugoslaviji in d*ugje se motijo v teih, da bi enoten jezik takorekoč odpravil zapletljaje. Poglejmo le no-vejšo zgodovino, pa vidimo, da se v resnici najbolj prepirajo ne narod z narodom, ampak razred z razredom. Posedujoči sloj v poedini deželi; ali diktator poedfne dežele, govori enak jezik, kakor ljudutvo. Dasi se jezikovno dobro razumejo, vzHc temu ni sloge med njimi. Vzrok? — Vzrok seveda ni enak jezik, ali različni jeziki, ampak nasprotujoči si ekonomski interesi.
Chicago, Ul. j— Iz oglasov v čeških dnevnikih je razvidu >, da so vsa večja č«ška hranilna in posojilna društva krizo sre-
od 3V;| do 4%,obresti.
Tudi Jugoslovansko stavbin-ško in posojilno društvo je lani beležilo znaten gospodarski napredek in bo spet plačalo obresti za dobo zadnje polovice prošlega leta, dasi še ne bodo tolikšne, kakor so v velikih deških in drugih sličnih društvih. Glavno je„ da je Jugo-sMvansko stavbinsko in posojilno društvo, ali z angleškimi začetnicami, JBLA, spet na trdnih nogah in bo s kooperacijo Članov gotovo napredovalo in postalo prav tako močno, kakor bratska češka društva slične vrate, ki zdaj lahko plačujejo vlagateljem že 4 odstotke.
Občni zbor JBLA se bo vršil V soboto 28. januarja ob 8. zvečer v Slovenskem • delavskem Centru, 2301 S. Lawndale Ave. Vsi člani so bili povabljeni na to sejo od tajnika s pismi. Kdor ne more priti sam, lahko izpolni poverilnico in v nji pooblasti koga drugega, da ga zastopa.

.. ...--
—


t"

PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
frank zaitz
XIII.
Stanovanjski problem je v Ljubljani reševan boljše nego v večini ameriških mest. Novih hiš in stanovanjskih apartitien-tov je bilo posebno na Viču, skozi ob Rožniku, na Bleivvei-sovi cesti, v Šiški, ob Dolenjski cesti in tudi na Barju po vojni veliko zgrajenih. Boljše plačani uradniki, obrtniki in drugi v Ljubljani, ki imajo zadostne dohodke, žive v stanovanjih, kakršna bi stala v Chicagu od $35 do $60 na mesec. Seveda, oni, ki posedujejo vile, imajo še več udobnosti, kajti mnogo vil je v Ljubljani, posebno ob gornji strani, res lepih, s krasnimi vrtovi.
Na Bleivveisovi cesti sem videl veliko, moderno poslopje z napisom "Delavski dom". Znana mi je bila Delavska zbornica, katere poslopje je bilo tudi zgrajeno po vojni, a o tem Delavskem domu nisem čul ničesar. Domneval sem, da ga morda lastujejo katoliške organizacije. Tone Seliškar mi je pojasnil, da je to dom za samska dekleta, ki so brez svojcev v mestu. V njemu imajo cenene, čiste sobe, kopališče, sobe za šivanje in prostore za pranje, jedilnico, kjer dobe hrano poceni, in razne druge udobnosti. V tem postopju je tudi "borza dela", kakor imenujejo Um danes posredovalnice za službe. Ta delavski dom je državna, oziroma banovintka ustanova. To kot mnoge druge so izvoje-vali socialisti, posebno dokler so bili zastopani v državni in v pokrajinski vladi in v skupščini prva leta po vojni.
Seveda nimajo vsa dekleta teh ugodnosti. Stan v tem domu je težko dobiti. Tudi mnogo družinskih stanovanj je takih, da niso prav nič prikladna za človeška bivališča. Vlada ob-ljubuje, da bo zgradila moderna stanovanja tudi za najrevnejše družine, ampak jih še ne gradi. Posamezne delavske hišice so prijetni domovi vsled vrtov in gred.
Blizu Dolenjskega kolodvora je bilo takrat, ko sem prvič zapustil Ljubljano, veliko mestno smetišče. Otroci smo brcali po njemu in pobirali ko-sti.^cunje, papir in kovine ter jih prodajali. Tistega smetišča ni več, pač pa precejšnja delavska kolonija, kateri (pravijo Galjevica. Hiše so majhne in preblizu druga pri drugi. Zgradila jih je občina v naglici. kmalu po vojni, da je odpravila na tistem starem smetišču ljubljanski "Hooverville". V poletju je ta naselbina vzlic malim hišicam lepa vsled rož, gred in drevja, kajti rastlinstvo uspeva v LJubljani in okolici prvovrstno, kar pomeni veliko boljše nego uspeva v čikaški okolici ali v Chicagu. Vrtne grede, nasadi rož, Tivolski park. Golovec in drugi hribi v okolici dajejo mestu slikovito lice.
Grad je še zmerom posebnost Ljubljane. A je zanemarjen. Stolp je odprt turistom, v ostalem delu grada pa stanujejo revne dTužine. Rekli so mi, da vseh skupaj kakih sto ljudi. Sanitarne naprave zanje ao primitivne in slabe.
Ako bi bila Ljubljana bolj bizniška, bi porabila grad enako kakor je uporabljan grad tržaškega meata. V Trstu je v 'gradu romantično opremljena
starinska gostilna — vinotoč pravzaprav, ki ima vsak teden tisoče gostov. Dalje je na dvorišču tržaškega gradu kino in plesišče. V grajskih sobanah je lovski muzej in tudi kleti so imenitno opremili v zabavo turistov. Včasi ao bili v njih jetniki. V Ljubljani pa prepušča starokopitna purgarija tako imenitno točko v nemar. Tik gradu je sicer mala lopa, kjer potnik lahko dobi hrenovko in pivo. ampak vsa razpodelba je neokusna.
Veliko več pažnje pa posveča Ljubljana Tivolskemu parku. V nobenem mestu z enako klimo niso rožni nasadi in drevoredi lepši kakor v Tivoliju. Tu šeta ob popoldnevih in večerih tisoče ljudi. Angela in jaz sva šla v spremstvu Ivana Vu-ka tudi na Rožnik. Bilo je krasno popoldne. Ptičev raznih vrst ie v tivolskem gozdu in na Rožniku polno m so zelo udomačeni. Pojejo v izobilju in hrane jim ne manjka niti pozimi. Z Vukom smo bilS v živahnem pomenku in vsi trije veselo razpoloženi. Kako bi človek tudi ne bil v taki krasoti! Kar začujemo s pota na vrhu vpitje. "Madona ..." je klel ženski glas. Vsrpale so se kletve in vulgarne psovke, ki so vsakdanjost v ljubljanskih nižinah. Vsi trije smo obmolknili. Kmalu srečamo par, dekleta in fanta, ki sta šla nagilo navzdol. Nismo ju utegnili niti vprašati, kdo so oni, ki tako histerično kolnejo tam zgoraj. (Predno bi s« imeli mi trije srečati z onimi na vrhu, so krenili s pota v goščo. Bilo je kakih dvajset let staro dekle m dva goloroka fanta. Ona je bila oči-vidno pijana in histerična. "Madone" in kletve s porno-grafičnega besednjaka je metala iz ust kakor za stavo. Fanta sta jo mirila in jo vlekla v goščo. "Posilila jo bosta," sem omenil Vuku. A Vuk pozna Ljubljano in njen nižinski svet, ki se potepa po šupah. Bil je pripravljen planiti za njimi in braniti dekleta. A je vjel nekaj besed, s katerimi sta fanta hotela ukrotiti histerično žensko in menil: "Ni vredno. Se poznajo in jo bosta v hosti položila le na tla, da si odpočije in umiri. Napila se je jeruia in morda je lačna. Mogoče samo pokvarjena. Produkt bednih razmer in okolščin, v katerih zagazi na dno marsikdo.
Dospeli smo na vrh Rožnika, a ta prizor je posebno Angeli in meni užitek krasote docela pokvaril. Vpitje tistega dekleta mi je zvenelo Še dolgo in mi priklicalo v spomin ženske, ki sem jih v svojih otroških letih videl, kako so zjutraj odhajale s podstrešij kozolcev in starih šup. še polno sena na obleki, in odhajale. Rekli so jim "maltarice". Stregle so zidarjem, katerih je bilo po potresu v Ljubljani veliko iz Primorskega in iz Italije. 2ene so pustili doma. Družbo so jim delale "maltarice". Zaslužile »o malo in njihovo življenje je bilo na moč bedno. Bile so vržene v razmere, o kakršnih je nekoč Upton Sinclair zapisal, da živi čLovek v njih rajfce pijan nego trezen. Pile so "jeruš" in včasi vino, če ga jim je kdo kupil. Jedle največkrat kruh in morda še sir po vrhu, a velikokrat so stradale. Ni čudno, če ^o v tej nižini 'postale pocestni-
ce. za katere ni nikamor več povratka. Pozimi, ko niso imele kam. so izvršile kak "zločin" in bile za kazen poslane v poboljAevalnico v Begu-nje... Na pomlad so se vračale še slabše...
Bordela v Zvonarski ulici ni več. Oblast ga je že daivno prepovedala. A brez prostitucije v Ljubljani ne gre. Že zaradi vojakov ne, pravijo. Tudi v skoro vseh ameriških mestih je prostitucija prepovedana. A še zmerom uspeva. Razmere so take. !n dokler bodo take kot so, ne bodo tega "najstarejšega poklica" odpravili nikakršni zakoni.
Tudi cerkva je veliko v Ljubljani. Osemnajst vseh skupaj. Nekatere so velike, lepe stavbe. Pred 31. lej^i jih je bilo kakih sedam manj. Torej napredek . ..
Salezijanci na Rakovniku so zgradili po mnogih letih krasno cerkev in jo oglašajo za čudodelno božjo pot. Ko so jo pričeli graditi, sem bil dve poletji zaposlen pri nji. Delo so vodili arhitekti iz Italije. Stav-binsko firmo, ki je cerkev gradila, je simuliral neki zakotni ljubljanski mojster, ki prej še ni nikoli zgradil niti hiše, nego izvrševal le popravila. Gospodje iz Italije so na račun slovenskih vernikov sijajno živeli m goljufali Salezijance z ma-terijalom in kot so že mogli. Nekega jutra se je podrl stolp na desni strani, ki je bil na pol dograjen in obok se je udri. Mestna stavbinska oblast je odredila preiskavo, škof Jeglič
no in druge sobe in poslopja je bežen, zato se ne zmeni za Jo-
nama nekaj časa razkazoval cerkovnik. Potem se je nama pridružil mlad salezijanec, cerkovnik pa je ŠeUpo svojih opravilih. Poslovila sva se od njega z napitnino. Salezijanca sem vpraševal o duhovnikih, kl so včasi tu službovali, kako jim uspeva šola. poaestvo, dramatika. godba in njihova "hirdska votlina" — jako lepa stvar, in božja pot v veliki cerkvi. Pojasnjevat je prijazno in nato naju spremil do Dolenjske ceste. Tudi on je vpraševal, kako kaj katoličani v Ameriki, njihove cerkve in kako žive naši ljudje. Kmalu se mu je začelo dozdevati, da nekaj ni v redu. Nikakega navdušenja za cerkev in njene ustanove ni opazil pri nama. "V Ameriki je veliko brezvercev, kajne?" je vprašal.
"Prilično, da." sem odvrnil. "A katoliški duhovniki tudi tam ne žive v stiskah." Dospeli smo do Dolenjske ceste in se vljudno poslovili.
(Dalje prihodnjič.)
it
Venero" na detroitskem • odru
Kot povsod, tako so tudi v Detroitu postale kulturne priredbe zadnje čase zelo, zelo redka prikazen. Vzrokov je več. Glavni je, da se "potapljamo" v angleško morje. Vzlic tej stagnaciji imamo pa v Detroitu še vedno krožek navdušenih igralcev, ki so pripravljeni ob prilikah žrtvovati
čas in denar za stvar, ki jim je tudi. Iz Italije je dospel na ve- takorekoč prirasla k srcu. Ti čer sv. Cirila in Metoda načel- igraM, ki jim kuHurna "žili-
nik salezijanskega reda. Vsi štirje Italijani, ki so vodili gradbo, so izginili nazaj v Italijo. Rakovniški študentje so omenjenega večera kurili kres. Njihova godba je igrala na griču.
Zjutraj so šli, kakor običajno, k maši. Toda gospoda načelnika salezijanskega zavoda na Rakovniku ni bik> v cerkev, da bi maševal. Lskali so ga. Nikjer ga ni bilo. Delavci smo se ravno pripravljali, da začnemo z delom, kajti bila je ura oaem1 Kar priteče na dvorišče Rakovnika gospa Plan kar jeva, ki je imela gostilno ob Dolenjski cesti in vpila: "Gospod... leže vtopijcni v Avrovem bajerju."
Prišla je zdravniška-policij-ska komisija in za njo kmalu dva delavca z dvokolnico,. na kateri je bil zaboj, podoben ra-kvi. Mrliča so položili vanj in ga odpeljali. Potožili bi ga v mrtvašnico pri sv. Krištofu kakor samomorilca. A salezijap-ski duhovnik Kovačič je ravnatelja svojega reda iz Italije preprosil. da je naročil policiji, naj mrliča pripeljejo nazaj na Rakovnik. Priredili so mu slovesen pogreb in Kovačič je v pridigi slavil vrline pokojnika, ki je bil vedno spravljen z Bogom, kajti nihče ne ve ne ure ne dneva... Ljudje so jokali.
