Leto VI. - St. 28 KOČEVJE 8. Julija 1961 Cena 15 din I- Z razširjene seje Občinskega odbora SZDL Kočevje -j Gospodarimo premišljeno RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL, KI JE bila prejšnji Četrtek v koCevju, se je razen ČLANOV ODBORA IN ZASTOPNIKOV PODJETIJ UDELEŽIL TUDI PREDSEDNIK OKRAJ. ODBORA SZDL ING. VITJA RODE. Na seji so razpravljali predvsem o gospodarstvu v občini. Tej temi je bil posvečen tudi večji del referata predsednika Obč. odbora SZDL Mira Heglerja, ter je bil uvod v obširno razpravo o vseh najvažnejših gospodarskih problemih. Medtem ko se je proizvodnja znatno dvignila, ne moremo biti zadovoljni z znatnim povečanjem zalog in dokaj slabim stanjem obratnih sredstev. Vse prepočasi se izvaja decentralizacija delavskega upravljanja in formiranja ekonomskih enot, čeprav sc je stanje v zadnjem času znatno popravilo. Organizacije socialistične zveze morajo o tem širše razpravljati, vsak občan pa mora biti seznanjen z gospodarjenjem v komuni. To so bile osnovne ugotovitve, čas, zato morajo podjetja odloč- bi so o njih razpravljali na seji. Nekateri gospodarski problemi se °dražajo še posebno ostro. Slabo Povpraševanje po premogu, ki je na tržišču nastalo v zadnjem času, postavlja kočevski rudnik v neugoden položaj. To je povzročilo nenormalne zaloge zlasti drobnih vrst premoga, ki ga ima io nirs v depoju več kot 7 tisoč Kinni prav računajo, da se bo r-itmJ,nje slabosti in odkriva skri-o Rezerve. Vendar pa organi . uzbenega upravljanja v zdrav- stvu n e je uvajati ekonomske enote in urediti delitev dohodka po sodobnih načelih. Ob zaključku so ugotovili, da novi gospodarski sistem še močnejše postavlja zahtevo, da morajo biti z problematiko komune seznanjeni vsi občani. Iz tega izhaja naloga Socialistične zveze, da vključuje v reševanje družbenih problemov kar največ ljudi. Z zadovoljstvom so ugotovili na tem področju velik kvaliteten napredek, krajevne organizacije pa dobivajo ugled predvsem tam, kjer aktivno delajo. To so pokazale tudi razprave na zadnjih sestankih krajevnih organizacij. Sprejeli so ustrezne zaključke in sklepe, ki jih objavljamo v nekoliko skrajšani obliki. O Važna naloga Obč. odbora SZDL in krajevnih organizacij je pravilno tolmačiti nove gospodarske ukrepe in skrbeti za njihovo dosledno izvajanje. % Vsi organi v podjetjih in gospodar, organizacijah morajo temeljito razpravljati o novem gospodarskem sistemu ter analizirati stanje v svoji gospodarski organizaciji. # Delitev dohodka iz lanskega leta je treba ponovno obravnavati s stališča najnovejših. ukrepov. Do skrajne mere je treba omejiti investicijska vlaganja v osnovna sredstva. Pri tem pa naj ne bo okrnjeno vlaganje v stanovanjsko in komunalno izgradnjo. 0 Organi upravljanja v podjetjih naj vztrajajo na povečanju proizvodnje. Zato je odgovoren tehnični kader v podjetjih in celoten kolektiv. Uspehi v prvem četrtletju kažejo, da imamo za večanje pro- izvodnje v občini vse pogoje. Q Zaradi že sprejetih ukrepov je nujno, da podjetja pospešijo decentralizacijo upravljanja in delitev dohodka v okviru ekonomskih enot. Nobenega opravičila ni, če nekatera podjetja to iz popolnoma formalističnih razlogov zadržujejo. 0 Izredno pomembna naloga vseh organov Je nagrajevanje po učinku v vseh podjetjih pa tudi v zavodih, ustanovah in drugih gospodarskih organizacijah. Tako delitev je treba uvesti v vse poslovne enote in vsako delovno mesto. Brez odlašanja je treba izdelati in sprejeti pravilnike o delitvi dohodkov. 9 Organizacija socialistične zveze ugotavlja, da je potrebna ponovno proučiti investicijska vlaganja v občini. Vskla-diti jih moramo z objektivnimi zmogljivostmi vsega gospodarstva. Ključni objekt gospodarskih investicij je še naprej gradnja kemične tovarne, negospodarskih pa le stanovanjska izgradnja, izgradnja doma telesne kulture in zdravstvenega doma. CtnUalna pcoslaua 20letnice m le s težavo zastopajo in-r‘rise tako obsežnega področja. v razpravi je sodeloval tudi R7ruednik Okrajnega odbora udaril 'h8' Vitja Rode’ ki jo P°' debw spada nagrajevanje in rifn,v,V d°h°dka po času oz. ta-Postavkah v predpretekli Republiško prvenstvo žena v streljanju z malokalibrsko puško v Kočevju. — Kot vojaki so se postavile v vrsto strelke iz vse Slovenije. — Berite članek na četrti strani t I' 1» V I' Pred proslavo v Ljubljani Dvajset let bo minilo, odkar se je pričelo, ko so prvi uporniki prijeli za puško in je blisnil prvi strel krvavega obračuna. In čeprav osamljen, je ta strel odjeknil po vsej domovini, odjeknil po širnih ravninah, preletel reke in gozdove in se odbil od skalnih obronkov Triglava in Karavank do črnogorskih in makedonskih gora, od vojvodinskih polj do Jadrana. Odjeknil je v slehernem srcu, ki je hrepenelo po svobodi in pravičnosti, da je vztrepetalo kot tetiva na loku, ko švistne z njega puščica. Stisnile so sc pesti, razlegla se je uporniška pesem na juriš sovražniku v pozdrav. Prebudila se je uboga gmajna in zapela zatiralcem v obraz zdravico svobode... Kot v starih časih proti fevdalni gospodi so se tudi zdaj združevali puntarji v boju za svoje, človečanske pravice, za življenje in človeško dostojanstvo. Sredi zasužnjene Evrope, v senci sodobne inkvizicije, zatiranj, v krvi in ognju sc je kovala naša zgodovina, v neenakem boju so umirali najboljši sinovi naših narodov, da bi se lahko rodilo novo življenje, padali so DANES za srečnejši JUTRI... Kaj je to? Na temnem nebu, prepredenem z bliski topovskih strelov, vstaja nova, rdeča zarja. Dviga se in širi, preganja mračnjaštvo, smrt in sovraštvo... Znak revolucije, svobode, enakopravnosti, življenja! To smo mi, je naš čas, je naše življenje, iz krvi porojeno. To je naš upor, ki se širi in žge sovraga... To je naš odgovor na rop in morijo, preganjanje in zasužnjevanje. Za vihra zastava Partije, z gora drve brigade in nosijo v vasi in mesta delavski pozdrav, Pesem o Titu, pesem o NOVI Jugoslaviji... K vsemu temu nam v teh dneh uhajajo misli, vse to nosimo v srcih, vsi, ki so te čase doživeli in mladina, ki jih pozna le iz zgodovine, po pripovedovanjih. In kaj je zgodovina? Zgodovina smo mi sami, je vse okrog nas, kar so naši delovni ljudje ustvarili v teh dvajsetih letih. Naše ljudstvo je samo pisalo zgodovino, ljudje sami so zgodovina... Veliki jubilej slavi vsa domovina ob spominu na prehojeno pot, na prestane napore. Iz dneva v dan se dvigajo novi in novi spomeniki, pomniki naše revolucije. Vsa Slovenija bo 20-letnico oborožene vstaje dostojno počastila z veličastno proslavo 21. in 22. julija v Ljubljani. Na ta veliki dan se Ljubljana že dalj časa pripravlja. Številne obiskovalce, računajo da se bo ta dva dni stekla v mesto okrog 250.000-glava množica, bo dočakala vsa v zastavah in zelenju, preurejena in olepšana. Osrednja proslava bo 21. julija v Tivoliju. Na približno 6 ha zemljišča pod Rožnikom bo prostora približno za 250.000 ljudi. Ves prostor bo obdan z objekti, ki bodo služili poznejši zabavi, na južni strani pa bosta oder in tribuna za pevce. Na središču prostora bo 60 m visok steber za žaromete, ki bodo osvetljevali vso okolico. Pravzaprav bo vsa Ljubljana en sam zabaviščni prostor, po vsem mestu bodo igrali orkestri. Začelo se bo 21. ob 20.30 uri. Nastopilo bo okrog 2.000 pevcev in 15 najboljših godb na pihala iz vse Slovenije. Nastopili bodo tudi Drama, Opera, Mestno gledališče in Lutkovno gledališče. Kdo bi lahko naštel vse, kar bo sodilo v