P a š n i k. Snažnost, Telesna snažnost je sestra dušne čistosti. Telo je ogledalo naše nevidljive duše. — Znano je, da človek potrebnega zraka dobiva po potnicah, ravno tako tudi po njih oddaja nepotrpbne reči. Ako se pa potnice zamašijo, je bolezen gotova. Potrebno je, da se človek vsaki dan umiva, da vsaki teden perilo preminja, in da se večkrat koplje. Snažnost pa ne varuje sanio telesa bolezni, ampak budi tudi človeški duh in ga priganja k delavnosti, ter ga varuje dušne bolezni — greha. Pa tudi ljudje imajo snažnega rajši, kakor zanikprnega človeka, in ga povsod radi vidijo; nesnažnega pa se vsak boji. Zatorej se v šoli tndi mora gledati na snažnost. V šoli se morajo otroci privaditi, da pridejo vsaki dan lepo umiti s čednimi rokami in poravnanimi lasnii, s snažno obleko in z očejenimi čevlji v šolo. To naj učitelj tirja na tanko do pičice, in kdor pride nesnažen, naj ga pošlje ven ali pa doiuu, da se očedi. Zato je prav, da je učitelj pervi v šoli, da vsakega lahko pogleda, je li snažen, ali ne. Treba je pa tudi paziti na šolsko orodje, da iina vsak otrok v.se čedno. Tudi šolsko orodje se mora večkrat pregledati. Vse to, in če se učitelj še tako prizadeva otroke k snažnosti napeljevati, se pravi bob v steno metati, ako je učitelj sam zanikern, in če je šola polna nesnažnosti. Gosposka skerbi pri zidanji novili šol, da se zidajo večje in prostorniše od drugih hiš. To pa ni še vse, ampak šola mora biti čedna od zunaj in od znotrej. Sola mora biti zerkalo vseni drugim hišaiu v vasi. Pred šolo mora biti lepo pometeno, vrata in okna umite in sploh vse tako, da se na pervi pogled more reči, da je tukaj snažnost doma. Naj bolj je pa treba gledati na šolsko sobo. Kellner pravi: nPokaži mi šolsko sobo, iu poznal bom učitelja; kdor šolsko sobo zanemarja, zanemarja tudi svoj poklic". Vsako leto je treba šolsko izbopobeliti, in vsaki teden jo je treba dvakrat pomesti in čez dan večkrat prezračiti. Paziti je treba, da otroci ne mečcjo po tleh popirja, odogrizkov odsadjaali pa orehovih in kostanjevih lušin, ker po inalcni namečejo otroci, če se ne pazi, cele kupe takih reči na tla. Vsak učenec naj bo odgovoren od svojega prostora, in med uro, ko se otroci oddahnejo, naj učitelj vse po tleh pregleda. Ko otroci vidijo, da učitelj pazi na snažnost, si bodo tudi prizadevali, da bo vse snažno. Tako se bodo privadili snažnosti, ki je tudi nikoli ne bodo opustili. Sv. pismo pravi: ,,Česar se mladenč privadi, od tega tudi star ne odstopi". Le s tem je mogoče, ce se mladost v šoli snažnosti do dobrega navadi in v nji vterdi, da bi se gerda in v vsakemu obziru zelo škodljiva nesnažnost po kmečkih Irišali spodrinila in lepa snažnost udoinačila. vr. Lunder.