Z gradnjo cerkve pa so prenehali. Bil sem prvič ob delo.
Zdaj se tam dviga ponosna cerkev in modema poslopja, v katerih so jedilnice, spalnice, dvorane in učne sobe za fante gojence, duhovnike in služin-čad.
Ob glavnem oltarju, na steni ob straneh in zadaj, pa je polno zlatih src. Kupili so jih verniki iz vseh krajev Slovenije v zahvalo Mariji Pomočnici 'na Rakovniku za uslfšane prošnje. Zlata srca niso iz zlata, dasi se svetijo. Cena je po velikosti src. čimvečje srce kdo kupi. večja je cena in bolj hvaležna je Marija.
Tudi maš na Rakovniku veliko prodajo.
Cerkev, salezijansko tiskar-

Društvom in Klubom
V'
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
66
PROLETARCU
99
ca" ne da miru, se baš sedaj pridno vadijo za eno izmed najduhovitejših komedij v slovenskem jeziku. Imenuje se "Venera". Vprizorjena bo v nedeljo 15. januarja v Slovenskem delavskem domu, 4.37 S. Livernois Ave., pod pokroviteljstvom Slov. del. doma in kluba št. 115 JSZ.
Marsikdo bo rekel: Kakšna prikazen pa je ta "Venera"! Le počasi prijatelj, ali si že ke-daj videl posnetek kipa ali vsaj sliko "Venus, de Milo", delo slavnega italijanskega kiparja? Ta svetovno znani kip je simbol ženske lepote, čeravno je brez rok. Najsvetlejšo zvezdo na nebesnem svodu imenujemo "Venera". Torej ime Venera je simbol vsestranske lepote in dovršenosti. Kaj ima pa to opraviti z igro v SDD, bo marsikdo vprašal? — O. pa še precej! Vsebina te sijajne komedije v treh dejanjih s petjem, je namreč ta-le:
V	neki vasi na Slovenskem, ki je tudi letovišče, živi trdiia kmečka družina po imenu Ti-ček. Družina sestoji iz "gospodarja" Tomažka (F. Česen), gospodinje Polone (M. Rant), njene ambicijozne hčere Ivanke (M. Chesnik) in precej prismojene dekle Urše (J. Urban-čič). V to vas pride nekoč na počitnice tudi neki slikar (mogoče je bil mazač), ki je "na-pumpal" našo Ivanko, da je tako lepa kot Venera in, da jo bo ob priliki slikal kot tako — namreč popolnoma nago. Naivna in domišljava punca je za ta predlog vsa navdušena. Tudi njen očim Tomažek. ki je mimogrede povedano navadna copata, nima nič proti temu. Toda mati Polona, katera nosi hlače v hiši, se odločno upre tem "mestnim novotarijam". Mogoče bi stvar vsled tega zaspala, da ni vrag prinesel v vas "mestnega postopača in predsednika žrebcev" Ciligoja (A. Chesnik). Ta stari babjek, ki ima z Ivanko ljubezenske namene, pa takoj spozna položaj in nadaljuje igro z Venero še v večjem obsegu.
V	dotični vasi se pripravljajo na proslavo tristoletnice u-stanovitve občine z "gala" programom. Ciligoj izkoristi to priliko in '"manažira" aranžira Ivanko, da se bo peljala v slavnostnem sprevodu čisto naga kot Venera. Ker ima možak denar, je tej ideji naklonjena tudi mati Polona. Medtem pa pride v službo za hlapca k Tičko-vim mlad in postaven fant Jože (P. Verderbar), ki se takoj zagleda v Ivanko, pa tudi ona njega rada vidi. Vsled ljubosumnosti in moralnih ozirov nagovarja Ivanko, naj opusti "maškaro" z Venero, toda Ivanki ao ambicije več kot Iju-
žetove prošnje.
Proslava je v polnem teku, toda ojoj — Ivanko na tej proslavi izžvižgajo, češ, da vas še ni tako po mestno izprijena, da bi nage babe letale okoli, čili-goja, ki je vso stvar "manaži-ral". pa fantje pošteno nakle-stijo. Ivanka je vsled te blama-že obupana, vzlic temu se pa zaroči s starim Ciligojem, da se bo lahko kot gospa vozila po mestu z "motovilom". Medtem se pa potek cele zadeve preo-krene popolnoma v drugo smer. Na pozorišče stopi nenadoma Jožetova mati Angela Ciligoj (K. Kirn), vdova po nekem drugem Ciligoju. Vsled enakih priimkov, so seveda vsi mnenja, da je to žena našega Ciligoja, kar povzroči obupno zmedo in prepir, dokler se situacija ne razjasni. Na dan pa pride še nekaj — namreč, da je naš Ciligoj oče Jožetov — sad grešne ljubezni izza vojaških vaj. Vsled teh okolščin se seveda zaroka razdre in Ivanko dobi ko-nečno le Jože, dočim se tudi Ciligoj in Angela poročita.
To je seveda le glavni potek igre. toda kaj bodo karakterji vmes počeli, je pa za poč't. Na primer: kako bo Tomažek "ko-fe" kuhal in štruklje delal. Skrajno zanimiv bo tudi njegov "slavnostni govor". Kaj pa Urša? Povem vam, da kadar jo na vaji pogledam kako "ksihte reže", vselej izgubim en funt teže od smeha. Jennie smo do sedaj gledali na odru le v 1 ju-bavnih in tragičnih vlogah, katere je izvršila nadvse odlično. Ker mi je pa že večkrat namignila. da bi rada za Izpremembo poizkusila tudi komično vlogo, sem se jo pa "usmilil", in če verjamete ali ne, dekle nas je prijetno iznenadilo in brez pretiravanja lahko trdim, da bo samo ona vredna trikratne vstopnine. Pozabiti seveda ne «mem tudi Mary Rant. Ona je kot ustvarjena za hude in oblastne vloge. Ali se jo še spominjate iz "Vdove Rošlinke" in več drugih iger? Ali ga ni "pihnila"? Well. v vlogi Polone bo pa prekosila vse dosedanje rekorde. In kdo ne pozna Petra Verderberja? Vsi ste ga občudovali v "Hlapcu Jerneju", "Rdečih rožah" itd. On je ne-prekosljiv v karakternih vlogah. Tone Chesnik je stara korenina na našem odru. Lavori-ke je odnesel iz •'Desetega brata", "Kralja na Betajnovi" in mnogo drugih. Tudi Ciligoja bo predvajal izborno. Njegova žena Mary, dasi tu rojena, je že večkrat z odliko nastopila zlasti v ljubavnih vlogah. Vloga Ivanke je kot nalašč zanjo. Kristina Kirn je sicer nova moč, toda se zadovoljivo razvija.
Vstopnina k igri je v pred-prodaji 40c, pri blagajni pa 50c. Pevske točke spremlja na piano Agnes Česen. Po igri se vrši prosta zabava in ples, pri katerem sodeluje "Korunov trio". Pričetek igre ob 3. popoldne. Režijo vodi Frank Česen.
Rojaki iz Detroita, Canade in Toleda so prijazno vabljeni, da se udeležijo te sijajne komedije v največjem številu in s tem dajo priznanje in pogum kulturnim delavcem. Komedija vsebuje neprekosljiv humor. Imena igralcev vam pa jamčijo, da bo tudi izborno vprizorjena. Torej na svidenje v nedeljo 15. januarja v Slovenskem delavskem domu.
Za odbor, Frank Ceeen.
Iz zapisnika seje odborov J. S. Z.
dne 14. decembra 19B8.
Navzoči: Frank Alesh, Anton Garden. Frank Udovich Rok Božičnik, Frank Zaitz, Vinko Ločniškar, Angela Zaitz Louis Beniger, Joseph Drasler in Chas. Pogorelec. Odsotni: Donald J. Lotrich, Joško in Ma-ry Oven, in Justin Zaje.
Za predsednika seje izvoljen Alesh.
Zapisnik prejšnje seje sprejet.
Puma. — Tajnik Pogorelec prečita pisma iz raznih naselbin glede bodočih datumov za predavanja o razmerah v starem kraju, na katerih bi govoril Frank Zaitz. Ta pisma so iz naselbin VVaukegan. Detroit in Springfield.
Sklenjeno, da se aranžmo prepusti tajništvu s sodelovanjem urednika.	•
Tajnik poroča o izidu predavateljske ture, ki jo je pod o-k ril jem Prosvetne matice pod-vzel Frank Zaitz. Izjavlja, da je dobro uspela. Kolekte na shodih za kritje izdatkov so znašale $137.50 (podroben seznam je bil priobčen v Proletarcu z dne 14. dec.), vozni stroški predavatelja od vklju-čivši 18. novembra do vklju-čivšega 4. decembra pa $30.01, telefon za večje razdalje in poštnina pa $1.50, skupaj $31.51. Na predlog Franka U-doviča sklenjeno, da se poleg omenjene vsote za vozne stroške doda predavatelju za njegove izredne izdatke $25.00. Njegova redna plača znaša $30 na teden.
Poročilo tajnika. — Tajnik Pogorelec je v prv em delu svojega poročila govoril o predavateljski turi, ki je omenjena prej, o dohodkih in izdatkih j ture. nato pa izvajal, da je eks-ekutiva lani odložila redni zbor JSZ in Prosvetne matice na leto 1939. Zafo je vprašanje bodočega zbora na tej seji najvažnejša točka dnevnega reda.
Prosvetna matica. — Knjige, ki jih je naročila v starem kraju Prosvetna matica, so nam bile obljubljene, da jih prejmemo do 1. nov., ako ne prej. A jih ni bilo, niti pisma, pa smo se upravičeno bali. da so morda nastale težkoče radi sedanjih političnih homatij v Evropi. ko se cenzura ostri v vsaki deželi. Te knjige smo končno vendar dobili, in sicer večer pred to sejo. Imenuje se "Španski testament". Obsega 214 strani, torej jako velika knjiga. O nji se ocenjevalci pohvalno izražajo in sem mnenja, da smo res zbrali ne samo dobro, nego tudi času jako primerno knjigo. Razposlana bo Članstvu pridruženih društev na januarske seje, ker decembra vsled omenjenih ovir tega ni bilo mogoče. — Dramskega arhiva Prosvetne matice so se od prejšnje do te seje poslužile sledeče organizacije: št. 21 SNPJ, Pueblo, Colo.; wyomin-ska federacija SNPJ, Ročk Springs; John Rak za pevski zbor "Jugoslavija".
Andrevv Lekšan je Prosvetni
Smo zadovoljni z izidom veselice
Cleveland, Ohio. — Veselica kluba št. 49 JSZ na božični dan je še precej dobro izpadla. Velikega dobička ni, ker ljudstvo nima kaj posebno denarja, vrh tegia pa so bila dekleta na zabavi v večini in one itak manj zapravijo. Vsaj tako pravijo moški. Tudi o meni trdijo, da se premalo žrtvujem. Si bom pač moral dati "štrik" okrog vratu in se na ta način žrtvovati.
Torej nekaj prebitka je le in upamo, da ga bo tudi Proletarec deležen. Udeležba je bila taka. da smo bili člani kluba z njo prav zadovoljni. Seve, oglašanje je tudi pomagalo, ker drugače bi ljudje ne vedeli, kaj bo pri nas na božični dan. — Frank Barbič.
Pomagala je dučejo, a je vzlic temu izgnana
Italijanska iidkinja Margheritta Sarfatti (aa gornji sliki> J« bila ana (lavnih Mussolini javih svetovalk, pre-
Kadar želite kaj oglašati, spomnite sa "Proletarca".
matici izročil igro *Fejst fant", ki jo je prejel iz starega kraja.
Frank Zaitz poda nekaj vtisov s svojega dvotedenskega potovanja po Pennsylvaniji in Ohiu, o katerih bo poročal v Proletarcu.
Vprašanje XII. rednega zbora. — Chas. Pogorelec poudari, kot že prej v svojem poročilu. da moramo na tej seji skleniti glede datuma sklicanja bodočega zbora in drugo kar je zanj potrebno, kakor nam nalagajo pravila. Je za sklicanje zbora bodisi spomladi, ali v poletju leta 1939, se najboljše pa, ako ga skličemo v septembru na delavski praznik.
Garden navaja pomisleke, ker se bo v tej dobi vršilo mnogo slavij 35-letnice SNPJ, pa bi morda težko dobili primeren datum. Vsled tega se naj bi vršil zbor rajše koncem septembra. — Frank Zaitz izvaja, da je najprvo treba ugotoviti, ako naj zbor v letu 1939 sploh skličemo. Možno je, da bo splošni položaj skozi prihodnje leto še zmerom konfuzen in mi bi obdržavali zbor le radi formalnosti.Nekaj drugega je. če bomo naš zbor organizirali za naše aktivnosti in v tem slučaju je umestno, da ga skličemo čimprej. Ločniškar prrvi, da z odlaganjem zbora ne bomo koristili stranki in ne naši Zvezi. C«j ga bomo ie preveč odlagali, ga koncem konca niti sklicali ne bomo mogli. Aleš soglaša z Ločniškarjem. V vidu moramo imeti delo naših sodrugov treh desetletij, se zavedati, da smo zdaj v krizi in da je treba razprav in sklepov, da ohranimo in znova gradimo in jačamo kar in kjer moremo. Angela Zaitz priporoča, da se naj zbor skliče prihodnjo jesen. Toda če hočemo z njim uspeti, je treba med nami več navdušenja in optimizma, kajti če bomo v razpravah in na zboru donaša-li le duh defitizma, ne smemo niti od drugih pričakovati dru-. gega kakor resigniranost.