okvir osrednje republiške proslave! Ljubljana bo gostitelj za vsakogar, ki bo prišel na proslavo ... V kočevski občini računajo, da se bo proslave v Ljubljani udeležilo več kot 2000 ljudi, ki bodo odšli tja z avtomobili in posebnimi vlaki. Železnica ez ouiuzoa ejeziuz nse.i uioj a oq polovico. Prav tako se na številno udeležbo pripravljajo tudi v ribniški občini. UDELEŽIMO SE VELIČASTNE MANIFESTACIJE V Cim večjem številu: Proslava Dneva borca v Grčaricah In na Gori ( uval bom prapor, kol smo \ borbi čuvali puško Grčarice, 4. julija. — Že zgodaj zjutraj so bile Grčarice na nogah, vse je bilo nekako praznično v napetem pričakovanju velikega dogodka; iz zvočnika na kulturnem domu je veselo odmevala glasba in vabila ljudi na veliko praznovanje, k proslavljanju našega velikega praznika, obletnice naše revolucije. Vas se je kopala v zelenju, zastavah in toplem julijskem soncu. Vsem pa so uhajale misli na minula leta, ki so nam bila na ta dan spet tako blizu, kot bi se vse zgodilo še pred kratkim... Začelo se je pravzaprav že 3. julija. Patrulja, v njej je bilo nad 30 starih partizanov in partizank, vodila pa sta jo komandant Milan Češarek in komisar Vinko Kersnič, je zgodaj zjutraj krenila iz Ribnice proti Grčaricam. Spotoma so v Prigorici obiskali Medvedovo mamo. V Grčaricah so jim pripravili prisrčni sprejem. Pozdravila sta jih stari aktivist Grivec in komandant ribniškega garnizona Miro Usar. V vasi so se zadržali dalj časa, nato pa krenili preko Rakitnice proti Travni gori. V Rakitnici so jih sprejeli pionirji, patrulja pa je obiskala in obdarovala tov. Žagarjevo, mater 6 partizanov. Prav tako so obiskali partizanske družine v Bla-tah, Zadolju, Danah, Bukovici, v Ravnem dolu so se ustavili pri Šegatu, nato pa pod večer prispeli na Travno goro, kjer so pred spomenikom počastili spomin padlim borcem. Zvečer je bilo na Travni gori precej živahno. Nekdanji partizani so se razgibali, ob tabornem ognju pa so oživeli številni lepi spomini na težke dni. Obkroženi od otrok iz Kočevja in okolice, ki tam taborijo, so se razgovorili. In otroci so imeli kaj slišati. Neposredno po pripovedovanju borcev so doživljali osvobodilni boj, lepe in temne strani partizanskega življenja. In otroci so jih zavzeto spraševali in poslušali. Komisarja Kersniča o borbah na območju Travne gore, Košoroka o partizanskih borbah itd. Nikomur se ni mudilo spat, nihče ni bil utrujen. Seveda, ko pa je bilo tako prijetno, tako lepo! Za Grčarice je bil to dvakratni praznik. Niso praznovali samo Dan borcev, ampak tudi razvitje novega prapora ZB, ki so ga nabavili s sredstvi organizacije, precej pa so prispevali tudi člani. Največ je prispeval Ivan Grivec, ki je prapor tudi razvil... Slovesnosti so se udeležili med drugim tudi predsednik ObLO Ribnica S. Goršič, sekretar Obč. komiteja ZK F. Debeljak, predsednik SZDL B. Abrahamsberg, predsednik Obč. odbora ZB A. Maležič in drugi. Predsednik krajevne organizacije ZB Grčarice France Sega je v krajšem nagovoru poudaril pomen praznovanja Dneva borcev in sploh pomen praznovanja 20-letnice ljudske vstaje ter delež Grčaric v NOB. Nato je tov. Grivec ob zvokih državne himne razvil prapor in ga izročil v varstvo najmlajšemu borcu-partizariu I. Oberstarju. »S posebnim zadovoljstvom in ponosom sprejemam ta prapor v varstvo,« je dejal le-ta, »in obljubljam, da ga bom skrbno čuval ob spominu na našo revolucijo in njene pridobitve, tako kot smo nekoč med borbo sveto čuvali puško« Nato je predsednik Obč. odbora ZB Ribnica A. Maležič v daljšem govoru prikazal razvoj NOB in naše ljudske revolucije. Govoril je o razvoju in rasti slovenskih brigad, o končni zmagi in o razdejani domovini po koncu vojne. Na koncu pa je poudaril: »In če in kadar nam bo spet hudo in če bodo nad nami spet predvojaške vzgoje. Gasilska godba iz Ribnice, ki je sodelovala na proslavi v Grčaricah in na Gori, je sprejela štafeto v Dolenji vasi, Ribnici, Sodražici in na Gori. Posamezne ekipe, ki so se borile za prehodni pokal, so napele vse sile, da bi zasedle čim-boljše mesto. Do Dolenje vasi je vodila štafeta JLA, v Ribnico pa je že pritekel pivi član Partizana z nekaj dragocenimi sekundami prednosti. Na trgu pred zadružnim domom so štafeto pričakali številni Ribničani in tekače navdušeno pozdravljali. Tudi v Sodražici je bil prvi Partizan pred JLA, na Goro pa je prišla prva štafeta JLA. Vendar to ni bistveno vplivalo na končni izid ... Prvo mesto in prehodni pokal so kakor lansko leto osvojili člani TVD Partizan, drugo mesto JLA, na tretjem mestu je bila štafeta osnovne šole Rib-nica-Sodražica, pripadniki predvojaške vzgoje so bili četrti, ZROP pa na petem mestu ... Proslavo ob odkritju spominske plošče 16 padlim Gornikom ki je vzidana na novi šoli, je vodila sedemdesetletna partizan- Kulturni dom v Grčaricah temni oblaki, pomnimo, da jih lahko prežene le poštena in razumna roka takega človeka, kot ga je dala naša revolucija: ustvarjalnega, ponosnega, močnega, ki se zna boriti za boljše in srečnejše življenje...« In ljudje so ga zavzeto poslušali, srkali njegove besede, čeprav ni bilo to zanje nič novega. Čeprav so to številni doživeli, jim je bilo vendarle novo, lepo, ponovno doživetje težkih, krvavih dni, ki jih ne bomo nikdar pozabili. Po proslavi so iz Grčaric krenile proti Gori štafete TVD Partizana, ZROP, JLA, mladine in ska mati, ki je v vojni zgubila 4 sinove, Marija Ivančičeva. Najprej je toplo pozdravila partizansko patruljo in vse prisotne, nato pa prebrala kroniko padlih, ki jo je sama napisala v verzih. V daljšem govoru je poudarila pomen praznovanja 20. obletnice revolucije, opisala razvoj NOB v tem kraju ter vlogo Partije pri organiziranju boja proti okupatorju. Živahna ženica, ki se je vsa posvetila osvo-dilni borbi, se še sedaj s ponosom spominja Zbora slovenskih odposlancev, ki je bil v Kočevju, in se ga je tudi sama udeležila. Ko je odkrila spominsko ploščo, S seje Občinskega ljudskega odbora Kočevje Družina, naša velika skrb S perspektivnim razvojem gospodarstva se morajo razvijati tudi vse tiste dejavnosti, od katerih so neposredno odvisni dobri življenjski pogoji prebivalcev posamezne komune: zdravstveno varstvo, šolstvo, socialno službo, kulturne potrebe, rekreacijo in razvedrilo, še prav posebno pa stanovanjsko in komunalno graditev. — Taka skrb za človeka je toliko bolj potrebna tudi v občini Kočevje, kjer se struktura prebivalstva stalno menja. Zaradi naglega razvoja gospodarstva je potrebnih vedno več delavcev, ki prihajajo k nam iz drugih krajev. Mnogi se težko privadijo novemu okolju in niti ne mislijo ostati stalno tu. V takih razmerah se izoblikujejo nove družine, v katerih navadno razmere niso najboljše. Da pa bo delavec res lahko z zadovoljstvom delal, mora imeti dobre življenjske pogoje, mora biti zadovoljen s svojim privatnim življenjem. V občini je nad 16.000 prebivalcev, od tega je zaposlenih 7.000 (1.850 žensk). Po perspektivnem planu pa se bo število zaposlenih še povečalo, s čimer bo treba še bolj paziti na družino kot osnovno celico družbe. Se prav posebno skrb pa bo treba posvetiti varstvu in vzgoji otrok, predvsem otrok zaposlenih staršev. Otroci v urejenih družinah se navadno dobro razvijajo, mnogo več problematičnih otrok pa zraste v družinah z neurejenimi razmerami, kjer starši komajda pazijo na otroka in je le-ta popolnoma prepuščen vplivom okolice. V zadnjem letu je svet za varstvo družine pri Obč. LO