PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE September 2007 • Številka 7 Letnik: Vili - ISSN 1580-0547 SOTOČJE M Glas ; it PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Na naslovnici: kolesar Nejc Košir Foto: Maja Bertoncelj Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. UDA UNE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 8. do 19. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 7 je priloga 74. številke Gorenjskega glasa, 14. septembra 2007. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Tomaž Luštrek, s.p. Ladja 30, Medvode tel.: 01/36-17-500 Akcija zimskih avtoplaščev oooo/rcAR B/JFULDAI Sjouki IL ROVES, d.o.o. RAČUNOVODSKI SERVIS GORIČANE 81, Medvode tel. 01/3613-731 041/468-141 Pokličite nas in skupaj bomo našli rešitev! KOZJEK & KOZJEK d no. ZAVAROVALNO FINANČNE STORITVE Zg. Pirniče 11 h, 1215 Medvode Telefon: 01 36 21 431, 040 218 823 ekskluzivno zastopamo GENERALI ZAVAROVALNICO d.d. • zavarovanja nepremičnin • avtomobilska zavarovanja • življenjska in nezgodna zavarovanja • zavarovanja za podjetnike in obrtnike Brezskrbni pod okriljem leva. GOSTILNA IN PICEROfl Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. razen ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči fOb lastnem prevzemu vam embalaže ne zaračunamo!) • Kosila J • Jedi po naročilu | • Vsak dan sveže postrvi § Dostava hrane na dom 04 250 II 69. 041 587 731 PkVTO JAMNi/c Avtoelektrika in avtomehanika Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 e-pošta: avto.iamnik@siol.net Diagnostika vseh tipov ^ vozil! Bosch servis! Servis klimatskih naprav! Z MESEČNO NAROČNINO DO NEOMEJENE KOLIČINE IZPOSOJENIH FILMOV IN RISANK VIDEOCENTER MEDVODE KR ■Iro ODPRTO 14-21 SOBOTA 17-21 TOTALNA RAZPOSOJA VHS-ov Maturanti programov Ekonomski tehnik in Predšolska vzgoja so se pridružili 250. maturantom, ki so v šestih letih uspešno opravili poklicno maturo na Ljudski univerzi Škofja Loka. Čestitamo! Ljudska Univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 13 00 fax: 04/512 08 88 www.lu-skofjaloka.si Srednješolski programi poklicnega, strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK EKONOMSKI TEHNIK (4 leta ali 2 leti - PTI) TURISTIČNI TEHNIK PRODAJALEC BOLNIČAR - NEGOVALEC ADMINISTRATOR Vpisni pogoj za program PTI je končana šola za prodajalca ali administratorja, za ostale programe končana OŠ ali nedokončana katerakoli triletna ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v navedene poklice. Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto. S predavanji v zgoraj navedenih programih začnemo v drugi polovici septembra 2007. Informacije: 04/506 13 60 in www.lu-skofjaloka.si Čistilnica, pralmca in šivalnica Šengar Medvode, BC Mercator tel.: 01/36 11034 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure rta srajca 1. € > hitro in kvalitetno čistimo vse vrste tekstilnih, usnjenih in krznenih izdelkov, preproge, odeje in merino posteljnino Cesta Staneta Žagarja 2, Kranj (nasproti Policije) tel.: 04/202 4160 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure > vse storitve šivalnice (krajšanje, ožanje, menjava zadrg in podlog ...) > parkirni prostor zagotovljen Britof 43 tel.: 04/234 30 50 del. čas: pon. - pet.: 7. -19. ure sob.: 7. -12. ure D tu O tu O ti 2 K O O CN K CN O "O O ~u o o c O Q_ Z) -V > >n _o ~o CD Q_ _Q O 1 Prireditve, občina PRIREDITVE V MESECU SEPTEMDRU 2007 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO 10.-14.09. 2007 Športna dvorana Medvode NOVA LATINO SEZONA JE TU Brezplačni teden odprtih vrat in vpis novih članov. ŠD Latino www.sd-latino.si 041/537 111 Petek, 14. 09. 