našem javnem posvetu 18. marca 1982. Pri tem zasledujemo načela praktičnosti in tudi m oralna načela o vrednosti imena, kot ga govori domače ljudstvo. I. Gams Simpozij »Arktični in alpski kras«, Oslo, 1. do 15. 8. 1983 Simpozij, ki je bil predvsem ozko strokovno srečanje, je nadaljevanje srečanj, ki si slede že vrsto let in združujejo ta krog raziskovalcev, jih seznanjajo z novejšimi dogna­ nji, predvsem pa skušajo čim podrobneje predstaviti določen tip krasa. Tako srečanje je bil pokongresni simpozij »M o rfo lo g ija p o le d e n e le g a kra sa « 1977 v Lancastru (A nglija), pokongresna ekskurzija 1981 po krasu kanadskega dela Skalnega gorovja, tok rat pa je bila na vrsti Norveška. O rganizator srečanja je bil norveški krasoslovec in speleolog Stein Erik Lauritzen s sodelavcem a E. Oestbye (vodja norveškega »Projekta za raziskovanje krasa«) in C. Lund. Poleg om enjenega Projekta so srečanje finančno podprli tudi norveški zasebni in državni skladi, med njimi »Sklad F. Nansena«, Oddelek za varstvo okolja in muzej v M o i Rani. N a srečanju se je zbralo okoli 30 udeležencev iz 8 držav: Norveške, Švedske, Veli­ ke Britanije, Francije, Poljske, Z D A , Kanade in Jugoslavije (J. Kunaver s Pedagoške akadem ije v Ljubljani in A. Kranjc z Inštituta za raziskovanje krasa ZR C SAZU v Po­ stojni). Simpozij sta sestavljala dva dela, t.i. referatni del in ekskurzija. Prvi del je bil k ratek , a vseeno zanimiv in tudi močno koristen kot uvod in priprava za ekskurzijo. V prostorih Zoološkega inštituta Univerze v Oslu je v poldrugem dnevu 16 preda­ vateljev predstavilo arktični in alpski kras z najrazličnejših vidikov. Gostitelji so sezna­ nili udeležence s stanjem krasoslovja na Norveškem ter s potekom » P ro jek ta za ra z is­ k o v a n je k ra sa « . Poročali so o ledenodobni kronologiji na podlagi ugotavljanja starosti kapnikov in o podledeniškem zakrasevanju (S. E. L a u r i t z e n), o jamah v riekarbo- natn ih kam ninah ( I . S c h r o e d e r ) , o preučevanju jamske favne (E. O e s t b y e) ter o varovanju kraških znam enitosti (L. E r i k s t a d). Ostali udeleženci so poročali o podledeniškem zakrasevanju, vplivu ledu na zakrasevanje in odlaganje sedimentov v jam ah te r o »k r a š k ih « o b lik a h v s a m e m le d u iz K a n a d e (C. S m a r t) in s Spitzbergov (M. P u 1 i n a), o razvoju jam tekom pleistocena v ZD A (J. M y 1 r o i e), Angliji (S. G a 1 e), v P irenejih (M. B a k a l o w i c z ) , o koroziji in speleogenezi v alpskem krasu (A. P a l m e r ) ter o jam ah v filipinskih gorah (C. M o u r e t). Udeleženca iz Slovenije sva predstavila morfologijo kraškega površja na Kaninu (J. K u n a v e r) in speleolo- ške značilnosti slovenskih A lp (A. K r a n j c ) . Glavni del simpozija je bil 12-dnevni ogled norveškega krasa s posebnim poudar­ kom na ledeniškem preoblikovanju in jam ah. Vse karbonatne kamnine na Norveškem so paleozojske starosti in prekristalizirane oziroma metamorfozirane, tako da gre v glavnem za kras in jam e v marm orjih. Imajo pa tudi podzemeljske jame v nekarbonat- nih kam ninah. V južnem delu dežele je kras močno razpršen, tu in tam se sredi norm al­ nega reliefa pojavijo zakraseli pasovi ali leče m arm orja in ne moremo govoriti o »kra- škem površju«, pač pa so obilno zastopani kraški pojavi. Zaradi obilnih padavin (o tem smo se sami prepričali, saj ni bilo dneva brez dežja!) in obilnega dotoka agresivne vode z neprepustnega okolja, so marmorji intenzivno površinsko in podzemeljsko zakraseli. V eč krasa, predvsem pa v večjih strnjenih površinah, je na severu, največ med mestom Mo i R ana in Lofoti, to je tostran in onstran polarnega kroga. Pot nas je vodila preko sredogorij skrajnega juga do najvišjega pogorja Jotunhei- m en