Kočevje razpravljal o 60 družinah, vendar se jih je kljub prizadevanjem 15 razvezalo! Torej ni nič čudnega, če otroci v takih družinah zaidejo na kriva pota. V enem letu so zabeležili 33 prestopkov mladoletnikov. Šoloobvezni otroci tudi večkrat zaidejo v tatvino. Vsem tem problemom, ki jih nikakor ne smemo podcenjevati, bo treba posvetiti vso skrb. Problem zase, ki ga ne smemo prezreti, so tudi nezakonski otroci. V zadnjem letu je bilo rojenih izven zakona 45 otrok; v precej primerih še ni bilo priznano očetovstvo otroka. Včasih mati niti ne ve za priimek otrokovega očeta! Jasno je, da otrok v takih razmerah ne more dobro napredovati. Za takega otroka mati težko skrbi, posebno še, če je v službi. Vsi družbeni činitelji predvsem pa stanovanjske skupnosti in krajevni odbori, bodo morali bolj skrbeti za ustanavljanje varstveno-vzgojnih ustanov. V naši občini je še 64 otrok padlih borcev, ki uživajo posebno skrb. Za razvoj in šolanje teh otrok je izdatno skrbel tudi občinski ljudski odbor. — Na območju občine je še veliko starih in onemoglih ljudi, ki jih nima kdo vzdrževati, ali pa se njihovi otroci zanje sploh ne zmenijo. V zadnjem letu je občina pozitivno rešila 169 prošenj za socialno podporo in izdala v ta namen nad štiri milijone dinarjev. Delo socialnega varstva pa ni samo v tem, da daje starim in onemoglim podporo, ampak je treba starim in defektnim ljudem omogočiti bivanje v domovih. Tako je sedaj v različnih domovih počitka 20 ljudi, v zavodu za duševno defektne pa jih je tudi nekaj. je dejala: »Po vsej domovini smo po vojni odkrili številne spomenike revolucije in borcem, ki so za svobodo žrtvovali življenje. Imamo pa še nek drug spomenik borcem za svobodo! V začetku prejšnjega stoletja so Turki v Nišu vzidali lobanje pobitih borcev za svobodo, srbskih rodoljubov, v stolp, ki se sedaj imenuje Čele kula. Svojcem, ki so prišli po svoje padle, so pokazali stolp, iz katerega so jih gledale njihove lobanje... Kaj pa so taborišča, v katerih so ginili tisoči naših ljudi, umirali od gladu, trpljenja, zgorevali v krematorijih. To so naši največji spomeniki, naše Čele kule. Ne smemo pozabiti teh Čele kul, nikdar ne smemo pozabiti preslanih grozot. O tem moramo vedno pripovedovati našim mlajšim, da bodo znali ceniti pridobitve revolucije!... V imenu Obč. odbora ZB in partizanske patrol j e je prisotne pozdravil še Vinko Kersnič. Izrazil je željo, da bi vsi udeleženci ohranili ta dan v trajnem' spominu. Ta plošča pa naj bo v opomin vsem našim sovražnikom, da nas je še vedno dovolj, da bomo znali in mogli braniti našo dragoceno svobodo... Po proslavi se je množica raz- lezla na vse strani, svojci padlih so se ustavljali pred spominsko ploščo in obujali spomine nanje, padli pa so bili v srcih roditeljev in v naših srcih zopet med nami in se veselili prazničnega dne, svobode... Gora in Grčarice, Ljubljana in Titovo Užice, Poljane nad Jesenicami in vsaka jugoslovanska vas je še dolgo proslavljala ta lepi svetli dan, spomin na prehojeno pot, naš boj in naše uspehe, proslavljala je simbol naše revolucije — Dan borcev, 4. julij ... F. Grivec V gostinstvu katak ttapcef V občini je okrog 200 moralno in socialno ogroženih otrok. Posebno vprašanje so starejši telesno in umsko defektni mladoletniki. Dobro bi bilo, če bi ustanovili poseben zavod, kjer bi se taki ljudje nekako usposobili za življenje. Pa tudi drugače bi morali bolj skrbeti za doraščajoči rod. Dve igrišči v Kočevju sta premalo, pa še ti sta v dokaj slabem stanju. Tudi to vprašanje bi bilo treba čimprej ugodno rešiti. To so glavne misli, ki so bile izražene v poročilu o delu socialnega varstva v kočevski občini. Diskutantje, ki so po poročilu razpravljali, so se s tem strinjali in ugotovili še druge probleme, ki bi jih bilo treba čimprej rešiti, da se bo naš najmlajši rod pravilno razvijal v poštene in delovne člane naše skupnosti. Z vsestranskim gospodarskim razvojem, z razvojem turizma in gostinstva se je pokazala tudi potreba po razširitvi in obnovi gostinskih lokalov v Kočevju. Delavski svet lani ustanovljenega gostinskega podjetja Pugled je sklenil čimbolj modernizirati svoje lokale. Za to so predvidene v petletnem načrtu precejšnje investicije. — Že lansko leto so obnovili kavarno in gostilno pri Kmetu, letos pa hotel Pugled in delno Kolodvorsko restavracijo. V hotelu so popolnoma preuredili točilnico. Nabavili so novo točilno mizo, ki so jo kupili že lansko leto. Izdelala jo je Tovarna hladilnih naprav v Škofji Loki. Za ureditev celotne točilnice so investirali več kot dva milijona dinarjev, 450.000 dinarjev pa so investirali za delno obnovo Kolodvorske restavracije. Prihodnje leto jo bodo dokončno obnovili, prav tako pa tudi ostale lokale. Poseben problem v gostinstvu je pomanjkanje dobrega kadra. Sedaj so tudi strožji pogoji, potrebna pa je tudi kvalifikacija. Lani so v podjetju sprejeli štiri vajence, letos dva, sprejeli pa jih bodo še nekaj. Vedno skrbijo za dobro usposobljenost svojih delavcev. Tako je Gostinska zbornica priredila letos tečaj, ki so se ga udeležili tisti gostinski delavci iz Kočevja, ki še niso imeli potrebne prve stopnje izobrazbe (polkvalifikacije). Zaradi težkih delovnih pogojev je težko dobiti potreben kader. Nekateri se pritožujejo zaradi nerazumevajočega odnosa nekaterih mladih gostov, ki večkrat namenoma nagajajo strežnemu osebju. Uvedbo postrežni-ne si napak razlagajo, nekateri pa si celo dovolijo, da tudi po desekrat kličejo natakarico k mizi,čeprav brez potrebe, češ saj tako plačamo postrežnino. Brez dvoma je tak odnos nepravilen, kajti s takim ravnanjem onemogočajo strežnemu osebju, da bi postreglo še drugim gostom.... S prvim junijem so v podjetju uvedli ekonomske enote. Celotno podjetje je razdeljeno na deset ekonomskih enot; vsaka poslovalnica je samostojna ekonomska enota, v hotelu pa so ekonomske enote kuhinja, restavracija, hotelske sobe in uprava. V vsaki enoti razpravljajo samostojno o svojih problemih. Dohodek obračunavajo po učinku, nanj pa vpliva prizadevnost vsakega posameznika, čuvanje inventarja itd. Letošnji plan podjetja predvideva 151 milijonov dinarjev prometa. Zaslužek posameznikov je odvisen od realizacije plana v posamezni ekonomski enoti. Med letošnjimi proslavami 20-letnice revolucije prihaja veliko število obiskovalcev v naše kraje, v Rog in drugam, kar se občutno pozna tudi v gostinstvu. Na večji obisk računajo tudi v prihodnje, še posebno takrat, ko bo dokončana cesta. Na to se podjetje že sedaj pripravlja. Da pa bi bilo gostinstvo do takrat kolikor toliko sodobno urejeno, da bi zadovoljili vse turiste, so potrebne precejšnje investicije. Najbolj občutno je pomanjkanje prenočišč. Hotel z 42 posteljami ne more kriti vseh potreb, posebno še, ker je zaradi stanovanjske stiske stalno zasedenih 25 postelj. Nujno bi bilo urediti vsaj nekakšno dependanco s skupnimi ležišči. Kako pa je z gostinstvom v drugih krajih, izven mesta? Za silo je urejeno, naj slabše pa je v dragarskem koncu, kjer je gostilna le na Travi. Le-tu pa gostu lahko postrežejo samo s pijačami! To za turizem in sodobnega turista nikakor ni dovolj. Malo bolje je v Kolpski dolini, kjer se lahko potnik tudi naje in prespi. Gostinstvo v naših krajih torej še vedno šepa, o turizmu pa sploh ne moremo govoriti, čeprav so za to dani vsi pogoji. Res je, da so za to glavni pogoj dobre prometne zveze, vendar moramo že sedaj misliti na tisti