Chas. Pogorelec predlaga, da se vrši prihodnji ali dvanajsti redni zbor v jeseni 1939. Podpirano. Garden dodaja k predlogu, da naj bo zbor v soboto in nedeljo 16.-17. septembra. predlog z dodatkom sprejet s šestimi proti dvema glasovoma.
V razpravi glede sedeža zbora sklenjeno, naj se vpraša klube v Clevelandu, Milvvaukeeju, Detroitu in Chicagu, ako so pripravljeni prevzeti aranžmo za zbor v svojem mestu, ali pa svetujejo katero drug" namesto svojega.
Zaitz pravi, da ima uredništvo Proletarca v načrtu razpravo o problemih delavskih prosvetnih, političnih in drugih aktivnostih, ki naj bi pomagala, da bodo pojmi do prihodnjega zbora že zadostno razčiščeni in bo s tem članom zbora mogoče 3klepati toliko bolj v smislu potreb in želj našega članstva in somišljenikov.
Chas. Pogorelec je mnenja, da mnogi naši sodrugi napačno tolmačijo svoje delo v društvih, ki da po njegovem mnenju ne koristi jednotam pri pridobivanju članstva, našemu pokre-tu pa to škoduje zaradi cepljenja moči, ki jih imamo. Drugi ugovarjajo temu nazoru.
Angela Zaitz izraža mnenje, da so se nekateri člani na naših sejah preveč brigali za spore v stranki in z njimi dražili na sejah še druge, namesto da bi se posvetili delu med našim ljudstvom. Garden meni, da jc to zmotna trditev.
Urednik Proletarca nato pozove vse, da naj v razpravi vsi sodelujejo — namreč v listu — in Garden želi, da naj bodo vsi, ki se diskuzije v tisku udeleže, strpni, da bo res prinesla koristi. — Konec seje.
dna »a ja polastil italijanska vlada, in pomagala mu jo io dolgo poanaja. Ka pa so jo Mussolini odločil po«nama t i Hitlarja tudi v protiftidovski gonji, je priila madama Sarfatti "avtomatično" V nemilost. Isgubila jo vso poste i jo v driavnik tluibah. Namilo raiočarana. jo sklonila aapustiti Italijo in »o prosolila nadavno v Paria. Pravi, da ja Italijo prostovoljno aa* postila, ni pa smala vaoti s sabo svoja imavina, ki j« baja proaajinja.
Obrtniki le delavci
Obrtniki v Jugoslaviji so sklenili bojevati se za zakon, ki bi določeval zavarovanje za pokojnine tudi zanje. S tem so priznali, da so delavci, ki so po izgaranju prav tako odvisni od koga drugega za preživljanje, kakor industrialni iproletariat.
• • KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE ••
ZASLUŽNI MOŽJE
Zdaj po nekaj o sebi FRANK S. TAUCHAR
To j* napisano pod vplivom i drugega, kot
prialovice: "Dobro blago »e samo hvali.. Oziroma: "Pometaj najprej pred svojim pragom ., ,M
Ker sem že večkrat pisal o razlknih zaslužnih možeh, ne bo več kot prav in dosledno, da vsaj enkrat — in to po svojih naravnih in umetnih zaslugah — tudi sebe od konca do kraja temeljito prehvalim. to pa posebna še zato, ker je baje celo bog sam sebi naj prvo brado ustvaril.
Najprvo naj konštatiram,,da sem na vsak način in povsem neovrgljivo — "fest dedec". S tem pa seveda Še ni vse povedano. Vsak osel bi se namreč lahko sam hvalil; toda tako hvalisanje je treba tudi dokazati, predno kaj šteje v javnosti.
Drugič pa naj pribijem dejstvo, da sem proletarec v popolnem pomenu besede, ker ne posedujem nobenih posvetnih dobrin — in prav raditega tudi moje druge morebitne vrline ne štejejo nič.
In tretjič pa moram priznati, da sam ne vem, kako bi začel, da bi se vse skupaj čim učinkovitejše glasilo. Globoko nekje
sprijazniti se s tem dejstvom in tužno gorje potrpežljivo prenašati v kipe-čem upanju, da bo enkrat ie minulo. ..
Pozneje sem krave pasel, nekaj v šolo hodil in delal razna dela predno sem šel v Ameriko, kjer so se prejšnje razmere, seveda v malo drugačni obliki, nadaljevale skozi dolga leta. Po naklučju ali pa po zaslugi drugih sem takoj zašel med propagatorje delavske solidarnosti tako v strokovnih u-nijah kakor tudi v podpornih in politični organizaciji, ter b časom postal celo nekoliko aktiven v teh gibanjih. Uspehov nisem nikdar in nikjer žel, ker sem vedno imel to smolo, da sem vtaknil svoj nos v manjšinsko frakcijo...
Se največ Mzashjg" sem si stekel v zadnji svetovni vojni, ko sem ta ko rekoč zatajil mednarodni socializem s tem, da sem izročil svoje telo v obrambo ameriškega kapitalizma. To so sicer storili tudi mnogi drugi fantje, med njimi sedanji gl. tajnik SNPJ, ter vrhovni tajnik JSZ — kar pa me seveda niti
v lobanji se mi poraja misel, da ™jmanj "e opravičuje Oba Ki bilo VAliIrn	A? b< bl> <J°men,ena ta,nika *ta bl,a VA**
vsej tej zadevi leVtiho. Toda!toIik >	™enP da
kdo more molčati v blaženih la "branila domovino" tam
trenutkih, ko mu nevidne sile k*er Je* n*mref (,(>ma — Pn vdahnejo briljantno idejo za polnih skledah ter v komodnih pretirano samohvalisanje? . [vojaških barakah in šotorih. Dasi imam zelo močno voljo
| o-ziru torej igram vlogo prvo-l vratnega "frilunčarja", kar pri zaslugah vsekakor tudi nekaj šteje!
Pred leti sem bil toliko predrzen, ali pa nadut, da sem se vedno oglašal k besedi na naših sejah in shodih, in s tem trpinčil sodruge ter druge udeležence. Zdaj sem se v tem ozi-ru toliko poboljšal, da sem tiho — oziroma se enostavno sej ne udeležujem več ... To presrečno idejo mi je blagohotno podelilo par sodruginj na par bivših sejah, ki so se zgražale nad mojo drznostjo vprašati za besedo v tako neprikladnem času, oziroma takrat, ko v očeh "voditeljske elite" ne bi bil smel imeti niti posvetovalnega glasa na važnih zborovanjih. Največji vzrok vsega teg,a pa je bil nizka stopnja moje žepne odličnosti; kajti zaslužnost in kompetenca se namreč pri nas v veliki meri — po tem kopitu meri /. .
To je vsa moja zgodovina. Ni dolga, ne bogata in ne vesela. Sicer sem se trudil, da bi si bil sklatil skupaj kaj vidnih zaslug, pa ni šlo; zato moram na tem mestu priznati, da nikakor ne spadam med zaslužne može.
Edino kar mi v tem žalost-nem stanju daje vsaj nekoliko zadoščenja je dejstvo, da je na svetu približno dve milijardi meni prilično enakih bratov in sester...
posebno ob časih serviranja prostega prijrrizka — se kljub temu nisem mogel protiviti notranji sili, ki me je takorekoč tiransko gnala spisati to originalno avtobiografijo, iz katere se zrcalijo vse moje svetovne zasluge. ,
Kdaj sem bil rojen in odkod sem se vzel. vas najbrž ne zanima; zato lahko to zadevo blagohotno preskočimo. Zakaj šefa bil rojen — je pa eno izmed najbolj perečih vprašani v moji zgodovini... Priznam, da vam* tudi to ne morem pojasniti. Najbrž se je pripetila kaka nesreča, ki menda nikdar ne poči-va, pa sem se znajdel jaz tu. Zdaj ne preostane nič
medtem ko sem se jaz drznil valjati po blatnih jarkih in i zmrzlih poljih ter sem v napol blaznem stanju celo svoja prsa nastavljal nemškim bajonetom v vzhodni Franciji...
Nadalje imam silno grdo napako tudi v tem. da zelo nerad kimam — kar seveda jezi tiste duševne pritlikavce, ki v svoji nadutosti smatrajo sami sebe za *"nekaj več".
Sicer se ne spominjam, vendar pa obstoja možnost, da bi
Obračun z Barbičem
Cleveland;jO. — Naš odgovor Francetu Barbiču na njegov dopis v Prosveti z dne 15. decembra je sicer pozen, ali pozabilo se ni in se ne bo nesramno podtikanje in druge neslanosti v njegovem dopisu.
Da bdo čitatelji bolj na jasnem, hočem zadevo, natančno pojasniti. Torej k stvari.
Napis dotlčnega Barbičeve-ga dopisa nosi naslov:
"Delo za blagor naroda v U. S. A."
Do»ils je razdeljen nekako v dva dela. V prvem dopisnik o-pisoje svoje veliko požrtvovalno delo za blagor SNPJ in se-
bil morda tn p« kd8j kaj yeda tu<Jj ^ nMlanosti malega /.a kako	hvalisanja in Sp,kanja.
imrO/lil • InH n a Inm Aa n/< /In I r\ A I	—	'
prvemu delu katerih se
<tvar tiče.
Komentar k
naredil; toda s tem še od daleč
nisem zamašil velike vrzeli, ki!	1
.... ,	prepuščam onim,
sem jo povzročil s tem, da sem
bil na mesečnini in naročnini
na liste vedno odzad. V tem -- ■ ., , /
VEČ ČASA
KA A
OTROKE

boste imeli, ker ga boste prihranili s kuho no
Modtrmm avtomatičnem električnem
štedilniku
POSEBNA PONUDBA
1.	Liberalen popuil pri aa menja r i vale tiare
peci.
2.	Popolna napeljava i i-
ževja.
• Rudujte ae s svojo družino. Naj električni štedilnik dela t» va«! Vse, od mesa do pri&uhr> bo pripravljeno čnsn vnA«- o<hotnosti. Pri-atavili boste jedila v Atedilnik, naravnali kontrolnik in ko vrnete bodo vuAa jedila kuhana.
Približni stroški za uporabo elektrike pri knrhi sa povprečno Čika-Ako družino So od $>2 do $2.60 mesečno, v mnojrih slučajih Ae manj. VpraAnjte za naAe liberalne nakupne pogoje!
Offlejta li te moderne avtomatične električna itedilnike. V trgovinah a električnimi potrebščinami, > ielesnino, pohištvom in v departmentnih trfovinah in v naiih izlosbah,
C0M!0NWEALTH EMSON COMPANT
Baviti se hočem tu izjemno z opazkami, katere je on podal v drugem delu, namreč k spominski proslavi Ivana Cankarja ob 20-letnici njegove smrti, katero je priredila Cankarjeva ustanova 11. decembra v Clevelandu. Da bodo Čitatelji razumeli, čemu se gre, podajam tu cehotni citat dotlčnega dela dopisa, v katerem pravi: "Da se je (program) vlekel kot ja-ra kača." Že s tem izraža svoje zanimanje za kulturne prireditve ..,
Dalje piše: "Po igri so predstavniki našega — za — blagor — naroda v metropoli imeli svojo napredno narodno mizo, kjer so ponovno reSetali naše narodne probleme." Dopisnik seveda rii bil povabljen k narodovi — ali narodni — mizi. Menda so se bali, da bi se preveč dolgočasili pri rešetanju dolgočasnih problemov. On je rajše tam, kjer zabava druge, ali se pa z njimi zabava. Saj zato so pa zabave. Spuščati se v debeta z uredniki in upravitelji naših metropolskih listov, bi bilo strašno nesmiselno za navadnega dopisnika. Ti narodni predstavniki bi ga lahko položili v koš, kot delajo z raznimi dopisi. In to bi bil konec njegove karijere. Dopisnik je bil previden in se umaknil od za— blagor — narodne mize."
Toliko o tem infamnem zmazku, kjer dopisnik sam v svojo skledo pljuje. Sedaj pa moja analiza:
Naprvo naj povem, da je bil Barbič najet za godbenika in ker jt že neštetokrat napadal C. U., bi menda tudi na to slav-nost ne prišel če ne zaradi biz-nisa.
Nadalje naj povem, da tu ni bila nobena miza rezervirana ca kakega posameznika ali gl-upo. Ljudje so se vsedali ka-
mor se je kdo hotel in kjer je bilo prostora.
Naj se tudi še izrazim* da tukaj ne zagovarjam posameznih osen, ampak celoto. Jaz sem bil delno zaposlen pri blagajni, d,elno sem pa pomagal nekoliko pri mizah. Imel jem pa vseeno še toliko časa, da sem se ozrl na omizje, nad katerim se Barbič spodtika. Navada je že, da se igralci in igralke, ko pridejo z odra, vse-dejo »kupno k rrvizam, katere še niso zasedene in se pogovarjajo o poteku igre in drugo.
Tako sem tudi tokrat zapazil pri dotični mizi. katero Barbič imenuje "napredno narodno mizo", večinoma osebe, katere so v tej igri igrale, med njimi s. Kristana in njejfovo soprogo, katera je prttla iz Michigana na obisk; poleg nje je sedela znana pevka Mrs. Simčič; videl sem pesnika Ivana Zormana z njegovo hčerko, potem V. Grilla, urednika glasila SSPZ in njegovo soprogo; poleg šo bili Medveškoyi, Polj-sakovi in tudi Ivan Jontez, kateri je ravno prišel iz Chicaga. In bili so Še drugi. Kdor je dobil priliko je lahko prisedel kjer je bil prostor. Te prilike tudi Barbiču ni nihče odrekal.