2007 MKC Medvode, ob 20.00 uri ZOFA KLUB »> EKOLOŠKI VEČER Pogovor o ekoloških problemih planeta Zemlja s poudarkom na problematiki globalnega segrevanje, s katerim se ukvarja tudi knjiga Neprijetna resnica MKC Medvode www.mkcmedvode.si, 041/661 475, Matija Frohlich Sobota, 15. 09. 2007 Bar pri Peht, ob 10.00 uri PEHTINO BALINCANJE Bar pri Peht TURISTIČNI BIRO 041/378 050 Petek, 21. 09. 2007 MKC Medvode, ob 20.00 uri FOTKARNICA »> CEST PARIŠ Otvoritev fotografske razstave študentke Nike Furlan iz Nove Gorice. Tematika: vedno romantični Pariz.... MKC Medvode www.mkcmedvode.si, 041/661 475, Matija Frohlich Torek, 25. 9., sreda, 26. 9. in četrtek, 27. 9. 2007 MKC Medvode, vsak dan od 17.00 do 20.00 ure - oz dokler bomo zdržali FOTKARNICA »> 1. FOTOGRAFSKA DELAVNICA -NAJ BO LUČ! Fotograf Janez Pelko bo mentor delavnice studijske fotografije. Za vse tiste, ki vas zanimajo kakršnekoli fotografske situacije. Število mest je omejeno, udeležba pa brezplačna. Prijave sprejemamo do 24.09.2007 na naslov emina@siol.net MKC Medvode www.mkcmedvode.si, 361 50 48 Petek, 28. 09. 2007 MKC Medvode, ob 20.00 uri BIVAK »> PUNK VEČER Premierni nastop mlade punk skupine KMEČKA FRONTA, ki deluje v MKC Medvode že dobro leto. Poleg Kmečke fronte se bosta predstavili še skupini G.U.B. in Vikend punksi. MKC Medvode www. mkcmedvode. si, 041/661 475, Matija Frohlich Sreda, 3. 10. 2007 župnišče v Preski ob 19.30 "POMAGAJ Ml, DA NAREDIM SAM.” Predstavitev PEDAGOGIKE MONTESSORI Za vse, ki želite zvedeti nekaj o vzgojnih principih te pedagogike. Župnijski zavod sv. Janeza Krstnika Župnija Preska; tel. 361 79 30; zupnija-preska@evj-kabel.net;, eda.steblaj@gmail.com V sklopu nastajajočega vrtca, ki bo delal po principu pedagogike montessori, bomo v jeseni začeli z dvema dejavnostma. Le-te bomo tudi predstavili. In sicer: Program za otroke in starše od 0-3 let in Katehezo Dobrega pastirja za otroke stare 3 - 6 let. Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, paviljon 1, 1215 Medvode, E-pošta: ti-biro@medvode.si V Medvodah so za največ osem pokrajin Ljubljana - Državni zbor bo na oktobrski seji obravnaval paket pokrajinske zakonodaje. V preteklih mesecih je vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj vladni predlog o členitvi Slovenije na pokrajine poslala v javno razpravo v vse slovenske občine. Do predloga so se opredelili v občinskih svetih. Tudi občinski svet v Medvodah je na svoji julijski seji obravnaval predlog vlade, da se Slovenija razdeli na štirinajst pokrajin. Svetnikom se zdi tolikšno število pokrajin preveliko in se zavzemajo, da bi bila Slovenija razdeljena na največ osem pokrajin. Takšno stališče deli tudi večina gorenjskih občin, kjer želijo, da država ne bi bila preveč razdrobljena, saj morajo biti pokrajine gospodarsko močne in tudi politično ustrezen sogovornik državi ter pokrajinam v drugih državah. Kot je nedavno dejal minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, pa 80 odstotkov občin v državi podpira vladni predlog za štirinajst pokrajin in tudi načelni dogovor strank v parlamentu presega dvotretjinsko soglasje. Za odločitev o pokrajinah je namreč v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina. Danica Zavrl Žlebir Petnajstko zamenjala petindvajsetka Medvode z Ljubljano po novem povezuje proga 25 Medvode-Zadobrova. Zavzemanja za podaljšanje proge do krožišča Na Klancu. Medvode - Mestno jedro našega glavnega mesta je od 3. septembra zaprto za promet, zato je prišlo do sprememb nekaterih prog Mestnega javnega linijskega prevoza. Ena izmed novosti je združitev linij 10 in 15 v novo linijo z oznako 25 Medvode-Zadobrova. Spremenjena