čas, ko bo to urejeno. Spomnimo sc samo na prelepo Kolpsko dolino, Rog, Mestni vrh itd. Kočevska je res lepa, vendar te lepote le malokdo pozna, celo marsikateri domačin ne! Kje- so turistične postojanke, kje je rekreacijsko središče Kočevske. To so vprašanja, ki terjajo odgovor, odgovorili pa bomo lahko le mi sami. (vec) V Tiskarni so razpravljali Prejšnjo soboto je bila v ČZP Kočevski tisk seja Sveta za gospodarstvo ObLO Kočevje, na kateri so obravnavali problematiko tiskarne in načrte za njen razvoj. Iz izčrpnega poročila direktorja povzemamo nekaj misli. Podjetje je še mlado in še vedno v razvoju. Osnovni problem je pomanjkanje strokovnega kadra ter zastarela in pomanjkljiva proizvodna oprema. Zaradi pomanjkanja kadra so proizvodna sredstva nezadostno izkoriščena, kar občutno bremeni proizvodne stroške in zmanjšuje rentabiliteto, ki je v grafični stroki že tako nizka. To skuša podjetje izpolniti s šolanjem lastnih kadrov, kajti vse doslej je bilo odvisno od zunanjega dotoka strokovnih delavcev. Le-tem pa je treba nuditi vsaj skromna stanovanja, ki jih pa podjetje nima. Ob zadovoljivem številu strokovnih kadrov, bi podjetje lahko znatno dvignilo tiskarske storitve, celo še za 50 %. Zato v podjetju ne obravnavajo stanovanjskega vprašanja kot stvar življenjskega standarda, temveč le kot notranji gospodarski problem. Občutno pa se kažejo tudi potrebe po obnovi že zastarelih proizvodnih sredstev. Plan rekonstrukcije so v podjetju že izdelali in ga pričeli tudi izvajati. Letos bodo nabavili opreme za 22 milijonov dinarjev. _ Nekaj opreme so že prejeli. Večino investicijskih sredstev je podjetje zbralo v okviru lastnih skladov, četrtino pa bi krili s posojilom iz občinskega investicijskega sklada. Hitrejši tempo rekonstrukcij« narekujejo sedanje gospodarske prilike, v katerih so se znašla podjetja z nizkim organskim sestavom proizvodnih sredstev, kakršna je tudi tiskarna. Novejši tiskarski stroji, s kakršnimi je opremljena že večina tiskarn v Sloveniji, bi tudi kočevski tiskarni znatno pripomogli k zboljšanju gospodarskega položaja. Pri tem pa je zelo pereče vprašanje kreditov, čeprav majhnih. Kljub težavam pa se je podjetje lepo razvilo. Ob enakem številu zaposlenih in z istimi proizvodnimi sredstvi je letošnji proizvodni plan za 52,4 % večji kot pred dvema letoma. Polletni plan je že dosežen, kar potrjuje, da bo dosežen tudi letni plan, čeprav je zelo velik. V kolektivu se je začela razvijati zavest, da se lahko le z dvigom proizvodnje izboljša njihov gmotni položaj. Vendar bo z odpravo mezdne miselnosti, ki je še vedno globoko zakoreninjena, še precej težav, zato si tudi nagrajevanje glede na smotrnost gospodarjenja le težko utira pot. Pomanjkanje kadrov v pretežni mer preprečuje sodobnejši način nagrajevanja. Podjetju so se sedaj odprle nove možnosti za ceneno povečanje proizvodnih sredstev. Z razmeroma majhnimi investicijami je možno znatno povečati kapacitete, s čimer pa se bo še povečal problem kadrov. Reševanje teh problemov presega notranje zmogljivosti podjetja, zar to je Svet za gospodarstvo sklenil nuditi tiskarni pri premagovanju teh težav vso pomoč. V RIBNIŠKI ZADRUGI SO IZVOLILI DELAVSKI SVET Za uspešno gospodarjenje Preurejeni prostori v hotelu Pugled V KZ Ribnica so bile 24. junija prvič volitve delavskih svetov za poslovni enoti kmetijstva in gozdarstva. Udeležba na volitvah je bila polnoštevilna. V delavski svet kmetijstva je bilo izvoljenih 17, gozdarstva pa 15 članov. Po volitvah delavskih svetov je bilo zborovanje vseh delavcev in uslužbencev, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Okrajne zadružne zveze Karel Mikulič. V pozdravnem govoru je nakazal pomembne naloge novoizvoljenih delavskih svetov. Z uvedbo mehanizacije in z povečanjem obdelovalnih površin se pričenja popolnoma nova pot zadruge. Kooperacija je v zadrugi sicer zelo lepo razvita, vendar jo bo treba v prihodnje še bolj razširiti in zajeti v pogodbeno sodelovanje čimveč kmetovalcev. Prav tako pa bo morala zadruga nuditi kmetovalcem več strojnih uslug. Kooperacijsko sodelovanje bo treba razviti tudi v goz- darstvu. Gozdarska ekipa zadruge bo privatnikom nudila po želji vso pomoč. Te naloge zadruge so posebno važne za pravilno izkoriščanje gozdov. Prav zaradi tega .bo moral delavski sve1 krepko poprijeti za delo. Direktor Jože Benčina je n* zborovanju razložil arondacijsk> načrt za Ugar, kjer bodo ustanovili veliko posestvo. Sedaj že pripravljajo hleve za govedo-ustvariti pa bo treba tudi krimsko bazo. Z arondacijo se bodo občutno zmanjšali stroški Pr°^ izvodnje, ker bo obdelava zemljišč mehanizirana. Ža izpolnitev vseh teh nalofj bo moral vsak član kolektiv vložiti vse svoje sile, s čimer m bo zagotovljen tudi dober zaslu. žek. Delavski sveti bodo m°r° analizirati vsako delovno rn®s.. in ugotoviti ali so člani kolek va polno zaposleni ali bi la*1 opravljali še kako drugo delo- D« Nedeljska tekmovanja TEKMOVANJE ZA POKAL MARŠALA TITA, TEKMOVANJE V POČASTITEV RUDARSKEGA PRAZNIKA IN nagradno Žrebanje. V nedeljo dne 2. julija je bilo na stadionu v Kočevju več prireditev in tekmovanj. Najprej je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma za pokal maršala Tita med NK Poštar iz Ljubljane in NK Kočevje. Tekma se je končala z zmago NK Kočevje z rezultatom 3:1. Nogometaši Kočevja so v tej tekmi dokazali, da so bili boljši nasprotnik in so nasprotnika tudi tehnično premagali, saj so imeli ves čas igro v svojih rokah. Tako so se nogometaši Kočevja po zmagi nad Proletarcem, ki so jo odločili v svojo korist 3:0, in z zmago nad Poštarjem 3:1, uvrstili v nadaljno tekmovanje za pokal maršala Tita. Nogometaši Kočevja so se letos prvič uvrstili v nadaljno polfinalno tekmovanje za pokal maršala Tita v slovenskem merilu. Tudi letos je bil organiziran rudarski nogometni turnir v počastitev rudarskega praznika. Ta turnir je bil v letošnjem letu iz objektivnih vzrokov okrnjen, ker se turnirja nista udeležila NK Rudar iz Hrastnika in NK Rudar iz Trbovelj. Tako je bila odigrana v počastitev rudarskega praznika le nogometna tekma med NK Proletarec iz Zagorja in NK Kočevje. Tekma se je končala z rezultatom 2 :1 v korist Kočevja. Nogometaši Kočevja so bili veliko boljši. Rezultat bi bil lahko še višji, če bi bili napadalci Kočevja prisebnejši Pri streljanju na gol. Tekmo si je ogledalo rekordno število gledalcev, ki so bili zadovoljni z igro domačega moštva. V nedeljo 2. julija 1961 se je °d aktivnega igranja nogometa Poslovil dolgoletni član prvega moštva tov. Lavrih Rafael, ki je 10 let aktivno in uspešno zastopal kočevski nogomet. V znak priznanja za dolgoletno aktivno delo je bila med tekmo na igrišču manjša slovesnost. Predsednik NK Kočevje tov. Janko Zupan mu je izrekel zahvalo za njegovo delo in mu v imenu NK Kočevje izročil spominsko plaketo. S pesmijo po naših krajih Po končanih nogometnih tekmah se je ob 17. uri pričelo nagradno žrebanje. Nagradnega žrebanja se je udeležilo veliko število prebivalstva, ki so z zanimanjem zasledovali nagradno žrebanje. Srečni dobitnik glavnega dobitka — motornega dvokolesa — je bil Bonča Stane iz Ljubljane, ki obiskuje šoferski tečaj v Kočevju. Po končanem žrebanju so poskrbeli za veselo razpoloženje Roški fantje. -er DCjIjG s&- sxjei.nl d&bUnlki? Nogometni klub Kočevje objavlja izid nagradnega žrebanja, ki je bil dne 2. julija 1961 na stadionu v Kočevju. Navajamo izžrebane dobitke, ki jih