Barbič je pač mislil, da se bode zgodilo njemu kot "fiih-rerju". Ko on vstopi se zavpije če že ne Heil pa vsaj živijo Barbič. Pozor! Ker se to ni zgodilo in se je Barbič ozrl po omizju. Kjer so sedeli "duhovni generali", katere on seveda a svojo inteligenco ne doseže, se je v njemu oglasil drugi kompleks "inferiority". Korporal Hitler se pri takih prilikah menda u-makne v svoje skrivališče v Berchetsgarden. Nas France se je zatekel k harmoniki. Kajti le ona je tisti kulturni inštrument, da še kaj zalete in velja. Menda ima France tako zaupanje vanjo, da ljudem sploh drugega ni potrebno, samo da sl&ijo harmoniko, le ona nas more pripeljati v socializem in svobodo. Poleg tega se seveda ne sme pozabiti na kričanje pri vsaki priložnosti: Jaz sem so-( cialist. Prečitajte njegove dopise enkrut, dvakrat in pritrdili mi boste, da mož silno trpi na domišljavosti.—Joseph Jauch.
Op. ur.—Ko smo dne 28. dee. prejeli gornji dopia, je urednik J. Jau-chu pismeno svetoval, da naj svoj odgovor poAlje listu, v katerem je bil Barb»č*v dopis priobČen. To se je nam zdelo logično in pošteno. J. Jauch odgovarja, da ni član SNPJ in toča-sno tudi naročnik Prosvete ne, zato se ni smatral upravičenim poslati dopis nji. ftaAe mnenje je, da bi ga bila Prosveta priobčila, seveda, s popravki, če bi uredniku zdeli potrebni. Uredniku Proletarca ni bilo snano, da s. Jauch ni član SNPJ in ker noče napraviti vtiaa, da se s. Jauehu krati v Proletarcu avobodo itraianja. pri-občujemo njegov dopis v tej Atevilki, namesto v prejšnji, za katero je bil poslan.
Milwaučane bodo poboljšab
Poročajo, da je slovenski katoliški župnik v Milvvaukeeju prepovedal, svojim faranom vpisa vati svoje otroke v mladinski krožek SNFJ, čitati Mladinski list in Prosveto.
Rev. Kazimir Zakrajšek v starem kraju pa meni, da je tudi Jugoslovanski Obzor v Mil-vvaukeeju slab list, ker je veliko pripomogel k pokvarjenosti sluv«-nske naselbine. \a,i sto salunov je v naselbini, v katerih se preklinja, kvanta in pi-jančuje, in ravno toliko beznic imajo Slovenci, konstatira ljubljanski "Izseljeniški Vestnjk". NI čudno, da so v očigled tolikšnega pohujšanja milwauških Slovencev poetaJi koroški Slovenci v Milwaukeeju trdi Nemci In ravno tako večina štajerskih Slovencev. Namreč ne na Štajerskem, ampak v Milvvaukeeju. (Tako trdi omenjeni list,)
Lokalni župnik je najbrže pregoreč v ovojem navdušenju in tudi "Izseljen iški Vestnik" zelo pretirava. Vendar pa je v mihvauški naselbini res marsikaj napačnega — naprimer to, da je premalo delavna na prosvetnem polju, kajti včasi je bila. Tudi "beznice" ima. kot vsaka druga, toda so posledica razmer. Ne župnik in ne Kazimir jev list se ne borita^proti njim. Tudi Salvation Army je skušala odpravljati beznice s pridigami, namesto z odstranjevanjem vzrokov. Kajti le če odstranimo vzroke, bodo izginile. Saj gresta katoliški kot svobodomiselni Slovenec rajše v dobro restavracijo ali v dostojen salun, kot pa v beznico. A mnogo jih je. ki si vsled razmer in okoIŠčin dostojnosti ne morejo več privoščiti. Beznice imajo dohodke največ od takih. Čimveč je revnih, zavrženih ljudi, več je beznic med njimi. Lokalni iupnik in urednik "Izseljeniškega Vestnika" pamagata takim izgubljencem z molitvijo, kar nikomur ne pomaga. Zvračati krivdo za "beznice" na socialiste je jako ne-krščansko in še bolj pa nepošteno.
LISTNICA
iri:o.\ištva
Dopisi, ki so jih pisci odposlali v petek ali pa v soboto pred Novim letom, so prišli prepozno za priobčitev v prejšnji številki. Pošta namreč v praznikih ni dostavljala pisem, razen ekspresno poslane. Dopisi, ki so se tikali naznanil za seje in priredbe v prošlem tednu, so morali torej popolnoma izosta-ti, drugi pa so,v tej številki.
Tura "Zore" v stari kraj postala škandal
Lani je priredil izlet in koncertno turo v stari kraj Hrvatski pevski zbor "Zora" v Chicagu. Stvar se je končala s prepirom in '"narodnim škandalom".
Nadzorni odbor "Zore" ugotavlja, da ima lanski odbor "Zore", ki je vodil izlet, poslovne knjige v skrajnem neredu, ker ni pravilno beležil dohodkov in izdatkov, in je z dohodki manipuliral tako, da obstoje sumnje, da se ni pošteno delovalo. Tako nam v pismu za javnost sporoča sedanji tajnik "Zore" Frank J. Pavelin. V koliko so te trditve resnične, ne vemo. V izletnem odboru "Zore", ki je največji hrvatski pevski zbor v Chfcatgu In obstoji že 37 let, so bili F. HaU*š, L. TilU I. Jakopič, J. Margetič in W. Pavlečlč.
Tajnik Pavelin pravi v svoji izjavi, da so si omenjeni posamezniki izplačali vsaki po $250 (namreč le Jakopič, Pav-lečič, Till in Margetič) poleg tega pa so imeli ,tudi potne
stroške plačane iz blagajne.
Največji škandal pri stvari pa je, da so omenjeni odborni-na svojo roko, tako trdi tajnik F. Pavelin, izposlovali temu izletu od jugoslovanske vlade $4.200 podpore in vprašali zanjo z lastnoročnimi podpisi.
članstvo "Zore", katero ni bilo deležno Omenjenih "•ugodnosti", je na svoji seji suspendiralo vse omenjene funkcionarje in zbor kajpada trpi posledice kot pevski zbor. članstvo je tudi sklenilo, da "Zora" ni odgovorna za račune, ki so jih v njenem imenu napravili omenjeni v Jugoslaviji. Obsoja jih vsled njihovega "strankarskega" (postopanja na koncertni turi po Hrvatskem in še za ratne druge prave in dozdevne grehe. Poleg tajnika je v izjavi "Zore" podpisan tudi predsednik M. Kirin.
(O "neprilikah" hrvatskega pevskega zbora "Zore" bo v svojem potopisu pofoča) v Proletarcu Frank Zaitz pod naslovom "Preko Atlantika po 31. letih;")
Barbič piše
Cleveland, O. — Naš detroit-ski sodrug Anton Jurca išče "izgubljene ovce", k: so nekoč pomagale v klubih JSZ. Totje je radoveden, kako je mogoče, da se nekateri ljudje včasi za kako stvar navdušijo, posebno kakor so ne navdušili za naš socialistični pokret, potem pa izginejo brez slovela. Ni jih več, pa tudi ako jih z bakljo iščeš.
VVell, sodrug Jurca, veliko jih je, ki so sttčni "kanadskim vojakom". Pojavljajo* se ob E-rijskem jezeru v vročih dneh v deževju. Frfotajo na vso moč, ne kam zalete in zgrudijo. Morda imate tudi v Detroitu take "kanadske vojake". Pridejo, postanejo sodrugi, pomagajo nekaj časa in izginejo, kadar vetrovi niso več ugodni. Nekateri so bili vneti zaradi plače. Ko je ni bilo več, so odpadli. Druge so odnesle službe, aU biznis, ali zamere, ali kar že.
Pri nas prevladuje zdaj navdušenje za Cankarjevo ustanovo. če le kdo kaj kritičnega reče, pa se zameri.
Tudi se dogaja, da eden ali drugi vzame pokret kot kako podporno organizacijo. Ker mu nič ne da, ga pusti. Nekatere je odgnala iz gibanja bojazen, da bodo izgubili delo, ali pa u-panje, da ga dobe. Marsikateri je pristopil z domišljijo, da bo takoj preobrat ko še on pride zraven. Ali pa je ta jezen na onega, drugi te ne "lajka", tretjemu je kdo kaj zalega rekel, ali pa se mu ne dopade kreg itd. Pravijo, da lahko odbijaš ljudi stran tudi ako pišeš preveč dopisov in se premalo žrtvuješ. Veš, Anton Jurca, nismo vsi "dobri". A nekaj jih je. Na primer Nace fclember-ger je bil in ostane sodrug, pa Če majne obratujejo ali ne, ampak koliko je takih, ki se drže tako vztrajno principov kot on? Na primer, tudi Joietov Snojev je malo. Jamiavcev pa veliko.
Socialistov je malo zato, ker so redki, ki bi hoteli neprestano delati v smislu socialističnih načel! Treba je agitirati za naše liste, prodajati brošure, ogla* šati prireditve, poslušati očitke in psovke, se pregovarjati z ljudmi, delati zdaj tu zdaj tam, da te včasi tira iz pokreta tudi če si jeklen. —r Frank Barbič.
Glas iz Wyominga
Kemmerer, Wyo. — Člani društva št. 267 SNPJ lahko dobe knjigo "Španski testament", katero je nam poslala Prosvetna matica, pri spodaj podpisanem tajniku. Ker je knjiga izredno zanimiva in, poučna, je vsak član prošen. da jo po prečkanju vrne in tako bo šla lahko v roke drugemu članu, ki jo želi čitati.
Slovenski delavci v tej deželi smo do>:egli znatno stopnjo baš zato, ker se med nami razširja dobro literaturo, in ker nas bodrita in učita naš Proletarec in naš lasten dnevnik Prosveta. Torej podpirajmo in neguj mo avo je ustanove. Delavci imamo dovolj svojih listov, dovolj svojih kulturnih in l>od por ni h društev, zaJto nam ni treba podpirati drugih ali ai celo ustanavljati nove. Jačaj-mo to kar že imamo in kar ima bodočnost med nami. Proč z zavistjo in s prepiri, če si hočejo delavci izboljšati življen-ske razmere, ako smo zato, da uspevajo naše ustanove, tedaj moramo dalje po začrtani poti SKUPNO. Onim, ki danes u->*tanavljajo nove stranke in kujejo razdore, so delavci deveta briga. Le v resni skupnoati je naša moč. Torej jačajmo to, kar smo si v teku let s trudom zgradili, kajti če ne. se lahko pripeti, da vse izgubimo. To je, ksr naši protivniki tudi žele, zato jim ne verjemite, če pridejo pred vas v ovčjih oblačilih. Držimo se pregovora, da ni vse zlato, kar se sveti.
Anton Tratnik, box 161,
Diamondville, Wyo.
a
ZNANJE" PRAZNUJE 15-LETNICO
"Znanje", glasilo Prosvjet-nog Radničkog Saveza u Ame-rici, praznuje 15-letnko. Svoje glavno slavje je imelo pro-šlo nedeijo v dvorani ČSPS v Chicagu. Govorniki so bili urednik Teodor Cvetkov, Ivan Ivo-ševič in Dušan Basarie.
Cvetkov je pred leti urejeval socialistični tednik "RadniČko Stražo"v in potem komunističnega "Radnika", dokler ni prišel med prosvjetaši in onodnev-nimi komunisti razkol.
"Znanje" je dne 7. jan. izšlo v juhiljeni izdaji mi 16 straneh.
Bodoča predavanja in dis-kuzije v klubu it 1 JSZ
Chicago. — Prihodnja redna seja kluba Št. 1 JSZ bo v petek 27. januarja. Po končanem dnevnem redu bo Frank Zaitz predaval o miselnosti in delu naših rojakov v Pennsylvaniji in v drugih krajih, katere je obiskal. Kaj mislijo o našem gibanju? Kako žive? Koga kritizirajo?
Drugo predavanje bo še posebno važno z mednarodnega vidika. Predmet: "Delavstvo in židovsko vprašanje". Začet tfi referat k temu predmetu poda Anton Garden.
O nadaljnih predmetih predavanj in diskuzij bo porocano v "Proletarcu". — P. O.
»MMMl>l>l»lltlllMHIII
Ženske pravice na Nizozemskem
Politične pravice žensk so še skoro povsod po svetu malo u-Veljavljene. Mnogokje jih sploh nimajo. Ženske na Nizozemskem so dobile volilno pravico pred 20. leti. S pomočjo socialistične stranke je že pri prvih volitvah dobila poslanski mandat sodružica Suza Groe-neweg. Odslej so ženske v nizozemskem parlamentu stalno zastopane ne le iz socialističnih vrst, ampak tudi iz drugih strank.
rš
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawnda!e Ave. o Chicago, III.
Tel. Crawford 13S2
; Pri.tna In okn.na domač, je«la J , Con« smerne. Postrežba točna.