te r dalje na sever v gorske doline okoli planotastega ledenika Svartisen in dalje čez polarni krog v fjorde okoli mesta Fauske. Poleg mikro in mezo površinskih kraških oblik in zanimivih hidroloških pojavov smo obiskali tudi 22 jam, v glavnem aktivne-vo- dne, večino tistih, v katerih določajo norveški kolegi starost kapnikov ter preučujejo ledeniške sedim ente v jam ah. Obiskali smo tudi najdaljšo norveško jamo Okshola (dolga 11 km in preko 300 m globoka) ter ledeno jamo Svarthammarhola, ki je le 150 m nad morjem, a so v njej velike količine ledu. To je obenem edina Norveška jama, ki se lahko tudi po velikosti (volumnu) prostorov meri z dinarskimi jamami: glavni del te jam e je 600 m dolg in 20— 70 m širok rov! V muzeju m esta Mo i R ana smo se srečali s speleologi norveškega in švedskega se­ vera te r jim s pomočjo diapozitivov predstavili kras in kraško podzemlje svojih dežel. Poznavanje norveškega krasa je pomembno dopolnilo k razumevanju našega alp­ skega krasa in na tej podlagi si je veliko laže predstavljati dogajanja v alpskem krasu pri nas m ed poledenitvijo. Pom em ben prispevek simpozija je tudi utrditev in navezava sti­ kov z raziskovalci alpskega krasa po svetu, predvsem pa z norveškimi tovariši. Andrej Kranjc Simpozij podkomisije »Rural Development in Highlands and High-latitude Zones« v okviru Komisije za ruralni razvoj pri M ednarodni geografski zvezi — Barcelona, 27. junij — 2. julij 1983. Leto dni po zasedanju podkomisije na Laponskem (Finska) je oddelek za geogra­ fijo univerze v Barceloni pod vodstvom dr. Roser M a j o r a l o v e organiziral po­ svet, ki se ga je udeležilo blizu 40 geografov iz 14 držav Evrope, Sev. Am erike in Azije (Japonska). Program , nam enjen problem atiki turizma in transformaciji ruralnega na­ čina življenja, je vseboval teoretični in terenski del. Referenti so predstavili več kot 20 prispevkov, v katerih so obravnavali predvsem metodologijo raziskav in aktualne družbene problem e gorskih območij, tako v Pirenejih kot v tropskem, subtropskem in subpolarnem pasu. Vsebinski poudarek je bil na transformaciji podeželske pokrajine, izrabi naravnih virov in turizmu. Terensko delo je zajelo ogled živinorejske farme, ko­ operacijskega obrata mlečnih izdelkov, kmetijskega šolstva, prečrpovalne hidrocen- trale in turistične infrastrukture na relaciji A lt Urgell — A ndorra — Pallars — Vali d ’A ran. Posvetovanja sta se udeležila iz Jugoslavije Metod V o j v o d a in podpisani. Prvi je poročal o problem ih slovenskega alpskega gospodarstva, drugi o sodobnih spre­ m em bah izrabe ruralnega prostora in ruralnega načina življenja v Sloveniji. N a zasedanju so predlagali, da dobi sedanja podkomisija, ki jo vodi prof. dr. Uuno V a r j o z univerze v Oulu, status samostojne komisije M ednarodne geografske zveze. Borut Belec III. Jugoslovansko— poljski geografski seminar D olgoletno sodelovanje med številnimi poljskimi in jugoslovanskimi geografi ter inštitucijam i je imelo vseskozi težišče na sodelovanju med inštitutom Poljske akade­ mije nauk iz Varšave in slovenskimi geografskimi inštitucijami, vsebinsko pa na pro­ blem atiki agrarne izrabe zemlje in agrarnega prostora na sploh. Zadnja leta se je vsebi­ na sodelovanja širila na področja urbanizacije, degradacije okolja in migracij prebival­ stva, kar je bila tudi vsebina obeh predhodnih seminarjev v Makedoniji in Varšavi. T re­ tji jugoslovansko-poljski sem inar naj bi imel težišče na obravnavi migracij iz podeželja v m esta in s tem povezanih prostorskih posledic, še zlasti na podeželju in v kmetijstvu. V endar se v glavnem nihče ni držal dogovorjene problem atike. Poljski geografi so na­ m reč predstavili izsledke svojih proučevanj kmetijskih sistemov, kmetijske pridelave in