izžrebanci še niso dvignili. Navedene dobitke naj izžrebanci dvignejo najpozneje do 31. julija 1961 v trgovini »Tehnika« v Kočevju. Po tem roku zapadejo dobitki v korist NK Kočevje. Št. dobitka Št. izžreb. srečke Tekmovanja ob Rudarskem dnevu 1. julija je rudniški komite LMS priredil športne igre v počastitev praznika rudarjev. Sodelovalo je sedem mladinskih aktivov s preko 70 tekmovalci, ki so se pomerili v kolesarjenju, odbojki in streljanju z zračno puško. Kolesarji so nastopili v štirih ekipah, prevozili pa so 7.800 m dolgo progo. Start in cilj sta bila pred kavarno Zvezdo. V zanimivi dirki je prvi privozil na cilj Tone Žagar iz Stare cerkve. Ekipa iz Stare cerkve je tudi zmagala. V streljanju z zračno puško je rastopilo 25 tekmovalcev iz petih aktivov. Najboljši je bil Stopar iz aktiva LMS na LIO, ki je dosegel od 100 možnih 84 krogov. Najboljša je bila tekmovalna ekipa iz podjetja Avto. Pri odbojki sta se plasirali v finale ekipi iz Tekstilane in Dolenje vasi. Po zanimivi igri je zmagala Tekstilana z 2 :1. Tretje mesto je zasedla ekipa iz Avta. Tako si je mladinski aktiv iz Tekstilane priboril prehodni pokal rudniškega komiteja LMS. V vseh tekmovanjih si je aktiv podjetja Avto priboril največ točk in tako prejel prehodni pokal celotnega tekmovanja. Tekmovanje, ki je bilo pod pokroviteljstvom Obč. komiteja LMS, pri izvedbi pa je pomagalo tudi TVD Partizan, je precej doprineslo k zbliževanju med mladinskimi aktivi iz mesta in okolice. Dobro bi bilo, če bi taka tekmovanja organizirali tudi. v bodoče. 1. 5719 5. 13417 7. 9630 10. 1 13. 14961 14. 13564 18. 6027 19. 5483 22. 4018 23. 10070 25. 12727 26. 11520 30. 5841 33. 13159 34. 11260 37. 1996 38. 860 39. 9029 40. 12737 42. 1401 44. 1525 49. 10217 53. 758 55. 16123 56. 17158 58. 12503 59. 464 60. 3168 V Bovcu so nas že pričakovali. Zopet ljubezniv sprejem v hotelu, prijetne sobe, izborna večerja. V hotelu je bilo mnogo Holandcev. Zvedeli so, da bomo priredili v hotelu koncert, zato so potrpežljivo čakali, da smo se odpočili in nahranili. Peli so v glavni hotelski dvorani. Po koncertu so se Holandci pomešali med naše pevce, jim čestitali in jih častili z besedami in pijačo. Hoteli so videti naše kolo. Pomešali so se med naše plesalce in se v kotu vrteli do onemoglosti. Vsi smo prišli na svoj račun: Holandci, mi, in vodstvo hotela! V nedeljo smo bili s postanki in odmori med vožnjo bolj na tesnem. Iz Bovca smo hiteli skozi Kobarid, Tolmin, Sv. Lucijo, Kanal, Solkan in Most na Soči v Novo Gorico. Mesto smo si ogledali, kolikor ga je bilo pač mogoče videti z njegove magi- Kolesarji pred startom 94. 95. 100. 101. 105. 106. 107. 108. 109. 112. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 121. 122. 123. 125. 126. 128. 129. 130. 131. 132. 134. 137. 138. 139. 141. 143. 11373 11021 11596 12756 14901 11521 5125 16999 9004 3797 3787 11433 12302 4556 3155 13833 11514 11391 8329 8508 10630 1997 6233 3795 11053 8516 11550 13424 11357 13888 8743 194 Qihanje pcehivalcev Zahvale Jkodam JuguMfeno JxeMici GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE Poročili so se: Požun Silvester iz Kočevja Rudnik št. 30, ključavničarski pomočnik, star 24 let in Logar Ivana-Zofija, delavka iz Kočevja, Rudnik št. 30, stara 20 let. V Dobrem polju sta se poročila Kastelic Albin, kmetovalec iz Tisovca št. 4, star 30 let in Mohar Zofija iz Ceste št. 8, stara 32 let. Umrla sta: Kocjan roj. Kužnik °Žefa, gospodinja iz Kočevja, °ska cesta št. 39, stara 88 let . Henigman Franc, upokojenec lz Stare cerkve št. 21, star 70 let. RIBNICA Rojstva: Ambrožič Ljudmila, Gospodinja iz Goriče vasi 47, — dečka Bojana; Šumak Angela, delavka iz Ribnice 194, — deklico Angelo. Poročili so se: Starc Anton, uslužbenec iz Brega 2 in Krt Frančiška, babica iz Brega št. 2; Starc Maksimiljan, študent iz Brega 2 in Gajšek Marija, študentka iz Trbovlja; Mencin Janez, upokojenec iz Dvorske vasi 32 in Mihelič Marija, gosp. pomočnica iz Ribnice 144. TT monter iz Travnika št. 110, star 30 let in Simič Katica, delavka iz Rakeka, stara 20 let; Benčina Anton, delavec iz Travnika št. 13, star 28 let in Benčina Pavla, delavka iz Travnika št. 12, stara 28 let. V Ljubljani sta se poročila: Krnc Alojz, uslužbenec iz Malega loga št. 1, star 27 let in Šega Antonija, delavka iz Travnika št. 4, stara 20 let. OSILNICA Umrl je Kovač Anton, prejemnik družinske invalidnice, star 81 let, Sela 13. PRODAM Zaradi selitve prodam dva sobna, eno kuhinjsko pohištvo, dve kolesi ter druge stvari. Tabor Jože, Koblarji 32 ČESTITKA Dragi hčerki Anici Rugole iz Kanade želijo vse najboljše za god in rojstni dan in ji kličejo še na mnoga leta oče, mama, sestra in bratje, Lidiji in Jožetu pa lep pozdrav, sestra. Čestitka Ferdinandu Nosanu iz Kota pri Ribnici iskreno čestitajo za op-Ribnici iskreno čestitajo za opravljeno diplomo oče, mama, sestra in bratje. OBVESTILO Združenje šoferjev in avtomehanikov Kočevje prireja za dan šoferjev 16. julija v Kočevju parado motornih vozil. Prosimo podjetja, da svojim šoferjem omogočijo udeležbo. Prav tako želimo, da se parade udeležijo tudi vozniki z lastnimi vozili. Začetek parade bo ob 9. uri. Zbirališče je pred delavnicami podjetja »Avto«. Istega dne ob 14. uri prireja združenje veliko veselico pri Rožnem studencu. Vabi odbor 63. 1840 144. 2239 65. 5642 148. 11316 68. 5211 150. 11536 71. 557 151. 7300 72. 1014 152. 13097 75. 1936 153. 13067 79. 9744 156. 728 81. 10074 159. 8293 82. 9633 160. 8871 89. 15761 163. 8571 90. 2184 166. 6036 91. 9021 168. 10250 92. 11212 171. 13503 93. 15789 174. 11369 strale. Kar pa smo videli, je bilo veličastno! Mesto je bilo okrašeno in v zastavah. Godbe na pihala so imele okrajno revijo. Do Sežane, ki je bila naša zadnja večja postaja, se nismo več ustavljali. Tu sem se prepričal, da so se gostinci v tem delu Slovenije zarotili proti svojim gostom. Najtoplejši sprejem nam je pripravil upravnik hotela v Sežani. Prihitel nam je nasproti, se pozanimal za naše želje in takoj ukrepal. Kosilo spet imenitno, postrežba res kulturna, pijača prav dobra. Ogledali smo si mesto, zlasti temeljito pa znameniti sežanski botanični vrt. To je redkost, ki jo je vredno ogledati! — Po kratkem počitku se odpeljemo k zadnjemu cilju naše poti: Škocijan in njegove znamenite podzemeljske jame. Za opis teh pa je odmerjeni prostor premajhen. Omenim naj le, da so jame na novo osvetlili, uredili pota in mostove. V ta dela so vložili ogromna denarna sredstva, a se jim bo izplačalo, kajti domačini in tujci radi obiskujejo te jame. Vstopnina 150 dinarjev ni visoka, če pomisliš, da lahko uživaš čudovite podzemeljske lepote skoraj tri ure. Po ogledu jame smo še malo počili in se pripravili za odhod. Naši priznani balinarji Edo, Jože in Marjan so domačinom zelo prepričevalno dokazali, da v Kočevju dobro balinamo. Se zadnjikrat množično pisanje razglednic še malo slavnega pršuta, zalitega s teranom — in poslovili smo se od lepih krajev ter se obrnili domov. V Sodražici, na pragu domačije, je potni maršal dovolil izreden postanek. Svidenje z domačimi kraji je bilo tako ginljivo, gostilna v Sodražici pa čista, lepa in vabljiva, slivovka in brinjevec imenitna, preste hrustave, pivo hladno, postrežba kar se da dobra. Ko smo zajadrali proti domu, je v avtobusu postalo čudno mirno. Vsi so bili nekam zamišljeni. Razumljivo. Skrb, delo in dolžnosti so se pojavljale na obzorju, družina, otroci in prijatelji nas že