......1..............M
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEBNOTI I
NAROČITE SI DNEVNIK J
a«
P»OŠVEtAH;
Stane sa celo leto $6.00, pel leta $9.o6
Ustanavljajte nova drufttva. Deset članov (ic) je treba sa novo drufttvo. Naslov za Ust In sa tajnifttvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
i<iimiimimimiMmu»
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CSNAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Prfnting Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincotrt 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS



t f*"
ProJ«taroc, January 11, 1939.
Os Rim-Berim
intrigira v nove vojne zapleti ja je
—^
(Nadaljevanje a 1. strani.) zo t Rusijo« a possdujoil tega
nočejo, ker jih je groza pr?d
razlastitvijo. Torjj rajše » Hitlerjem !
V Jugoslaviji je ogromne pose 4 vp, ki ^ imenu je Bel je. Dq i uzpada Avstro-Ogrske je bil) lastnina Hal^buržanov. Tu
ler bi rad to izrabil in skupno z Japonci kuje načrte za istočasen napad na USSR, prej pa ^ jo naj Čimbolj razrahlja na za-padu z ukrajinskim vpraša njem, in na vzhodu s spletkami belogardistov, ki delujejo v Mandžuriji in tajno v Sibiriji.
progresivci v negotovosti
Nič stabilnosti
V taki atmosferi ne more biti siubilnoiti. Ves svet živi v napetosti pričakovanja, kaj bo jutri, kaj meseca februarja, marca , kaj prihodnjo jesen. Nesmiselno je v$e to, a da-[se te dni zbrali razni državni- .ie "i mednat*dne sile, ki ki na "lov". Povabil jih je Sto- ^ mogla pokončati pogubni fa-jadinovic, kajpada zaradi "za- hjzem na miren način! Kajti fa-bave". Vmes pa belo govorili	veruje zgolj v silo. Kdor
o mejah, a^pTfpravah na vojne ni dovolj mo*an, da se m j po-in o vojnih zVezah ter še vse stavlja v brati,'ga pbdjarmi. V sorte take reci, s kakršnimi se i demokratičnih deželah izrab-
:
navadni "jagri" ni!4 ne ukvarjajo.
Ciano eden izmed "lovcev"
V družbi "lovcev? v gozdovih vele posestva Bolje, katerega je neko* v takrat še demokratični Jugoslaviji upravljal pokojni Anton Kristan, bo italijanski vn a nji minister Ga le az-zo Oiano, Hitlerjev zastopnik feldmarsal Ilermann Goering in zastopniki madžarske vlade.
Torej je to resničen lov — toda ne na divjačino, nego na interese prebivalstva Jugoslavije, Madžarske, Kumunije in drugih (rizadetih dežel v korist italijanskega in nemškega imperializma.
Priprave v Rusiji
Sovjetska Unija pazi na vse te lovce in se pripravlja na neizbežno. Začela je registrirati vse Nemce, katerih je v svojih industrijskih ekspanzijah upo-slila na tisoče v zadnjih dvajsetih letih. Pošteni morajo trpeti zaradi špijonov in sabotaž-nikov, ki so med njimi, dasi jim je za njihovo delo sovjetska Unija dobro plačevala. Vlada v Moskvi se zaveda, da sta jo Hitler in Mussolini vsled kapitulacije Chamberlaina in Daladierja skoro čisto izolirala in se mora zanašati v bodoče
Ija svobodo govora in tiska za sejanje strupenih razdorov in sovraštev.^
Taka je <civilizacija, ki jo svetu us!Ijuje os Kim-Berlin in njuna zaveznica Japonska.
V soboto 14. jdnuarjo v Center
Chicago, III. — Staro leto je za nami, novo pa nam je prineslo zopet nove naloge, katere morajo biti letos izvršene. Tak je zakon razvoja, kateremu se ne moremo izogniti. Odložimo lahko naše naloge v na-di. da jih bo mesto nas izvršil kdo drugi, če jrh ne bo, pa bodo o. tale neifcvršene. Da se to ne bo zgodilo, naredimo že v začetku januarja sklep, da bonu; v tem letu f<t4tk> vr&li delo, katero je nam odkazam*. Zato vabim vse č-ane in članice, da se udeležijo letne sej? Družabnega kluba Slovenski center, katera se vrši v soboto 14. ja-
delavskega centra:, Veliko članov ae ga poslužuje »kozi vse poletne mesece. r.
Letna seja Družabnega kluba Slovenski center bo v aoboto 14. januarja na 2301 S. Lawn-dale Ave, Po seji bo zabava. Na d'!\evneij^redu bodo poročila odbornikov in volitve uradnikov za tekoče leto. Vsi člani so vabljeni, da se te seje in zabave, ki bo proata, gotovo ude« leže.
VČASIH Jfi LUSTNO BILO...
Piše Špela Potovčen
Občni zbor Jugoslovanske delavske tiskbvne- družber
Chicago. — Na seji upravnega odbora Proletarca je bi'o sklenjeno, d« se bo občni zbor Jugoslovanske delavske ti kovna družbe vi šil v sredo 22.'februarja. j
' K«j tlor* do prihodnje volih*« kampanj« profretivci, med njimi n«w. jroriki župan La Guardia (na d««ni na (ornji sliki), »anator NorrU is N«. bratke (»lika na I« vi) in mnogi dru (i. John L. Lewi> j« še ia javil, da j« on aa nadaljevanj« »tare "delavske" politično ta klike, lo jo, podpirali "pri-ja kol jo V • dol avcav v demokratski ia republikanski stranki, in "kaanovati" rovrasnike delavcev v njima. Ta taktika s« ni obnesla Gompersu, u« Greenu, in S« n« bo L«wisu. A progrosivet niso se dovoij progresivni, da bi lo resnico priznali, salo cincajo in končno skl«n«jo. da naj ostan« vso "po staram".
V minulem letu smo bili pri- tudi on deloval v Moon Runu. zadeti tudi v društvih, ne samo in zdaj v Burgettstownu. Vse, na polju haših aktivnosti, va- j kar so ti ljudje storili, bo zapi-
led izgub, ki nam jih je povzročila- smrtna kosa. Posebno prizadeto je bilo društvo žt; 88 SNPJ. Smrt nam je pobrala sedem zvestih članov m -članic. Kakor je rekel "Proletarec" na prvi strani v prejšnji številki— mno?i izmed teh so nenadomestljivi... Izmed teh pokojnikov so bili štirje člani tudi
sano v spominu med nami in v zapisnikih naših organizacij.
A iz^tibili^mo tudi več drugih, ki so veliko delali in jih ptfg^am*. Med r.jimi ro pri nas Mary Semela, Anton Uran-kar m John Pintar.
Vsem tem časten spomin!
Klub št, 175 JSZ bo tudi v tem leto imel >«voje seje vsako
nuarja v dvorani Slov^del. cen- kluba št. 175 JSZ. Prvi. ki smo drugo nedeljo v mesecu, in to
tra. Pričetek točno ob 8. zvečer. Zato bodite točni, to pa radi tega. ker po seji bo zopet običajna1 zabava s prostim pivom in prigrizkom,'poleg pa bo za plesalce tudi dobra godba.
Družabni klub Slovenski center vrši svojo nalogo od kar je
.	r, , .	bil ustanovljen, vendar bi se
le sama nase. Zato b. rada ure- mar,ikaj dalo izboliSati. To pa
itn rti>*i>/v/>oomn oi.a m	—
ga izgubili, je bil Mihael Je- po seji društva št. 88 SNPJ.
FurfanoVl filriii
V	soboto 7. jan. je.V wfcuke-ganskem Slov. nar. domu predvajal svoje filme, ki jih je snel v raznih krajih Kurope, dr. Andrej Furlan. Znaten tlel je bil zanimiv posebno za Vrhničane, ker jim je predstavil precej njihovih sorodnikov, Hrvatom pa je bila všoč velika parada v Zagrebu, prirejena v čast njihovemu vodju Mačku.
Zanimivi so v filmu mnogi drugi prizori iz Slovenije, Italije in CeAke. Film bi napravil ugodnejši vtis. če se bi ga skrajšalo, da bi ostali v njemu le boljši deli.
V	dvorani je bilo okrog tisoč ljudi, med njimi poleg Slovencev Zelo veliko lirvatov in Cehov, ker je bila predstava oglasana tudi med njimi.
Presojanje dogodkov doma in po svetu
dila pravočasno svojo notranjost, predvsem svojo produkcijo. kar pa je v tako kratki do« bi skrajno težavna naloga. Hit-
Tudi kralju je težko samemu biti
Belgijski kralj je star š«l« 37 l«t. Svojo prvo i«no, švedsko princeso
Se o pokojnem sodrugu Antonu Jeromu'
Astri«!, je iatfubil, ko so jo s svojim avtom zaletel v drevo. Bila j« na mestu mrtva. Tega jc sdaj bli»« »tiri leta. Mladega kralja ienijo snova v»a-krisem. Na vrhnji sliki j« grška princesa Irena, katera j« baj« kralja-vdovca jako riše in če n« prid« vm«s kaj saprek, poslane ona v kratkem nova belgijska kraljica.
je le mogoče, če se bo članstvo zanimalo in prihajalo na letne seje. Zato pridite pa prihodnjo sejo, dajte bodočemu odboru svoje nasvete, potom katerih bi se dalo odpraviti pomanjkljivosti, da bo klub služil še bolj svojim namenom.
Pričakujemo, da boste upoštevali vabilo in navodilo ter se udeležili do zadnjega vsi seje. To željo izraža ... Odbor.
Nekaj tudi o onih, ki jih pogrešamo
Moon Run, Pa. — To pišem ob prestopu iz prošlega v to leto. Nič veselega rimam poročati. Delavske razmere so prvo, kar zanima vsakega,v ki je prisiljen hoditi na Sihte — samo če jih more dobiti. Premogovnik v tem kraju je svoje-časno upoHeval okrog 900 delavcev — zdaj le še — 50? Kam 2 drugimi? In pomnite, še teh 50 ne dela stalno, ampak le par dni v. tednu. Drogi hodijo na delo v 10 do 20 in tudi več milj oddaljene kraje. Brezposelnih je mnogo.
Razmere so torej elaBe, a le škoda, ker se delavstvo bolj ne zaveda, kaj bi moralo storiti, da si bi jih izboljšalo.
raia. Bil je več let tajnik dru-; štva št. 88 SNPJ in pred svojo smrtjo tajnik Samostojnega društva v Moon Runu. Bil je! delaven na dramskem polju in; sploh povsod, kjer je bil v sta- W. Aliquippa, Pa. — Dne 6. nju pomagati dobri delavski decembra me je s. Antoncič ob-stvari.	vest i 1, da je v Burgettstownu
Velika izgijba je nas zadela,, preminul naš agilni rojak so-ko je preminula aodružica drug Anton Jeram. Strla ga je
Jacob Ambrozich. (Nadaljevanje s 1. strani.)
SLOVENSKE IN' ANGLEŠKE KNJIGE
NajVeija slovenska
. j ■ i
knjigarna* v Zed; * državah
Pišite po cenik" PRDlETAgCU
2301 S Lawnda!e Ave, Chicago
France« čuk. Vedno je poma gala na prireditvah društva in kluba. Bila je izborna družab-nica in vsako nji določeno delo je izvršila z gotovostjo, ki samo na sebi vzbuja zaupanje. Njo je poznalo veliko ljudi, a tudi mnogi čitatelji se je še lahko spominjajo, saj je bilo njeno ime zaradi njenih aktivnosti velikokrat omenjano v listih.
Prav taka izguba je nas doletela, ko je preminul John Čuk. Bil je aktiven na društve.-nih in klubovih prireditvah, pomagal na dramskem polju in kjer je sploh mogel. Dalje preminuli sodrug Jacob Skerl, tajni^ samostojnega društva v Moon Runu. Svoječasno je precej pisal o delavskem gibanju. Pogrešamo ga. Pomagal je rad kjerkoli je to smatral potrebnim. Nedavno je nam smrt vzeli. s. A. Jerama. Pred leti je
predsednik v (jojlt
z večino kongresa
(Nadaljevanje s 1. strani.)
res niso v nikaki nevarnosti pred napadom. Oboroževanje; kakoršnega propagira, je torej ne obrambnega, ampak zgolj agresivnejša značaja. Morda bi Roosevelt, ako bi imel za sabo vsaj večino svoje stranke, uporabil oboroženo silo svoje dežele za ukrotitev Mussolinija in Hitlerja. To lahko mogočna Velesila, kot so Zed. države, izvrši tudi brez vojne, kakor tudi Hitler osvaja in podjarm-ija dežele in narode — brez vojne. Toda kdo bo prihodnji predsednik Zed. držav? Mogoče Garner,-ali kak drug reak-cionar, ki bi oboroženo silo te dežele rajše uporabil v pomoč HKleiflU in Muasoliniju, kakor za obrambo LJUDSKIH interesov. Rajše v pomoč japonskemu imperializmu, kakor s<) VJET8KI UNIJI. — Igra z o* bordževaiijem je torej nož, kt reže na obe strani.
Pacifizem, to je, absolutno nasprotovanje oboroževanju, Je v danatnji dobi fiasko. £ed. drŽave se bodd oboroževale, kakor ae vae druge dežele. A le od ameriškega ljudstva x» odvisno. komu v korist bo to o* boroževanjv? ali njemu (tjud-atvu), ali reakciji (fašizmu)!
pljučnica. Sli smo na njegov dom še isti večer z družino Mike Zakrajška ml. In z Antonijo ter Andrejem Antončičem. Mrtvaški oder. na katerem je ležal, je bil obkrožen z nebroj cvetlicami. Soprogi pokojnika, njegovim sinovom in hčeram smo izrekli iskreno sožalje, kajti z njim so izgubili ona ljubečega druga in otroci vzor očeta.