je tudi trasa, ki po novem poteka iz Zaloške po Njegoševi, torej mimo Kliničnega centra, Masarykovi, Trg OF, mimo avtobusne in železniške postaje na Slovensko (Bavarski dvor) in dalje po obstoječi liniji 15 v smeri Medvod. S to linijo sta povezani območji Šiška in Moste preko avtobusne postaje Ljubljana. Nov je seveda tudi vozni red proge, ki je daljša kot prejšnja linija 15, kije imela končno postajo na Bavarskem dvoru. Progo bi radi podaljšali do krožišča na Klancu Že nekaj časa se govori tudi o potrebah po podaljšanju proge 15, sedaj 25, od končnega postajališča do križišča Na Klancu. Željo po podaljšanju so že pred časom na skupnem sestanku izrazili tudi stanovalci Centra starejših Medvode in drugi. Že več kot dve leti se za to prizadeva tudi Ljudmila Jakič, gospa, ki ima že čez 80 let in živi v tako imenovanem varovanem stanovanju v Zbiljskem gaju. ”Za podaljšanje proge bomo vztrajali. Tukaj je interes velik. So srednješolci, ljudje, ki se vozijo na delo v Ljubljano, pa tudi tisti, ki se iz Ljublja- ne vozijo na delo v Center starejših. Potem smo mi, ki živimo v varovanih stanovanjih, ter drugi. Za podaljšanje proge se trudim že več kot dve let, a očitno še nisem potrkala na prava vrata,” pojasnjuje Jakičeva. In kako do centra Medvod pride sedaj? ”V Zbiljskem gaju je bila predvidena trgovina, ki pa je ni, tako da moramo v Medvode. Dol še nekako gre, nazaj je pa po klancu prenaporno. Jaz imam kolo, veliko jih gre peš in vlečejo za seboj vozičke,” še pravi. Na Ljubljanski potniški promet (LPP) so se s predlogom za podaljšanje proge obrnili na Centru starejših in potem tudi na medvoški občini, za podaljšanje se zavzemajo tudi na KS Medvode-Center. Vesna Stariha, vodja Centra starejših Medvode, pravi: "Podaljšanje proge mestnega prometa za tristo metrov je želja in potreba večine stanovalcev centra starejših in hišk v Zbiljskem gaju. Pomenila bi lažji dostop do centra Medvod, ter iz centra do nove večnamenske športne dvorane, šole in zdravstvenega doma in tako bi zadovoljili potrebe po prevozu z mestnim prometom tudi drugim občanom Medvod in bližnje okolice.” Vprašanje smo na LPP naslovili tudi v uredništvu Sotočja. Pojasnili so nam, da njihovo podjetje kot izvajalec prevoza v javnem mestnem potniškem prometu ni pristojno za sprejemanje odločitev o spremembi trase obstoječih prog ali o uvedbi nove proge. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) pa pravijo, da je na osnovi interesa, ki ga izraža Petnajstko je zamenjala proga 25 Medvode-Zadobrova. medvoška občina, smiselno, da le-ta da pobudo za ureditev avtobusnega linijskega prevoza med MOL in Občino Medvode. Interes bodo preverili s poskusno vožnjo Medvoški župan Stanislav Žagarje povedal, da so se na sestanku na to temo že srečali: "Pobude res prihajajo že dalj časa. Na sestanku smo ugotovili, da bi podaljšanje proge stalo dobrih 25 tisoč evrov, poleg tega bi bilo zaradi konične obremenitve potreben nakup novega avtobusa. Odločili smo se za poskusno vožnjo s kombijem, ki se bo začela jeseni. Enkrat smo jo že imeli, a seje vozilo premalo potnikov. Če tokrat interes bo, bo potreben nov sestanek.” Maja Bertoncelj Na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri kreditiranju drobnega gospodarstva med občino Medvode in Novo Ljubljansko banko, d. d., Ljubljana, objavlja občina Medvode RAZPIS POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA ZA LETO 2007 1. Posojila se dodeljujejo samostojnim podjetnikom in gospodarskim družbam s področja drobnega gospodarstva, ki poslujejo v občini Medvode. 2. Okviren znesek namenjen za posojila v letu 2007 je za kratkoročna posojila 709.000 EUR, za dolgoročna pa 486.000 EUR. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč za poslovne namene, - graditev, adaptacija ali nakup poslovnih prostorov, - posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet, - uvajanje novih proizvodnih in storitvenih programov, - nakup opreme za opravljanje dejavnosti, - ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov, - financiranje obratnih in trajno obratnih sredstev. 4. Prejemniki teh posojil ne smejo biti podjetja v težavah in podjetja iz sektorjev ribištva in ribogojstva, premogovništva, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, kot določa direktiva EU. 5. Višina posojila znaša največ 80 % predračunske vrednosti za namene iz 3. točke. 6. Doba vračanja posojila je do 5 let. 7. Obrestna mera za posojilojemalca je določena v skladu s pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri kreditiranju drobnega gospodarstva med občino Medvode in Novo Ljubljansko banko d. d. (npr. za dolgoročno posojilo je 3,5 % letna variabilna, za kratkoročno pa 0,8 % letna fiksna nominalna). 8. Stroški odobritve posameznega kredita znašajo 0,3 % od zneska kredita oz. najmanj 125,19 EUR za dolgoročna posojila in 0,1 % od zneska kredita oz. najmanj 63,00 EUR za kratkoročna posojila fiksno, enkratno. 9. Zavarovanje posojila je v skladu s pravilnikom o oblikah zavarovanja posojil Nove Ljubljanske banke d. d., Ljubljana. 10. Vlogo za posojilo na bančnem obrazcu in seznam zahtevane dokumentacije dobijo prosilci v NLB d. d., Izpostava Medvode, Cesta ob Sori 3. Vloga mora vsebovati vso predpisano dokumentacijo za posameznega prosilca. Vloga se ne obravnava, dokler ni kompletna. Vloge v dveh izvodih in zahtevano dokumentacijo oddajo prosilci pri ge. Danici Drole, tel. 361-9142. Vse popolne vloge bo obravnavala banka na ustreznih organih v roku 7-15 delovnih dni odvisno od ročnosti posojila. Sklep ustreznega organa banke bo obravnavala občinska komisija v roku 8 dni od prejema obvestila banke. 11. Informacije o razpisu lahko dobite tudi na občini Medvode pri Sanji Malej, tel. 361-9510. 12. Razpis je odprt do porabe sredstev. Občina bo objavila datum, ko bodo sredstva porabljena, v sredstvih javnega obveščanja. Župan občine Medvode Stanislav Žagar, l.r. Rad se vrača v Šentrupert Svetnik Aleksander Bartol (SD) je po rodu Dolenjec, ki že vrsto let živi v Sori. Pri 24 letih mu je bila zaupana sanacija škofjeloške mlekarne, ki jo je vodil petnajst let. Sc lahko za začetek na kratko predstavite? "Rojen sem bil 8. februarja 1944 v Šentrupertu na Dolenjskem. Po končani osnovni šoli sem šolanje nadaljeval na srednji mlekarski šoli v Kranju, ob delu pa sem končal tudi srednjo ekonomsko-komercialno šolo, ter diplomiral na I. stopnji Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Pri 24 letih mi je bilo zaupano odgovorno delo sanacije in nato petnajstletno vodenje Mlekarne v Škofji Loki. Za sanacijo Mlekarne in nato vodenje trgovske dejavnosti v Kmetijski zadrugi v Škofji Loki, sem v letu 1980 prejel nagrado občine Škofja Loka kot najvišje priznanje za uspehe na področju gospodarstva. Od leta 1978 živim v Sori, sem poročen in oče dveh otrok.” Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko? "Že takoj po zaposlitvi sem se vključil v politično in sindikalno življenje, leta 1985 pa začel s profesionalnim delom v sindikatih. Najprej sem vodil občinski sindikat v Škofji Loki, po ukinitvi Zveze sindikatov Slovenije v letu 1990 pa sem organiziral gorenjske delavce v Območno organizacijo svobodnih sindikatov Gorenjske in jo tudi vodil, dva mandata pa sem kot generalni sekretar vodil Sindikat trgovine Slovenije. Poleg dela v sindikatih sem bil vključen tudi na druga področja, kot je bilo predsedovanju Upravnem odboru Zavoda za zdravstveno Zavarovanje Slovenije, ter članstvo v številnih nadzornih in upravnih odborih državnih institucij in podjetij. Po spremembah političnega in gospodarskega sistema sem se aktivno vključil v politično življenje v prepričanju, daje potrebno pri vodenju države ohraniti pridobljene socialne pravice. Zaradi takega svetovnega nazora sem vseskozi ostal zvest le eni stranki, sedanji Socialam demokraciji Slovenije, kjer trenutno opravljam naloge glavnega tajnika njihove Delavske zveze. Že četrti mandat sem občinski svetnik. Pri tem mi je zelo blizu delo na področju turizma, saj sem kar dvanajst let vodil občinski Odbor za turizem in gostinstvo.” Kakšen mora biti po vaše dober svetnik? "Kot svetnik se zavzemam za razumsko in konstruktivno razpravo. Pri tem se držim pravila, da se k posamezni točki oglasim le enkrat in nisem pristaš ponavljajočih se, večkrat tudi neracionalnih razprav oz. replik posameznih svetnikov, ki dostikrat z vsebino obravnavane teme nimajo nič skupnega, kar meče slabo luč na delo tega organa.” Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako bi to rešili? "Pogrešam dolgoročno razvojno vizijo občine. Morali bi natančno opredeliti rabo prostora za razvoj podjetništva, opredeliti vizijo razvoja storitvene, turistične, stanovanjske in druge dejavnosti. Imeti bi morali jasnejšo vizijo vlaganja v podeželje, predvsem v hribovsko. Ker vsega tega nimamo, smo svetniki prisiljeni legelizirati črne gradnje, kar lahko kaj hitro vodi k anarhiji pri rabi prostora ali vlaganje kapitala v druge občine.” Vaše pozitivne in negativne lastnosti? "Kolegi in prijatelji, ki me poznajo in ki spremljajo moje delo, mi pripisujejo umirjenost in racionalnost pri razpravah. Sam menim, da bi bil lahko pri svojih stališčih in predlogih bolj prodom.” Kako preživljate prosti čas? "Prosti čas kot upokojenec preživim z družino, včliko časa v rojstnem Šentrupertu, kjer imam nekaj vinskih trt. Zelo rad pa se podam v Polholgrajsko hribovje, kjer nabiram kondicijo in zdravje. Angažiran sem pri nudenju strokovne pomoči delavcem, veliko časa mi vzame tudi delo člana občinske in republiške turistične ocenjevalne komisije, v zadnjem času pa tudi aktivnosti pri vodenju občinske Komisije za pobude in pritožbe.” Na kateri dosežek v vašem življenju ste najbolj ponosni? "Ponosen sem na uspešno in javno opaženo delo v gospodarstvu, na vodenje komisije za členitev občine, s katero smo uspeli v letu Aleksander Bartol je občinski svetnik že četrti mandat. 1995 ohraniti krajevne skupnosti in oblikovati vaške skupnosti. Ponosen sem tudi na dela na področju turizma v občini, kjer smo v zadnjih letih prejeli kar deset republiških priznanj za posamezne kategorije, najbolj pa sem ponosen na zmago nad hudo boleznijo, ki me je prizadela lani." Še nekaj o aktualnem dogajanju: kako komentirate reševanje spora glede meje med Slovenijo in Hrvaško? "Glede na aktualne politične dogodke, kot kv na primer spor s Hrvaško glede meje, bi rd|gy pravo o tem problemu prepustil strokovnjakom in mednarodni arbitraži, ne pa samo politikom, pa še to v času pred volitvami.” Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl Smeti namesto v Drago vozijo v Logatec Odlagališče Draga naj bi do srede avgusta letos dobilo okoljevarstveno soglasje, da ho lahko delovalo do leta 2008. So ga pridobili in kakšni so sicer načrti v zvezi z odlagališčem, smo naslovili vprašanje na pristojno službo občine Škofja Loka. "Odlagališče nenevarnih odpadkov Draga lahko po sedanjih predpisih obratuje do 31. avgusta 2008 in za to ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega soglasja niti okoljevarstvenega dovoljenja. Dejstvo pa je, daje odlagalni prostor na obstoječem odlagališču že zapolnjen in zato od 1. novembra 2006 na odlagališču v Dragi ni več mogoče odlagati odpadkov. Odpadke izvajalec odvaža v Logatec. Vlogo za okoljevarstveno soglasje (ki je bila po takrat veljavnih predpisih še združena z vlogo za okoljevarstveno dovoljenje) pa smo na Agencijo vložili za namen sanacije obstoječega odlagališča in širitve na zahodno odlagalno polje. Gre za pripravo in aktiviranje novega odlagalnega polja, ki se naslanja na zahodno brežino obstoječega odlagališča. Ta postopek je v teku in še ni zaključen,” so nam odgovorili na občini Škofja Loka. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič Veliko mu pomeni glasba Ljubo Jamnik, SDS, je že četrti mandat svetnik v medvoškem občinskem svetu. Zase pravi, daje odkritosrčen in direkten, ter se zaveda, daje za nekatere to tudi moteče. V prostem času posluša glasbo in bere. Sc lahko za začetek na kratko predstavite? ”Rodil sem se 27. 3. 1953 v Preski, kjer sem obiskoval osnovno šolo. Po poklicu sem org. informatik. Zaposlen sem bil v Iskri-Delti, po stečaju pa sem se zaposlil na Ministrstvu za obrambo RS, kjer sem svetovalec za kodifikacijo.” Kako to, da ste se odločili za vstop v politi- 0 V politiko sem vstopil, ko seje politični prostor z demokratizacijo in uvajanjem političnega pluralizma začel odpirati. Tudi sam sem želel aktivno prispevati k temu. Tako sem se v za- četku leta 1990 vključil v takratno SDSS, ki jo je vodil g. Jože Pučnik. Postal sem član ljubljanskega predsedstva stranke in hkrati predsednik medvoškega odbora stranke, vse do leta 1997. Leta 1994 sem bil prvič izvoljen v občinski svet Medvode. Danes mi teče že četrti mandat na listi SDS, ki je prva in edina stranka v mojem političnem življenju.” Ste dejavni še na katerem drugem področju v občini? "Sem pasivni član gorniškega kluba Skala, član društva Slovensko-Danskega prijateljstva, za kaj več pa mi primanjkuje časa.” Kakšen mora biti po vaše dober svetnik? "Dober svetnik mora dobro poznati občino in hkrati njeno zgodovino. Obvezno se mora dobro pripraviti za seje, tako da ve, o čem govori in odloča. Poznati mora problematiko okolja in prisluhniti ljudem. Znati mora sklepati kompromise, kadar je to res potrebno. Biti mora široko razgledan in pripravljen tolerirati ostrejšo izmenjavo mnenj, prenašati tudi nizke udarce, kar je samo znak, da živimo v demokraciji.” Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako hi to rešili? "Medvode so se razvijale precej stihijsko, medtem so postale mesto, vendar bolj na papirju. Dokaz za to je ravno center, ki ga skoraj ni. Poglejte samo neenotno arhitekturo, da ne govorim o pomanjkljivi prometni, kulturni in tudi športni infrastrukturi. Imamo kar nekaj podrtij, ki še kar stojijo in kazijo videz centra. Tudi sam pogrešam večjo konkurenco v trgovini in še kaj bi se našlo. Da bi se vse našteto začelo uresničevati, na začetku nujno potrebujemo enoten dogovor o razvojnih prioritetah občine Medvode in nato priliv tudi zasebnega kapitala. Zavedam se, da ne moremo imeti vsega, želim pa si, da bi Medvode imele nekaj, po čemer bi bile bolj prepoznavne.” Vaše pozitivne in negativne lastnosti? "Na to vprašanje bi bilo bolje, če bi odgovorili tisti, ki me poznajo. Sam bi morda kot mojo pozitivno lastnost izpostavil odkritosrčnost in direktnost, kar pa je za nekatere tudi moteče. Vem, da sem kolerik, kar za ljudi okrog mene ni prijetno. Res pa je, da se zavedam, da ne morem in ne želim vsem ugajati.” Kako preživljate prosti čas? 