čakajo. V enem pa smo bili vsi enakih misli: o tem lepem in koristnem potovanju ne bo doma težko kaj pripovedovati. Organizatorjem izleta, zlasti vodji tov. Humeku, smo vsi udeleženci tega izleta od srca hvaležni! Posebno zahvalo in pohvalo pa zasluži tovariš šofer, ki nas je varno in — poudarjam! — trezno vozil vso dolgo pot in nas brez najmanjše okvare pripeljal cele domov. Ni bil samo voznik, temveč vso pot tudi nadvse družaben tovariš. To pa je mnogo! France Cankar <^~tane ^Ltampug: JC DOLENJA VAS Rodile so: Kos Štefanija, gospodinja iz Dolenje vasi 41 dečka Janeza in Kromar Albina, gospodinja iz Prigorice 78, deklico Emo. LOŠKI POTOK , Hodila je: Kordiš Pavla, de-avka iz Reti j št. 41 — deklico Uen0. Poročili so se: Knavs Karol, JOVIČE« - glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje In Ribnica, »zdaja In tiska CZP »KOČEVSKI niis * v Kočevju. Urejuje ured-o*skl odbor. Odgovorni urednik »anez Merhar. Uredništvo In uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta sbo lele,on uredništva ln uprave Naročnina je 500 din, polletna din ln jo je treba plačati v Prej. Za Inozemstvo 1000 din oz. ennUo^ke dolarje. Tekoči račun: til'.1-265 Prl Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje JADRAN, Kočevje: od 7. do 9. julija ameriški CS film »Nemirna leta«, 10. julija ameriški barvni cinemascopski film »Princ Vali j ant«, od 11. do 13. julija jugosl. film »Osma vrata«, od 14. do 16. julija amer. barvni vistavision film »Imitacija življenje«. SVOBODA, Rudnik: 8. in 9. julija angl. barvni film »Nepričakovana ljubezen«, 15. in 16. julija sovj. barvni film »Dekle brez naslova«. RIBNICA: 8. in 9. julija sovj. barvni film »Ogleduh«, 15. in 16. julija amer.-ital. barvni cinemascopski film »Gola Maja«. SODRAŽICA: 8. in 9. julija Ital. francoski barvni cinemascopski film »Poslednji raj«, 15. in 16. julija poljski film »Pepel in diamant«. LOŠKI POTOK: 9. julija amer. film »Dvanajst jeznih mož«, 16. julija franc.-ital. film »Zakon je zakon«. VELIKE LAŠČE: 8. in 9. julija angl. film »Ladja, ki je umrla od sramu«, 15. in 16. julija češki film »Volčja jama«. DORBEPOLJE: 8. in 9. julija franc, cinemascop. film »Ljubimca«, 12. julija angl. film »Ljubimec Lady Chetherly«. PONIKVE: 13. julija angl. film »Ljubimec Lady Chetherly«. KOČEVSKA REKA: 8. in 9. julija angl. barvni film »Doktor brez dela«, 12. julija francoski film »Ulica sanj«, 15. in 16. julija amer. barvni film »Valentino«. PREDGRAD: 8. in 9. julija francoski barvni film »Folies Ber-geres«, 15. in 16. julija amer. barvni film »Osamljeni maščevalec«. BROD NA KOLPI: 8. in 9. julija franc.-ital. barvni film »Avanture Casanove«, 15. in 16. julija francoski film »Inšpektor ljubi gnečo«. o Loja coata Tisto, kar je slišal, se je tre- Sedaj je tudi on spoznal Iva-nutek nadaljevalo bolj vstran na, ki je bil oblečen v jutranjo od vrat, ki so se potem odprla haljo. Bil je presenečen in je in v sobo je planila Mimica. Tako hitro, kakor plane človek, ki beži. Imela je razmršene lase, rdeč obraz in odpeto naramnico predpasnika. Z obema rokama je zgrabila kljuko, se na- momljal: »Lepo, lepo...« »Da se mi izgubiš!« Bil je spet stari oblastnež, kakršnega je Ivan poznal. »In ti, frklja-----« »Ne bom več prodajala. Grem! slonda ob podboj k zidu posta- Dovolj mi >e te§a zalezovanja. “a * ,S°Kia‘na vsTmS. ?«>•, Pa že“ ln hč=rk» lm“ te! Nate!« vila nogo in vlekla na V začetku brez odpora, potem se je kljuka pripognila, roke in telo so se napeli, sklonila se je, se oprla s koleni ob steno in sopla. Vendar so se vrata pre- Zagnala mu je pod noge šop ključev in trenutek kasneje še predpasnik. »Tudi plače ne maram od take maknila, nastala je čisto ozka svinje!« špranja, nato za palec široka in Gospodar je brcnil predpasnik še malo širša. Mimica je napela sobe in pobral ključe, vso moč in špranja se je zožila. Hihitaje se, je odšel. Naenkrat so mišice popustile in Mimica je zaloputnila da so sen stresla tla. Sedla je. Ivan je premeril razdaljo med Ivana, ki se v teh kratkih se- oknom in posteljo s štirimi ali kundah ni znašel, je pognalo s petimi koraki, postelje. S temnega hodnika je pri naslednjem sunku so se vrata odpahnila. planil v sobo suh moški, bledega obraza, dobne glave in črnih las. Presenečen je obstal pred Ivanom. Fant ga je poznal; bil je »Hudič prekleti, kako že uganja to?« Ni vedela, ali naj odgovori, ali pa je to rekel kar tako. Ko sta mojster, lastnik pekarne,’ gazda, se sre8ala z 081111 Je Povedala: kot so mu rekli tedaj, ko je bil še vajenec pri njem. Nikoli se nista marala. Ivana je preblis- »Od drugega dne. Začel je s pokloni, kako da sem lepa, da me vse še čaka, on pa da živi da bi... Bala sem se ti povedati, ves čas me že teži.« Spet sta sedela molče. Ivanove .. jezne oči so bliskale po sobi. Mi- °Sreli. nilo, kaj vse je gazda počel. Pro- v nesrečnem zakonu. Vse bi dal, dajalke, prodajalke... Zdaj je Mimica stala za njima. Ivan je dvignil roko, hotel bi ga česniti s pestjo po ustih in temu pokvarjencu stolči zobe. žala ga je Mimica. »Ne! Ne!« »Hudič,« je siknil Ivan in si hotel oprostiti roko Mimičinega prijema, ki ga je jezil. »A tako, lepo, lepo, v mojo hišo ljubimca,« je spravil iz sebe gospodar. »Zato si se tako košatila, punčka. Hmm!« »Verjamem.« Približal se ji je in ji jel popravljati lase. Vedno Ji je popravljal lase za uho in pravil, da je tako lepše. »Beživa iz te hiše.« Napolnila je kovček in napravila zavoj. Zdavnaj se je bilo že zvečerilo, ko sta zapustila hišo. Sobe nista zaklenila. Mesec je sijal in zvezde so bile jasne. S ceste sta zavila na komaj utrto poljsko pot. Skoraj na snegu se je udirala in gazila sta v globoko. Mraz je pritisnil. Mimo ograd sta prišla med grmovje in se vzpenjala v strmi, neprijazni breg. Izdihana para se je lovila pred njima. Mimo je bilo. Včasih sta predela breme z roke v roko. Mimico je oplazila borova veja, stepla si je rokav in rekla: »Kot bi ivje cvetelo.« »Zares.« V dolini je migetalo polno dolgo medlih luči. Nekje daleč se je slišalo zavijanje. Daleč, zelo daleč. »Volkovi,« je rekel Ivan. »Volkovi?« Prestrašilo jo je. Spomnila se je na vse, kar so pripovedovali o njih. Prisluhnila je. »Saj so daleč. Kje pri Jasniti. Ponoči se daleč sliši.« Stisnil jo je k sebi. Dotaknili sta se mrzli lici in se počasi Zadr- mico zdaj ni skrbela nobena stvar več. Edino le pospraviti še mora, nič, prav nič drugega ji ni treba. Več ne more storiti, več ne more vedeti ta trenutek, vsaj ta trenutek ne. Najprej bo mislila drugič... Hotela se je približati Ivanu, a jo je uplašil njegov pogled, da je postala na stolu vsa majhna in nebogljena. »Veš, da nisem...