Pokojni Jeram je bil aktiven društven i k in zvest sodrug. Vse svoje moči, kar jih je imel v prostem času na razpolago, je dal v korist d^lavskpga gibanja. Auitiral je za razne naše ustanove kot malokdo. Videli smo ga na vsakem našem konferenčnem zborovanju. Zadnjič smo ga videli na zborovanju klubov JSZ in druitev Prosvetne matice 11. septembra v Presto Parku. Bil je vesel in zdrav, razpoložen za šale in za resne pomenke.
Pokojni Jeram je vodil v Burgettstowhu klub JSZ. Kdo mu bo namestnik? Kdo izvrševal agitacijsko delo za Proletarca, Majski Glas, naš koledar itd., kakor ga je on? Klub nikakor ne sme opešati. O tem sem govoril z našim znanim so-drugom Frank Lavričem, ki ima v svoj!« naselbini urade v društvu, v domu in pomaga na društvenem in delavskem polju kolikor more.vO izgubi, ki je nas doletela z Jeramom, sem govoril tudi z nekaterimi drugimi. Obljubili so, da bodo njegovo delo nadaljevali. Posebno mi je to zagotovil Fr. Lavrich. To od napredne naselbine Bur-gettst0wn pričakujemo ne le jaz ampak vsi, ki jo poznamo in vemo, da kjer je volja, delo ne bo zaostalo.
Geo. Smrekav*.
J T. '
Družabni klub Slovenški center vabi na letno sejo
Chfcago. — Družabni klub SloVenskl center je organizacija družabnega značaja. Ima nad sto članov, članarina je $1 na leto. člani so upravičeni zahajati v svoj lokal v Slovenskem delavskem Centrti, v knjižnico in čitalnico kluba št. 1, ai izpoaojevati knjige iz nje. in do balini&ča, ki ga ima družabni klub na vrtu Slovenskega
od njih, kajti s takimi resolucijami se ne prikupijo ne Hitlerju. ne antisemitom v Zed. državah. Za svobodo iii demokracijo »e lahko bore ne da bi se radi tega ode vali v haljo protfkomunistične gonje.
Strijci v Damasku so 8. jan. priredili veliko demonstracijo proti Franciji. Zahtevajo, da vlada v Parizu opusti svoje va-ruitvo nad njimi. Pravijo, da so sami sposobni vladati samega sebe. Je verjetno. Ampak Franciji ni zaradi Sirijcev, pač pa za strateglčno lego njihove zemlje, če jo prepu;«ti Pariz domačinom, morda si jo vzame pod svoje' varstvo Mns&olini. Kdo sploh porajta za Sirijce, za etiopske rodove, Arabce ali Kitajce! Za strategičnost, naravna bogastva in trge se gre, ne za rodove in njihovo svobodo.*
Unija avtnih delavcev bo še
dolgo v neprilikah. Krivi so oni, ki izrabljajo sovraštvo do komunistov, kjer jih sploh ni, in pa komunisti, kjer so, ker mislijo, da si iz tega lahko kujejo kapital za svojo stranko. Koncem konca pa bo le unija trpela izgube, ako se prizadeti, kar je iskrenih, prej ne izpa-metujejo.
Ameriška liga za demokracij« in mir na svojem sedanjem zborovanju v VVashingtonu ni mogla izvajati toliko dramatičnosti kakor lani v Pittsburghu. Njen bivši dolgoletni predsednik J. B. Matthews ji je škodoval s svojo knjigo, v kateri trdi. da je bil ves čas pod krinko "Ameriške lige za demokracijo in proti fašizmu" agent komunistične stranke in delal po njenih navodilih, ob' enem pa moral trditi da ni' komunLrt. Se celo tajnik notranjih zadev Ickes si je nakopal nekoliko smole, ker je moral preklicati obljubo, da bo govoril na zbo* ru. "Bilo bi pametnejše; če i* bi komunisti odprto udejstvovali in ne tajili svoje pripadnosti. Dokler je4 bila socialistična stranka iribčna, je bila zakopana v vseh unijah in drugih delavskih organizacijah in noben njen član -ni tajil včlanje-j nja''v socialteHčni stranki. Bili so spoštovani, ker so naglašali »voje prepričanje ne samo kjer je bilo to popularno, ampak tudi tam; kjer jim ni tega nihče aplavdiral.
Ce hoč« kdo tam biti kUp^c, nui ni aamertli, druga tlačili v htapčavitva im pa podlost, katar« ni nllrotnu^ treba prenašati.
mej spet Klukc pelov uštarijo, n mje uHk povejdov kok fe m#jp ldje po^vejt. K sva se tku na šorok pogovarjava,
mje djav, deb red vidu. čeb ankat mdva šva h fotografu n an pičat* vteva. "Toj dobra misu,M sm 1 zadovoln n perjazn p^ki-mava.
Koj sm zadeva štedirat, kok e morm napravt, dem bel zal zglcJava. Sej veste, kakšne •mo žeiuke. Na kontrafec mor-3 bčt lejpa, čeprov poj cev tedn <am zele je. N tku i blu hmal use poištiman za ta moj poso-bu dan. Po noč sm se tha krat zbdiva, ket utrok k Miklavža jaka, pa fcOi poglorjova, čej vos moj gvant perstiman. Nu. na-zadne sej vondej- naredu dan, m dihi sva -v dali udari na ti-<t0 plato — n sm šur, da bo zlo lep pičar.
Pbtavejčm vam bom povelo-va, kok sm bva napravlena. Na glav sm jest imeva uliko ruto. I ket smo jeh nosile včas ustarm kraj, ne pa tisto mejhno rejč k jo punce zde j u Amerik na-nov nosjo. Ublekva sm tadougo kiklo, mpa an ziper žeket. k ma na usak stran an velk tošl. Uteh tošl nih imam ponavad kašn lunč mpa notis bukuce, u ktere pišem moje storje medtem k hod m ke posvejt. U an-mu tošlnu imam tud ruž n pov-der paf, da se enmal poflisam keder kakšnga srečam... Samu čevte sm obuva tastare, kme tanov preveč tešijo. Ta-star cevi so dvanajste numare n že dober obnošen, tanov so pa samu devet n teše k sam zlo-di. človk more tud na komfort-nost nekej dat. čeprov lepota enmal trpi. Oh! na vejste, ko-ku me še dons bole kurje očesa, ksm šva u zboto na ples u tanovh čevlh. Mislm, da se ja na bo vidi na pičarju, kok ulik so čevl, ksm noge naleš enmav noter pod stov potegniva.
Ksm bva tku povorng napravlena, sm se še stegniva ke v kot po mojo tardečo marelo, n sm jo dava podpasho. U an aržet sm utekniva moj notis bnkuee n an par plajbesov, u tadrnjga pa ruž n povder paf, da se lohk namažem keder Čem, ji tud use hiter zapišem, če seb slučajn rejs kej novga zgodi. N ''zgodi" — is de rajt vord! Tok fona nism že doug imeva. Se Klukc se mje dons
TISKOVNI FOND PROLETARCA
I. IZKA?
Clarerdon Hillt, III. — Josko Oven $ft; Jon. KcMhAV fl, skup«j $5.00.
Co1tinwoAd. O. — France Barbič ll.oe.
Imperial, Pa. — Frank Augustin $1.0€.
SprrlrfcfitM. III.*— Klub At. 47 JSZ $.T00.
Cla*tfla»d, O. — St. 748 SNPJ $2.
Clma«*. III. — Po $1: Filip Godi-na in Chas. PogoruleC; Frnnccs Vrts če* 30c, Rkupaj $2.30.
Cicaro, III. — Kristina Turpin $2.
Detroit, Mick. — Po $1: John Ber-lizg, Math Kinrich, Joe Ct»rne in Jok. in Anna Klartrh; po 50*: Rudolf Potočnik, Frank Krese, Joseph l^app, Julia Menton in Peter Benedict; Janko Zontik 85c; Katherine Krain* 25c, skopaj $7.10. (Nabral in poslal Jok. Klarirtfc)
W«uk*fan, III. — Mnrion Špaca-pan 56c; po 26c: M. Lukanti*. F. Klavjtich, F. Iveskovee, J. Miller, M. Iftheve, M. Babnik, M. Kraich, K, Kutaler, J. Rartel. R. Mesec in A. Be**k; M. Nngode 20c; po lOe: A. Petkovšek, J. Lesnak, U. Debevec, M. Novak; Neimenovana 6c, skupaj $3.f*. (Poslala Antonia Berek.)
Rradmf. Pa. — At. 60(1 SNPJ $2; nabrano med člani $1.85, skupaj $<3.86. (Posla! Anton MatiaAič.)
Skupaj v trm izkasu $31.21.
Popravek. V novemberskih (19A8) izkazih je bila pomotoma izpuščena vsota $6.00, ki jo je prispeval klub At. 47 J?Z, <Spvin*rfield, lil Skupna vsota nabrana do konca decembra na f>oseben apel druAtvom in klubom je bila $533,8». Naj sodrugi v Spring-fieldtt oproste tej neljubi pomoti.— UpraVitMtvo.
mal bel dapadu k ponavad.
S Klukcam sva zavila tta ist po dvandvajutm št rit, v k sva tku že par maji švedrala kedoh po čermakov pot, sva nazadne vonderle paršla do anga ta-pravga fotografa/K sva peršva noter u tist študijo, i že dva para zalubleneov čakal za udart kontrafe, al pičar, ket pravjo te reč po ams^išk.
Kej fotograf tam akul maline nekej fiksov n zmeraj glavo pod ano rjuho' utekvov, sva ndva s Klukcam persedva h tadrujgm- kso laa glih nek(?j prov zaupn pogovarjal.
"Pa sta rejs naumna, če sc gresta v cerku poročtf" i djav an ženin tadfujgmU. ' "Le pamet. Za kuga b pl^Cvov ceiga zlodja za tiste zvitd fatške kon-dovite, k za par tolarjev glih tlstu dob<š na vsajkm kort.'f
,HJa, ^paj bel zagvtsn narjen per fajmoštru,M i tadrujg ugo-varjov.
"Hudiča i bel zagvišn!" i ta-paru že skor enmav jezn zau-pov. "Na kort i narbel zadur n aarbel uradn; fajmošter ma rejs pravico za poročt, n to tud lohk nardi, pa more downtown sporočt, da povorng zapišejo u zakonske bukve, predn use za šur derži. Mpa kort i tud ulik cnej! Fajmoštru morš dat ta-narmen an cvanckar, pa bo «*e gerdu glejdu; na kort pa sam dva copaka — n uc&s mende sc clo zastoj n narde. Za vol mene nared kar češ; al jest t povejm, deb šov raj na koruzo žvet ket pa deb za tist neč tolk plaČ-vov!"
"Kdo neč? Kugaj neč? Kak-šn neč?" i začeva precej hib?r n glasnu govart negova nevesta. Mož b 'gvišn še u zadrego paršu, čeb nabiv glih takat fotograf djav, dej redi za biz-mus.
Ah! to smo se use lpu deržal, k smo kontrafec jemal...
Kej blu use fertik, so šli un štirje h mirovnmu sodniku, mdva s KHikcam pa domu. Ube nevest sta misln, da sm tud jest nevesta, pa sm djava, da za ankat še ne. Za gune se mje zdel pametn, da so šli vse štirje na kort za poroko; n so štem peršparal usak za an gvant...
Km dobiva moj pičar, pose-bn če bo lep, gam tud vam po-kazava. če se bjo pa čevl preveč vidi — gam pa u vejstbes-ket vargla!
Sm že enmav pozabiva, paj bol pozn k nkol:
Vesejlu lejtu vam vošm!
iAko knjig Cankarjeve dražbe še nimate, naročite si jih!
1 - ! ■ . . . MILLE^S CAFE
5205 St. Clair Ave., CWv*la»d. O.
Fino pivo, vino in iganje. Vf«tik petek ribja večerja, ob Mobotuh kokošja. — Fina postrežba. Dobra godb«. *
_
IV T
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIan AND SURCEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7;00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street Tal. Crawford 2212 • At 18S8 Wi Cermak Rd 4:30—fi :00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 Wednesday and Stinday by appointments only t Residanca Tal.: Crawford 8440
If no tniw*r —— Call Aatkln 8700
................... ■
BARETINCIC & SON:
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. imiimmmMmimimmh
' <

i mm m
Prva slovenska pralnica se prtporOča rojakom v ChicagU,
Ciceru in Berwynu.
iFiirkvini l ainatlrv ( o. I
l FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika ^ m Fina poatrožba — Cene smerne — Dalo jamčeno ■
% , , Telefonli CANAL 7172 ! 1727*1731 W. 21at Street
-7173
CHICAGO, ILL. "
\ Vugoslav Weekly Devoted to the lntereat of the Workera
OFFICIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATiVE
COMMONWEALTH
NO. 1635.
Published Wo«kly at 2301 So. L*wnd«l« A««.
CHICAGO, ILL., January 11, 1939.
VOL. XXXIV.
Lift The Embargo On Spain-NOW!
Now — right NOW! — \vhen the force« of faacimm are startin^ a new drive which may erush democracy in Spain and make the Spanish peninsula a part of Itaiy and Germany, is the time for the United States to take aetion which will make possible the shipment of American munitions to the Spanish government forces.