« Stopila sta dalje po mirnem, neskončnem gozdu. »Drug drugega imava,« je dejal in Mimica je pritrdila. To je bilo res. Bilo je mnogo, tega zjutraj še ni bilo. A ni še bilo vse. Obema so misli uhajale v jutrišnji dan in v te dneve, ki pridejo. Konec Republiško strelsko tekmovanje lena $)o&ta aig-anizacifa Pod pokroviteljstvom predsednika ObLO tov. Draga Benčina je Kočevje v nedeljo sprejelo številne strelke, ki so se pomerile v Kočevju za republiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško. Lepo vreme in vzorno pripravljeno strelišče je zagotovilo uspeh prireditve. Kočevski strelci zaslužijo za dobro organizacijo in požrtvovalno delo vse priznanje. • Z DANAŠNJIM STRELSKIM TEKMOVANJEM V PO- • CASTITEV DNEVA BORCA IN 20. LETNICE VSTAJE • DAJEMO PRIZNANJE VSEM ŽENAM IN DEKLETOM, • KI SO TAKO ŠTEVILNE NA KOČEVSKEM IN DRUGOD • MNOGO ŽRTVOVALE ZA NASO SVOBODO. STRELSKI • SPORT IMA SE DANES ZA OBRAMBO DOMOVINE NE- • PRECENLJIV POMEN. ŽELIM VAM MNOGO USPEHA • PRI TEKMOVANJU IN PRIJETNO BIVANJE V PARTI- • ZANSKEM KOČEVJU. Iz govora pokrovitelja Draga Benčina Kočevje je v zastavah sprejelo v soboto popoldne 14 ženskih ekip iz vse Slovenije. Glavni odbor strelske zveze Slovenije je namreč Občinskemu strelskemu odboru Kočevje poveril organizacijo strelskega tekmovanja žena za republiško prvenstvo. Že nekaj tednov prej so kočevski strelci neumorno urejali strelišče, kopali rove in urejali okolico. Prireditveni prostor je bil tako v nedeljo res vzorno urejen. Več kot 40 zastav je plapolalo v rahlem vetru zraven strelne lope pa je bila za tekmovalke urejena pravcata platnena vas iz šotorov. Že v soboto zvečer so vodje ekip izžrebali startne številke, tako se je tekmovanje lahko začelo že zgodaj zjutraj. Ob 7.30 so se tekmovalke uvrstile pred streliščem. Med igranjem himne so na visoki železni drog dvignili državno zastavo. Predsednik Občinskega strelskega odbora Kočevje Ivan Arko je pozdravil tekmovalke in goste, predvsem pa predstavnika Strelske zveze Jugoslavije tov. Vodopivca, pokrovitelja tekmovanja predsednika ObLO Kočevje Draga Benčina, sekretarja GO SZS, sekretarja OSZ, sekretarja Obč. komiteja ZKS Ludvika Goloba in ostale goste. V zaključnem govoru je sekretar Občinskega strelskega odbora Kočevje tov. Jože Adamič poudaril, da bo končano tekmovanje ugodno vplivalo na razvoj strelskega športa v Kočevju, čeprav je ta organizacija ena najaktivnejših športnih organizacij v Kočevju. Strelišče na katerem se je vršilo tekmovanje je rezultat prostovoljnega dela vseh kočevskih strelcev. Glavni sodnik Miro Marn je objavil rezultate: Zaključek šolskega Za konec šolskega leta so pionirji osnovne šole v Kočevski Reki pokazali svoje znanje o Kočevski. Na prireditvi »Pionirji o Kočevski« je nastopilo 20 pionirjev in pionirk, ki so na vprašanja lepo odgovarjali. V program so bile vključene tudi deklamacije in pevske točke. Sola je ob zaključku pouka odprla tudi muzej NOB na Kočevskem, priredili pa so tudi razstavo šolskih izdelkov. V muzeju so bili razstavljeni predmeti, ki 1 mesto Ljubljana 2 mesto Kranj 3 mesto Ljublj. II 4 mesto Celje II 5 mesto Maribor itd. Zmagovalni ekipi je pokrovitelj tekmovanja Drago Benčina izročil zelo lep pokal z vzpodbudnimi besedami. Prva ekipa je prejela tudi zastavico v trajno last od GO SZS in diplomo. Občinski strelski odbor Kočevje je prvoplasirani ekipi podaril malokalibrsko puško. Drugi ekipi Kranj je podaril malokalibrsko puško Občinski odbor Zveze borcev Kočevje. Tretji ekipi Ljubljane je prav tako podaril Obč. strelski odbor malokalibrsko puško, četrta ekipa pa je od Društva za telesno vzgojo Kočevje prejela sliko Kočevskega spomenika. Nekatere strelke so se morale posloviti, ker jih je klicala službena dolžnost, več kot polovica pa je v ponedeljek zjutraj obiskala Rog, bolnico Jelendol in leta v Kočevski Reki so jih pionirji med letom zbrali in ki govorijo o vojnih dneh v naših krajih. Zbranega je tudi precej materiala, ki so ga otroci prinesli iz partizanske bolnice »Smrekovec« in iz Jelenovega žleba; različne opore za zlome, ostanke nosil, naprava za operacijski stol, predmeti iz partizanske kuhinje itd. Obiskovalci muzeja so bili z delom pionirjev zelo zadovoljni. Vse to so uredili v okviru jugoslovanskih pionirskih iger. Bazo 20, kjer so jih sprejeli predstavniki Okrajnega odbora ZB. Tekmovalke so spremljali tudi člani Obč. strelskega odbora Kočevje. Nepozaben bo ostal spomin na edinstveno prireditev v Kočevju, ki bo tudi kočevskim strelcem vlila novih sil za še uspešnejše delo. AD DENARNE PODPORE Obč. odbor ZVVI Ribnica je za Dan borcev obdaril nekaj najbolj potrebnih članov z denarjem, da bi se lahko zdravili. Vsekakor je zelo lepo, da so se spomnili ob tem velikem prazniku tistih, ki so žrtvovali zdravje za revolucijo in za vse to, kar danes imamo. Kočevski borci so razvili prapor V ponedeljek zvečer je v Kočevju Krajev, org. ZB razvila svoj prapor. Praporu je kumoval Nace Kamičnik, eden prvih partizanov na Kočevskem, razvil pa predsednik krajevne organizacije ZB Ivo Vidoševič. Ob tej priliki je bila tudi proslava 20-letnice vstaje v Šeško-vem domu. Slovenska filharmonija je priredila koncert, sodelovali pa so priznani solisti Ljubljanske Opere Miro Brajnik, Zlata Ognjanovič in Vilma Bukovčeva. Dirigiral je Samo Hubad. Qalante%iju a 'Velikih £aščah do&ci cezuitati 981 krogov 974 krogov 952 krogov 940 krogov 875 krogov 5ehmate-nanUmoosU- NOVA KOVINA Po svojetskih virih povzemamo, da je znanstvenikom SZ uspelo izdelati »superkovino«, ki odlikujejo prav nenavadne lastnosti. Poročajo, da je nova kovina 4-krat trdnejša od jekla. Kovinska palica napravljena iz tega novega materiala, lahko pri debelini 2,5 cm nosi težo nič manj kot 1000 ton. URAGAN »DONNA« Za Severno Ameriko vemo, da jo večkrat pustošijo uraganski viharji. Ti povzročajo milijonsko škodo. Nekaj številk, ki osvetlijo tak vihar z energetskega gledišča, bo nedvomno zanimivo. Za primer vzemimo uragan »Donna«, ki je pred nekaj meseci prečesal velikansko področje nad Mehiškim zalivom in južnim delom Združenih držav. »Donna« je besnela 10 dni in v tem času se je s kondenzacijo energije, kot bi jo dobili z eksplozijo 10 milijonov običajnih atomskih bomb. Če bi to energijo lahko brez izgub spremenili v elektriko in če bi jo lahko vskladiščili, potem bi bile ZDA z elektriko oskrbljene polnih 600 let. Prav nič manj presenetljiv je tudi naslednji podatek: sleherno minuto je uragan zvrtinčil okoli 20 milijonov ton zraka, ki ga je iz nižjih dvignil v višje zračne plasti. KDAJ PREKLINJAMO? Pred nedavnim se je vrnila z Gronlanda britanska znanstvena ekspedicija, ki so jo sestavljali sami moški, le psihiater je bila ženska. Le-ta je ves čas proučevala vzroke in motive, zakaj moški preklinjajo. Odkrila je, da moški raje zakolnejo, če so dobro razpoloženi, kakor pa če so pobiti ali v hudi duševni stiski. TUDI V VESOLJU JE ŽIVLJENJE Znanstveniki so že dalj časa ugibali in razmišljali, ali je življenje le na Zemlji ali je tudi kje drugje v vesolju. Nedolgo tega pa so trije ameriški znanstveniki dokazali, da vesolje ni mrtvo. Natančno so proučili nek meteorit, ki je priletel iz vesolja in po dolgotrajnih analizah so odkrili v njem okamenino živega organizma. To je najmočnejši argument za teorijo, ki pravi, da je življenje na našem planetu le I del življenja v vesolju. GO-CART V zadnjem času se na avtomobilskih dirkah vse bolj uveljavlja nova vrsta avtomobila. Vozilo, ki ga imenujejo Go-cart je preprosto izdelano, vendar doseže hitrost do 100 km na uro. ZRAČNI DRSALCI Tehnika nenehno napreduje. Že dalj časa se tehniki ukvarjajo z napravo, ki jo imenujejo’ zračni drsalec. Strokovnjaki so prve takšne naprave zelo ugodno ocenili. Zračni drsalec nima koles, torej ne sodi med avtomobile. Prav tako se lahko pomika tik nad morsko gladino, kot nad zemelj^ sko površino. Te naprave izkoriščajo zračno blazino, to je zgoščen zrak, ki ga drsalci ustvarjajo s pomočjo enega ali več zračnih kompresorjev, ki tlačijo zrak na spodnjo stran letalne naprave. Tako leti naprava nekaj centimetrov nad zemljo. Tehniki pravijo, da bodo v bodoče gradili celo prekooceanske zračne drsalce, ki bodo tako veliki kot današnje