America should do that—NOVV—or forever hold its peace and speak no more to boast of its love of democracy and its opposition to dietatorship!
If we desire to preserve human liberty in the world we shall have to do more than snub Adolf Hitler. Dictators don't fear words. -
Novv is the time for aH real democrats to demand that the Spanish embargo be lifted.	i
And now is the time to state plainly that the only reaso;i why the Spanish government has been denied American goods for »o long is because the class interest of America*! economic royalistt> has made them sympathetic to the fa-scist cause. That ia hovv the ruling capitalist class reacts ali over the vvorld.
Now is the time for democratic individuals and organizations in America to employ sueh democratic methods as are at hand to press for an end of the embargo on Loyalist Spain. To write er telegraph to their representative« in Congress, to the Secretary of State and to President Roosevelt demanditig that the markets of America be opened to the democratic caase in Spain. Here is a job for ali of us; and especially for every labor organization in the nation.	*
—Reading Labor Advocate.
ARCHUGHT
Donald
, a Lotrich

im.
iššiA
Tom Mooney Receives Pardon After 22 Years in San Quentin
Clima* to Long Fight by Labor Throughout U. S.
Thomas J. Mooney, 56, uras pardon-ed Satui\Iay by Gov. Culbert L. 01-son, newly seated liberal Democratic govemor of California. The pardon climaxes a 22-year fight for Moon-ey'a freedom uraged by union labor and liberal forces throughout the wor)d.
Twenty-two yeara after receiving his death aentence, urhich uraa later coinmuted to life imprisonment, for San Franciaeo'a 1910 Preparedneas day bombing, Mooney ia a free man and reactionary forces in California vvho framed him are looking for a hole in which to hide.
Union, labor and progreaaive forcea who fought for Mooney'a freedom won their greatest and most deciaive victory in the paat 20 yeara.
Upon learning of Mooney'a re-lease, the Jugoalav Socialist Federation sent him the following telegram:
Tom Moonojr
c. o. Tom Moontjr Mold«r'» Defen*«
Committc«
Box 1475
San Franci*co, Calif.
Con( ra tu lat iona oa your rolea*e, brother Moontjr! Now that you aro froo, wo trust that you will ute jrour bost influence to kolp unifjr th« La« bor and Socialist movomaats.
Jugo*l«V Socialist Fodoration Ckas. Poforoloc. Ex«cutie« S«c'y
Tom Mooney ia free. After apend-ing 22 yeara in jail for a erime which he had never committed, the famous labor organizer haa finally been freed by a liberal governor. Some of the liberal newspapera gave considerable prorninence to the freeing of Moon-ey. Others, like the Chicago Tribune, just made a casual repo rt of the evenL For labor and especially thoae of ua and the organizations urhich have rendered moral and financial help to Mooney'a cause, or who have intereated themselves in Mooney's čase to study same, we feel a aort of satisfaetion that after long yeara of patient efforta our cause has been successful. We therefore rejoice with Mooney in his freedom and only wish that it vvas in our power to grab and prosecute those who urere reaponaible for sri! the purgery which incarcerat-ed Mooney to San Quentin. We are glad to learn that Mooney jntends to .carry on for the release of his one time fellow worker, Billings, and we are hopeful that the freedom for this famous prisoner ia also near.
Tom Mooney can now go before the rest of the urorld and teli what a dirty job the politiciana, capitalist*. and their !ackeys can perpetrate. He has had the experiences which few men have gone through. We hope that he will use them to advantage, therefore. We hope that he will use his influence to promott the in-leitsla of labor and the coiutiiou iiimii, and that he will see fit to bring the leaderahip of the waring AFL and CIO factiona together. Tom Mooney ia now in position to do a vaat amount of good for the working people in thia country. Somehow, we have the feeling that hia fellow workera will do him the honor to respect him and to respond to hia call for the unifica-
tion of the labor movement.
*
The Jugoslav Building and Loan Asaociation vvill hold its Annual Meeting on January 28th at the Slovene Labor Center starting at 8 P. M. A report of ali of the tranaactions for 1938 will be made together with " an itemized liat of receipts and dis-buraementa and reports on the various phases of the business. This institu-tion has made an excellent gain during 1938. We have disposed of five of our properties, have aecured many nevv members, and made a number of fine new loana, and ali this has enabled us to app!y for in-aurance of deposits. Insurance of deposita, once gotten, will mean that deposits of shares vvill be guarantced by the Federal Deposit Insurance Corporation, a branch of the Federal Government, on accounts up to $5,000. It ia tery desirable that a full' attendance be had. Our friends are particularly urged to be present and to analyze the reports aa well aa to auggest means and ways for bettering the funetions of our Aa-sociation.
*
Building and Loan organizations form one of the greatest cooperativea in America, vvith a membership close to eight million and aaaeta aproach-ing six billion dollara. Not ali of them are run for the purpoae for vvhich they vrere esUblished. .That ia, a good many of them have become atrictly business institution«, yet they foater some idea of the co-operatlve špirit in the sena« that ali members share equally in the profits of the inatitution. The building and loan inatitutiona are stili far ahead of the banka in the making of mort-gage loana. In a recent year the 10,-
534 associations in this country held mortgages totaling close to $4,000,-000.000, vvhereas, the 14,959 Mate and federal banks had less than $3,-000,000,000. Thia means that our in-stitutions are stili looked forvrard to promote the home owning and home building ideal. They are succesaful in bringing together the savmgs of the working people for the better-ment of their housing conditions, and thus enjoy considerable leeway from the restrietions imposed on organizations organized strictly for profit. *
The above figurea prove conclusiv« | ely that building and loan aaaocis-tiona stili have a future, and dhpute any claim to the theory that they have outlived their usefulness. The Jugoslav Building andM.oan Associa-tion ia recciving_a iot of ncw mem-bera regularly and aceks the affilia-tion of many more. We are placing the inatitution into a good financial condition and with the proper direc-tion should pay reasonably good earnings to our stockholders. We
urge our friends to join us.
*
Last Friday night, the Executive Committee of the Jugoslav Socialist Federation met and among other things heard the report of the Sua-taining Fund collections vvhich uras fairly good, considering conditions. We are exceedingly glad to know that Proletaree stili has a host of good friends vvho are vvilling to come to it* support vvhen support ia need-ed. Comradea everywhere should de-vote a little time to promote the in-terests of our paper and our mova-ment — vve can also report at thia time that vve are excc«dingly satiafied vvith the progress ot the Junior Guild and the Falcon Comrades, and the prospeeta for the future grovvth of this branch of the movement. is very promising.
New York Socialists Vote to Enter American Labor Party
Members of the Socialist Party in Nevv York State have decided, through a referendum taken recent-ly, that. members of the state party may enter the American Labor Party as individuals.
The aetion haa been approved by the National Executive Committee of the Socialist Party.
Will Continue Education In making public the decision, tha. State Ezecutive Committee declared: "Wt are convinced that Socialista can make a genuine contribution to labor party development in this atate. We consider the American Labor Party as the eleetoral expreaaion of the vvorking class in Nevv York. It ia imperative that the strength of this Party be incrcased. Socialista vvill dedicate themselves to that end, aeeking to contribute to the labor party's vitality as a political force."
The entry of Socialiats in the A. L. P. in no way means the diasolution of the Socialist Party as has been im-plied by opponenta. Socialist Party organization and jctivity urili continue and inerease vvith feur change*, Ncw York Socialista assuming the same relationship to the A. L. P. as Winconsin Socialists have had with the Wisconsin Farmer-Labor Pro-gresaive Federation for the last three years.
IN WAR-T0RN SPAIN
CLASS INTEREST IN SPAIN
Just as the disinclination of Britiah toryism to adopt a foreign policy vvhich vvould align it with Communist Rusaia ia one of the reaaona for the British blessing upon Hitler'a rape of Czechoslovakia, so the fact that there ia a strong Socialist influence in I<oyalist Spain ia reaponaible for the indifference of Britain and other nationa to the fate of democracy there.
While there are atill many nations vvhich give lip aervice to political democracy, ali capitaliat nationa, including our ovvn, fear Socialism more than Fascism. For Socialism proposes that the vvorkor shall ceaae to be ex-ploited by an ovvning claaa, while fas-chm has demonstrated its intention of preserving the class relationahipa vvhich makes vvorkera the aerfa of owners.
Here ia a leason in claaa solidarity vvhich the plain people of ali nations vvould do vreli to imitate. VVhile capitaliat nationa fight each other, they quickly find a common interest in preserving their economic aystem in aH countries. Juat so, vvhile urorkera have their dlfferencea, they ahould always stand firm against the capitaliat system of exploitation.
Christmas brought no checr to the suffering in Spain as the rebela, ordered by Musaolini to make some quick gain* in order to give him bar-gaining power in hia fortheoming con/erence vvith Chamberlain, open-ed-up with a mad drive againat the invincible loyaliat-hcld lines.
Franco'a 44big punh," in its fifth vvcek and at a big aacrifice of men, ia getting him novvhere.
The sympathy of the American people ia overwhelmingly with the Spanish government, the Gallup poli has shovvn.
Today 76' \ of ali Americatis favor the Loyaliata com pa red to 65« r two yeara ago.
With over three-fourths of ali the people in favor of the Loyaliats it should be an easy matter with the proper aort of campaign to have the embargo on Spain lifted, and lifted novv, vvhen the Spanish government needa material help moat.
1
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
OUR DAILY BREAD
Some of ua live by vvorking.
Some live by working others.
But most of ua live nowadaya by getting paid for not vvorking, hy the peopt* vvho won't let ua wx>rk for them.—American Guardian.
SUPREME COURT RULES NEGR0 CAN ATTEND SCH00L
An important victory for the civil righta of Negroea ura* acored recent-ly vvith the U. S. Supreme Court deciaion granting equality in educational privilegea to vvhite and Negro lavv atudenta. The court ruled that the University of Missourl Law School must admH Lloyd L. Gaines, SL Louis Negro, as a študent. Tbc American Civil Libertiea Union aub-mitted a brief arnicus curiae in be-half of Gaines. 9
11n compelling Negro lavv študenta to attend schools outside the atate, Miasouri had violaUd the equal righta provislon of the Conatitution, declared Chief Justice Hughes In delivering the majority opinion. Under the Missourl atAtute, the tultion of Negro lavv študenta vvtre to be paid at universities In adjacent states, until a lavv school for Negroes wa* developed in the aUte.
Do little thinga novv; ao that big thing« come to thee by and by aaking tO be done. —■ Poraian Provork.
Akout Our Now Yoar'» Ce« Party
We vvould be unduly atretehing the point if vve stated that the SNPJ Hali vvaa jammed on New Year'a Eve; but, it can be i*id with justification that the at^endanee waa up to former yeara. The crowd, a gay and jolly one, »pared no effort in "going to tovvn" and the celebrating. both plain and fancy, laated into the we« wee hours of the morning.
A aizeablu sum vvill be realized for the Suataining Fuhd of Proletarec for vvhich thia affair vvaa aponaored.
To aH vvho served on the various committees, vvorked at the hali, to our patrons, and to ali others who gave thvir vvilling cooperation, vve aay. "Thank you."
34th Y«ar
With the firat iaaue of 1939 Prole-tarec begina its 341 h year of publication. Throughout ali thia period it haa appeared regularly and uninterrupt-edly, a record to vrhich very few labor publicationa can lay claim.
We feel proud of this record, a shining monument to the work of our loyal comrades throughout the coun-try and to thass vvho have passed on to the great b«yond.
Educational Buroau Literaturo Diotrikutod
Member-organtzatians of the JSF Educational Boraau -ril! distribut* among their members this month their ailoUnent of literature i.-eceived from the Bureau.
The F.ducatioual But«au'j seleetion for this year is one vvhich is certain to meet vrith the approvpl of ali who vvill read it.
A vvar chronicle by Artkur Koost-lor, vvho Itnovvs the bestiality of the vvar raging in Spain, from his ovvn personal experieace, "Španski testament" takes you through the bomb-vvrecked cities of Spsin and iato the Loyalist trenches. It conUina 214 pagea of 4ay-fcy-4fty life in Spanish trenches and the ghaatly grotcsque business of vvar.
Faaciat brutality and beatiality standi condemned among peace-lov-ing people in a»ery country of the vvorld. Arthur Kestler'a book ia a čase againat fa^iam.
OrgmnizatioQa vvho have affiliatsd u-ith the Bureau during the paat year vvill also reesiva the literature aent to affiliatea laat year.
English-apesking organizations uri 11 bo accommodat^rd shortly wUh ap-propriate literature.
Aaton Zornik vrritos—
^ • ^ »Jr Z j
Send mo 2* more eopiea of the American Family Alroanac. This makes a grar>d to tal of 226 copies for comrade Zornik, a remarkable and outstanding achievment urhich, for one individual, sUnds unchallenged among our comradcs selling the Almsnac.
Anton covers a number of cities lying vvithin the immediate vicinity of his home tovvn, Herminie, Penn-sylvania.
Otkor* Too
, Over in Johnstovvn, Pennsylvania, comradea Joka Rak and Joka Langor« kole have left no stone unturned in their efforta to get the Almanac cir-culated aa widcly as possible.
Their toUl salea. up to the pre-aent time, amounta to 80 copies. Johnstovvn is very hilly country and real tuff aledding in the vvintertime but that isn*t atopping the comradea there any.