prekooceanske ladje in bodo dosegli hitrost 200 km na uro in peljali istočasno 30© potnikov. Novi servisi v Kočevju Po otvoritvenem govoru, ki ga je imel pokrovitelj tov. Drago Benčina so strelke pozdravili tudi ostali predstavniki, jim želeli dobre rezultate, ter se zahvalili Občinskemu strelskemu odboru Kočevje za sprejem in lepo ureditev strelišča. Pričelo se je tekmovanje, vendar kot je kazalo z malo nervoze, saj so strelke znane po mirnih živcih. Nepremično zroč samo v en cilj — tarčo oddaljeno 50 m so bile uprte oči ves nedeljski dopoldan in še pozno v popoldanskih urah. Tekmovanje je bilo uspešno zaključeno. VABILO V nedeljo, 9. julija ob 20.15 uri bo v Šeškovem domu nastopil celjski akademski ansambel »Dobri znanci«. Vabljeni VREME Spremenljivo, vendar toplejše vreme. Ko je podjetje Interobrt prenehalo poslovati, je prevzela galanterijsko delavnico v Velikih Laščah Lesna industrija Podpeč. Od takrat delavnice v Velikih Laščah lepo napredujejo. Preselili so se iz skromnih prostorov doma Partizana v stavbo pri že- lezniški postaji, ki so jo primerno uredili. Sedaj dela 35 delavcev. Izdelujejo predvsem galanterijske izdelke, sušilna stojala in ležalne stole. Pozneje, ko bo proizvodnja stekla, bodo zapo' slili do 70 delavcev. Delu s stroji so se privadile tudi ženske. V soboto je bila v prostorih bivše mlekarne majhna slovesnost. Stanovanjska skupnost Ko-čevje-mesto je odprla novo pralnico. Mehanizirana pralnica z likalnico je bila že večletna želja kočevskih prebivalcev, posebno še z delom preobremenjenih gospodinj. Stanovanjska skupnost je izpolnila dano obljubo in njen predsednik ing. Knafelj c jo je izročil namenu. V zgradbo prejšnje mlekarne je bilo treba vložiti precej truda in denarja, da so prostore primerno uredili. Predsednik je v uvodu poudaril, da so pri organizaciji novega servisa dobili pomoč od ObLO, prav tako pa je tudi KGP Kočevje z razumevanjem odstopilo zgradbo Stanovanjski skupnosti. Naloge s tem še niso opravljene. Sodoben obrat družbene prehrane je v Ko- čevju nujno potreben, potrebe pa se večajo iz dneva v dan. Prav tako je potrebno tudi kopa- lišče in vrsta komunalnih naprav, ki jih bo morala urediti Stanovanjska skupnost. »Natančneje me niso izpraševali, sicer pa se tudi ničesar ne spominjam. Gray je nekaj trenutkov zamišljeno gledal predse, potem pa je rekel: »Prosim vas, skušajte se spomniti. Ali bi Eileen lahko nosila uhane, ne da bi vi to opazili?« »Ne razumem,« ga je začudeno pogledala. »Le zakaj me to vprašujete?« »Mogoče niti ni važno. Ali se spominjate?« Kot igralka je zaprla oči in si šla z roko čez čelo. »Uhani, uhani,« je rekla. »Res ne vem, ali sem jih videla. Eileen je imela novo frizuro, tako z lasmi čez ušesa. Res ne vem, ali je imela uhane ali ne.« Gray jo je gledal in molčal. Nenadoma se je zganila. »Saj res!« je vzkliknila. »Uhane je imela! Tisti večer sem se peljala z vozičkom po stanovanju. Slišala sem, da se je Eileen pogovarjala z očetom v njeni sohi. Philip je bil čudne volje,« se je zaupljivo nagnila h Grayu. »Veste, z Eileen se včasih nista kaj prida razumela. Sicer pa vam je to najbrž znano. Philip je zaradi nečesa grajal Eileen. Ce se prav spominjam, sta med pogovorom omenila tudi vaše ime. Philip se ni mogel sprijazniti z mislijo, da hodi njegova hči k psihiatru, in tisti večer ...« »Prosim, ne pozabiva na uhane,« se ji je Gray prijazno nasmehnil. »Tudi mene zanimajo.« Živahno se mu je nasmehnila. »Oprostite, preveč gostobesedna sem. Spominjam se, da si je Eileen nadela uhan in se pogledala v zrcalo. Lepe uhane ima, zlati delfin, obložene z diamanti.« »Ali ste videli samo enega?« Spet je zaprla oči in se zamislila, čez trenutek pa je prikimala. »Da, samo enega. Potem me je opazila in je rekla, naj grem k njej. Peljala sem sc v njeno sobo. Omenila je psihoterapijo. Phili-pa sem skušala pomiriti. Z menj je vedno prijazen. Le takrat, ko sem omenila, da bi bilo najbolje, če bi šla Eileen k psihiatru, sva se skorajda sporekla. To bi bil najin četrti ali peti prepir v petindvajsetih letih. Lep rekord, kaj? Veste, še vedno sva zaljubljena drug v drugega.« »Res presenetljiv rekord,« je rekel Gray, »in zdaj o uhanu... Ali bi sc lahko zgodilo, da bi Eileen potem pozabila na drugega? Ali bi ga lahko pustila doma, ne da bi to opazila?« »Da,« je Zoe prikimala. »Pri tisti frizuri bi tega nihče ne opazil, razen če bi se naglo zasukala ali če bi si popravila kodre.« Gray jo je zamišljeno gledal, zato ga je vprašala: »Povejte, čemu se zanimate za vse to?« »Če bom kaj izvedel, bom prišel k vam in vam povedal,« je rekel in vstal. »Zdaj je vse skupaj le tipanje v temi. Veliko ste mi pomagali, gospa Herrick.« Pogledal jo je in rekel: »Mogoče bi lahko še pomagali. Ali poznate Dana Abela?« »Seveda,« se je zganila. »Dan mi je všeč. Dober fant, morda malce preveč resen. Žal mi je, da se je med njim in Eileen vse razdrlo. Včasih se mi zdi... Sicer pa je bolje, če ne povem.« »Kaj imate v mislih, gospa Herrick?« Ni ji bilo treba prigovarjati: »Prav, pa vam bom povedala. Poročiti bi se smela le človeka, ki se imata zares rada, tako kot Philip in jaz na primer, torej ne zaradi poslovnih stikov ali politike. Dan Abel mi je bil všeč.« »Kaj pa Neil Pollard?« jo je vprašal, ker je uganil, kaj misli. »Ta je kavalir, zelo navezan na Eileen,« se je nasmehnila. »Mislim, da bi bil ta zakon kar srečen, seveda če izvzamemo važno dejstvo. Moja hči ga nima rada.« »Kako pa to vcstc?e« »Ne morem povedati,« se je spet nasmehnila. »Take reči človek preprosto ve.« Prikimal je. »Kar verjel bi vam,« ji je rekel. »Žal mi je, toda iti moram.« Ponudila mu je roko. »Vem, da vam je težko, lahko pa pride še hujše. Verjemite mi, da bom storil vse po najboljših močeh.« Stisnila mu je roko. Spet se ni mogel iznebiti občutka, da je zaigrala. »Verjamem vam,« je rekla. Tik pri vratih se je nenadoma obrnil: »Ali ste bili sinoči doma?« Privzdignila je obrvi: »Seveda sem bila! Od doma sem vam telefonirala.« »Vem. Pa kasneje? Ali ste bili sami?« »Vprašujete kot kak detektiv,« se je nasmehnila. »Kmalu po deveti sem bila čisto sama. Zakaj vprašujete?« »Ali vašega moža ni bilo doma?« jo je vprašal. »Seveda je bil! Mislila sem, da hočete vedeti, ali sem bila sama v sobi. Zdi sc mi, da je biT Philip spodaj v knjižnici. Uspavalni prašek sem vzela, zgodaj sem legla. Nekaj časa sem še brala, okoli desetih pa sem utrnila luč. Ali si lahko s tem kaj pomagate?« »Mislim, da,« se ji je nasmehnil. »Hvala? Upam, da vam nisem bil preveč nadležen. Veselilo bi me, ko bi vam lahko povedal kaj več.« »Nekam skrivnostni ste, naravnost presenetljivo skrivnostni. Oglasite sc, ko boste utegnili. In hvala lepa, gospod Gray!« * Po dežju je dišalo, ko je Gray lezel v svoj voz pod drevjem. Mislil je na uhan in na možnosti v zvezi z njim. Zelo verjetno je imela Eileen v klubu en sam uhan v podobi zlatega delfina. Drugega je najbrž pustila na toaletni mizici, ko sta se z očetom sporekla. Ali pa ji jo morda zdrsnil iz ušesnega mešička. Herrick bi ga lahko pobral. Tudi Zoe, njegova žena. Pollard prav tako ali pa Chris Bond, ločeni mož umorjene Beverly. Nenadoma ga je obšla misel: Kaj če ga je pobrala Beverly sama? Cela vrsta ljudi bi lahko našla tisti uhan, če ga je Eileen kje i*' gubila. Kdo ve, kod vse je hodila ponoči! N® vsej dolgi poti od svoje sobe pa do divana, ki na njem ležala mrtva Beverly. Zraven nje je 1*" žal na preprogi zlati delfin ...