From Canton Ohio
'	. ■ C	,	i
Henrjr G«rboc. Jr. writea:,"I am encloaing a t»oney-order for $2.50 for a half-year aubseription to Proletarec and one copy of the American Family Almanac."
Henry ia aeeretary of lodge 733. SNPJ, in Canton, Ohio.
Undoubtedly there are potential-ities for more ordera among your members, Henry. We'll be only too glad to fumish you with more eopiea.
SLC Social Club M««tiuf
The annual trteetinc of the Slovene Labor Center Social Club ia schedul-ed for Saturdaj, Jaauary 14, at the Slovene Labor Center.
There urili be, in addition to routine business, eleetion of officers for the nevv yoar. This II alao your opportunity t9 r«n«w membership for the nevv year. Membera of the Club pay $1 duea per year wMch entltlea them to the Use of the Club room, and in the aummer time. of courae, the balllna courta. The Club at present has a membership of about 206.
It ia very important that every member attenda thia meeting.
Sustalnlnf Fund Campaign Suseossful
Wlth donationa coming in daily the Proletarec Sustaining Fund Campaign haa to date raised $564.50, thereby conaiderably relieving press-ing financial obligations.
Comrade« and organizations vvho vvere contacted in the beginning of the campaign and have not reaponded yet, are aaked to partake In thia campaign for tht continuance of the only Slovane tabOr publication circulated among tVugdalavs in America, with
personal donationa or through collection made among their organization'a membership. No amount ia too amail or too large.
Mor« Almanac* to b« Sold
There are atill a fewfhundred eopiea of the American Faitoily Almanac in our atock room vvhich absolutely must be sold.
It would be an unforgivable erime to leave laying on the ahelvea a publication vvith as much valuable and worthwhile reading material betvveen its covers aa the Amcrican Family Almanac.
There are many more potential cuatomera in your neighborhood who have not purchaaed a copy merely be-cause no one asked them to, ' Make another trip around some evening to theac cuatomera.
Land Of Liberty
By THEODORE 1RWIN
Musaling a Nation'* Pr«**
The general atrike in France, pre-sent ing the spectacle of ironhanded cenaorahip clamped down upon the entire presa of a democratic nation, givea ua a previeur of vvhat can hap-pen here. With American correa-pondenta aurallovving the one-aided version of the tvenl* handed out by the French government, it'll Uke some time before the sverage American nevvspaper reader geta an ink-Png ef h«w the "trike «etna11y went over.
In England. that other ao-ca^led democracy, the tendency tovvard gag-ging of nevvapapers is growing in in-creaaing atridea. There, the method ia to "requeat" publishers to hold back facts conaidered unfavorable to the Conaervative government. It atarted back in 1935, during the criaia over Ethiopia, vvhen the public never heard of the Britiah fleet's concentration in the Mediterranean. A year later the news columna werc cloaed to U affaire Simpson. Last fail the British Board of Censora either banned or cut American neurs-reels dealing urith the Czech criaia. More recently it ha& been revesled that the Britiah government got the American ambaaaador to help sup-preaa a Para mouth nevvsreel in vvhich prominent Englishmen protealed againat the rape of Czecho-Slovakia.
No uronder lahor and liberal forces in England are squirming, sore at a situation vvhich enables ua, on tbc other side of the Atlantic, to be better informed about vvhafa going on in England and Europe than the British themselves. Resentment has led to aetion, and recently represent-atives of 7,000 nevvspapcrmcn met in London vvith the National Council o f Civil Liberties to denounce the peacctime application of the Official Secrets Aet to curtailing the freedom of the press.
Horo in tko Unitod States. wttk our ronctionarjr pr«** lord* — and particularlj if and wk«n w« get an-otkor Hoovor or vrorso in tko Wbit« Hou*«—o klankot c«n*or»hip vvould avrait only tko rigkt occasion. Hi« on« kug« ounco of provontiou li«* in tk« kuilding up of a *ound indo-pendent labor pr«**, 4*fi«st of a torjr government'* "requ«*t" to »uppro*« ▼ita! n«w*.
AT THE FRONT
With Norman Thomas
Lima Confaronco
The Llma Conference did, one gathera, no harm and some good: Probably more good than if the legal-istic commitments of the nation had been greater.
It is important to keep the total-itarian philosophy and the totalitarian force as far as posible out of the vvestern hemisphere and that vvill be better accompliahed by a growth of good feeling betvveen peoplea than by too rigid agreementa among govern-menta, moat of which are dietator-ahipa.
I am not denying the enormoua ad-vantagea of keeping the Americaa out of Europe'a quarrcla vvhen I point out the obvioua facts: Firat, that for most of our people the east and weat lines of trade, culture, sentiment and kinship are atill stronger thsn the north snd south lines; snd. second, that it ia plain hypocrisy to claim that the Americaa are the abode of a superior virtue or an intrinaic love of democracy and peace.
Hiatory, alas, proves the contrary. Our ovvn relations vvith the Latin American countries call far more for education in the virtues of true dem-ocracy than for a display of over-vveaning force urhich ia likely to drive some of them — Argentina for instance—into the arma of one or another of our trade rivala.
lastinet and Reason
By no meana doea faith in democ-racy mean that one believea that in-atinctively the people are always right. It meana that through infor-mation and diacuaaion the people may learn to be right. Inatinctively in a fire in a theatre one urants to run, not uralk, to the nearest exit, but the oppoaite ia the way of reaaon.
These observations are prompted by refleetion on some of the reaulta of the recent Gallup and Fortune polla. One encouraging report vvaa the very definite grovvth of popular sympathy in the United States for Loyaliat Spain. Tvvo-thirda of the voters intervieured had definite aym-pathies and df there aeventy-aix per cent are novv favorable to the Loyal-ists. It was intereating, though not surprising, and poaaibly potentially significant, that more votera felt that vve ought to do aomething to protect Canada in an emergency than Mexico.
But the immediately aignificant po lis are thoae vvhich show the enormoua aentiment in America for biggei armament. That ia natural. ali things conaidered, but not rational. Hour big armament is big enough? If ure build ten thousand planeš, hovv soon will they be out of date? Where do vve expect to fight and hour much? Hovv »fe is it to trust any President vvith
one of the greateat military machinea in the vvorld? If vve are fighting only in defenae, urhat are ure defending? Our ovvn territory? The Philippines, vvhich ure can't defend anyhow against the firat Japanese attack, or ali of South America? If ure go in for big armamenta, vvho vvill guarantee that they urili be uaed againat fas-ciam and not againat labor?
Tko N«w Y«ar
We Socialiats have certain definite and apecific taaka for the Neur Year. Firat, ure muat go on vvith our vvork in the atruggle to keep America out of war by keeping America out of the imperialiam and militariam vvhich logically lead to war. We have many strange allies in the struggle; the more reaaon, therefore, to make our čase perauaaively on aound Socialist argumenta vvhich are not the argumenta of a moral iaolation from the reat of the urorld, but »re rather argumenta to the effect that in an America kept out of vvar, the forcea of co-operation betvveen the genuine urorkera of the urorld can thua be built up and fascism avoided at home.
Next, it ia our Socialiat taaka to do ali that ure can to help the urorkera maintain auch benefita in social legia-lation and auch a degree of freedom ae they have and to increaae it We ahould proteat an army man in Hop-kina' job and any shift of WPA to militarism, At the same time, how-ever, v»e muat find ever more per-suaaive waya to convince the vvorkera that the Nevv Deal cannot aolve the problem of criaia and unemployment inher«»nt in cspitslism.
To thia fact, even non-Socialiat atatiaticiana and ecoriomiata give per-hapa involuntary testimony. Thus, Prof. William Haber of the University of Michigan uras recently quoted in the press to the effect that only a "good" urar, apparently, could end unemployment in the United States. Leonard Ayers, the great economic crystal gazer of Cleveland, Ohio, foresees good buaineaa in 1939 large-ly aa a result of the spending program of the government, but ia very dubious about what urili happen after that. CIearly, the Nevv Deal, vvith ita fundamental philosophy of the econ-omy of scarcity, derived of necesaity from capitaliam, isn't the uray out, uhatever apecific advantages it may have in one respect or another over the Old Deal. Organization ia the great task of the party in the Neur Year. We must develop the tfctic* urhich have become necessary to meet the aituation in vvhich we find our-sehres. Thia, aa I have ao often argued, is a job that can be done, and can be done on terma vvhich vvill result in victory and not defeat. ^
Kvents Abroad in 19311
Chicago Hearst Papers Lose 165,000 Readers As Strike Continues
William Randolph Hearafa two Chicago |>apera are in bad aa the strike of 600 membera of the Chicago Neurspaper Guild goe8 into ita fifth ureek. Circulation is off 165.000, and 175 advertisera are pledgcd not to buy apace until the atrike ia settled.
The atrike vvaa called Dec. 5 after the morning HeraVd and Examiner and the evening American had violated their contracta wlth the Guild on 87 counta, and hnd fired 500 employ-es during the paat 18 montha.
At a conference Dec. 18 Hearat executive* turned the atrike Into a lockout by dcclaring their refuaal to bargain collectively, and announcing that any atriker urhoae job had been filled by a scab vvould not be rehired.
Union* Back Strike
Fuil support of CIO, AFL and railroad brotherhood« vvas pledged at a mass meeting Dec. 23, vvhere Hey-wood Broun, president of the American Guild, uras chief apeakeo
Nearly $1,200 vvaa ralaed for the Guild, including a $500 contribution from the Amalgamated Clothing Workers* The meeting uras aponaored by a cltiten'a committee organized to raise $25,000 for the strike fund.
Over 200 persons marched in a masa picket line Christmaa Eve. A feur daya before a three hour auto parade waa staged.
No attempt haa be«n made by the Hearat management to negotiate.
The word "firth" ia a Scottiah name for an arm of the aea, uaually the outlet of a river, aa Firth of Clyde of Firth of Forth. >
Nineteen thirty-eight endod vvith turo independent nations off of the map of Europe; Austria has com-plctely disappeared, and Czechoslovakia is redueed to s t.iny vnssfll state of Nazi Gcrmany .. . Hitler made preparations to annex MRMKL, a stratfcgic bit of territory bordering Lithuania ... POLAND, vvhere the Socialiats uron a strong victory in local eleetiona, ia bccoming more wary of Hitler'a ambition to presa into Ukrainc.
Neville Chamberlain'8 policy of "appeaaement" traveled a bumpy road in December; the gibe that "one does not buy peace any longer, one renta it" seemed to indicate that the rent had fallen due. The German embasay a n u b b e d Chamberlain'a speech ip which he implied that Hitler might not be permanent. .. Mus-' aolini continued hia demand for French territory in Tuniaia. While the Italian press spoke of France as if she urere another Czechoslovakia, the French army concentrated in Tunia. The Government declared it vvould prefer vvar to aurrendering any of ita colonial empire.—Unemploy-ment in FRANCE proved that it uras not the need for greater produetion that dietated abandoning the 40-hour ureek; the pressure was for lourer labor costa and larger profits .. . German Foreign Miniater von Ribben-trop aigned a peace pact vvith France, recognizing their common frontier aa "definltive." Germany'a best friend. Musaolini, atarted threatening urar urith Prance aa soon aa the FVench-German understanding uras signed.
In SPAIN tremendoua concentra-tions of foreign wur materiala and Italian troopa could not be hurled at the Loyalists for several daya be-cauae of internal frietion and zpying in Franco'« camp. Almost 1,000 rebel officera urere ahot. Meanurhile, the alogan "Spain for the Spanlarda" penetrated Inaurgent linea vvhere 45 Italian aoldiera urere reported lynch-ed by Franco soldiert. Christmss uritnessed the launching of the Inaurgent drive, vvhich met urith considerable realstance, but brought in-aurgenta several milea nearer Barcelona.
CHINA received $25,000,000 in credit from the U. S. ta foater trad«. China urili alao be permitted to pur-
chase $110,000,000 vvorth of U. S. gooda, charged againat her gold account held here. Britain gave China the first installment of a $50,000,-000 export eredit, in the f*>rm of trucka and rdad-making machinery.
The Declaration of IJMA, vvhich ia intended to construct a Pan-American front againat fopeign inter-ference urith the urestern hemisphere, was signed by aH delegates. It vvas a compromise proposal in vvhich much of Secretary of State Hull's program for excluding European "isms" wss modified. Argentina objeeted to the domination of the U. S., and like many other Latin American sisters, uras reluetant to abandon European ties. The policy of reciprocal treaties gained full support. —Advance.
WOMAN STARTS MAN-HUNTAT 15, SVRVEY REVEALS
The average u-oman starts her "man-hunt" at the age of 15, Univer-sity of California psychologists aaid recer.tly.
From a atudy of behaviorism of 350 junior high achool študenta, they found that at 12, giria aasociate friendahip and popular'ty urith no definite thought of later develop-ments—auch aa marriage. Bui vvithin three yeara, they begin to ahour aggresaive tendenciea and from then on the quest for a mat? ia the para-mount issue in their live*.
Resedrchers said that boya of 15, meanurhile, urere unaurare of the at-titude of their girl companiona. But they did begin to pay attention to auch detaila aa combing their hair, and occaaionally ahlncd their shoea.
WE'RE NOT JEALOUS. BUT—
The moat diacouraging thing aboUt the common herd is the acrubby bulla K folloura.
"I don't preten' to be no cham-pion of de mule," said Uncle Eben, "but I urili go as far aa to aay dat some human folka ia jea aa obatinate aa he is an' not nigh so usefuL"