'Tinam ga bolj malo. Izkoristim ga za poslušanje rock in jazz glasbe, včasih tudi klasike. Glasba mi zares veliko pomeni že od rane mladosti. Vedno najdem čas za obisk koncertov doma in v tujini. Veliko tudi berem, vendar žal leposlovje zaradi pomanjkanja časa zapostavljam." Na kateri dosežek v vašem življenju ste najbolj ponosni? "Kar nekaj dosežkov je bilo v življenju, na katere sem ponosen. Pa vendar naj se sliši še tako stereotipno, sem najbolj ponosen na ženo, ki mora včasih podpirati vse štiri vogale, na čudovito hčer Petro, na "pridobljenega sina” Aljošo, ter na vnučka Tima, ki je naš sonček in zna pričarati nasmeh na usta tudi takrat, ko ti ne gre na smeh.” Še nekaj o aktualnem dogajanju: vaš pogled na določitev meje med Slovenijo in Hrvaško? "Med državama, katera ena je že članica EU, druga pa bo to kmalu postala, je škoda, da ni prišlo do dogovora, ko je bil s sporazumom Drnovšek-Račan skoraj že sklenjen. Problem se ne more vleči v nedogled, zato se mi zdi odločitev, da naj o sporu presodi tretji, racionalna. Seveda pa mora biti o vsem, o čemer se bo odločalo na arbitraži, popolno politično soglasje najprej doma. Mislim, da imamo Slovenci močne argumente, zato pričakujem strokovno in državniško držo naših pogajalcev.” Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl Vozilo za PGD Zbilje v nadgradnji Medvode - Največja investicija v PGD Zbilje v zadnjem času je nadgradnja novega gasilskega vozila, za katero so upali, da bo končana že do poletja, a se je nekoliko zavleklo. Do podpisa tripartitne pogodbe med podjetjem Stami, d. d., zanj bo nadgradnjo izvedlo podjetje Pušnik, Občino Medvode in PGD Zbilje, ki bosta skupaj prispevali sredstva za nadgradnjo, je prišlo konec avgusta. Vrednost pogodbe je 59.787,60 evra. "Gre za nadgradnjo s celotno notranjo opremo za reševanje za novo vozilo GVV-I s podvozjem Iveco, ki ima euro 4 motor z odgonom za visokotlačno črpalko. V njem bosta dva navijaka, štirje dihalni aparati, rezervne jeklenke, razsvetljava in agregat. Gre za najsodobnejše vozilo v tem razredu. Po pogodbi naj bi bila nadgradnja končana v 120 dneh. upamo pa, da bomo vozilo dobili do novega leta. Garaža zanj je pripravljena in vozilo že težko pričakujemo. Do sedaj je na nadgradnjo čakalo pod streho, v skladišču v Mariboru," je bil zadovoljen Riko Bobnar, predsednik PGD Zbilje. Dodal je še, da bodo sedanje vozilo, ki je staro že skoraj trideset let, najverjetneje prodali. Maja Bertoncelj Pogodbo za nadgradnjo sta podpisala (z leve) Stane Jeromen iz podjetja Stami, d. d., in Stanislav Žagar, župan občine Medvode. V imenu PGD Zbilje je pogodbo zaradi odsotnosti naknadno podpisal predsednik Riko Bobnar. Na sliki desno je Jože Šiler, poveljnik PGD Zbilje. Do rušitve pri Proju ni prišlo Avtoprevoznik Matevž Proj je za svojo črno gradnjo dobil sklep o izvršbi, ki naj bi se zgodila 20. avgusta. Zgradbo je zaparkiral s kamioni, pooblaščenih izvajalcev rušitve pa ni bilo od nikoder. Zgradba je bila na dan, ko naj bi prišlo do rušenja, zaparkirana s kamioni. Matevž Proj (na sliki) je dejal, da se bo branil z vsemi silami. Medvode - K znanemu medvoškemu avtoprevozniku Matevžu Proju, ki ima skupaj kar 150 kamionov in zaposluje okrog 200 delavcev, naj bi 20. avgusta prišli rušit zgradbo, v kateri ima delavnico, pisarne in stanovanja za približno dvajset tujih delavcev, ki vozijo zanj. Njena velikost je 25-krat 20 metrov. Zgrajena je bila leta 1989 in je črna gradnja, kar je tudi razlog, da je Proj od gradbene inšpekcije Ministrstva za okolje in prostor 8. avgusta dobil sklep o dovolitvi izvršbe odločbe, ki jo je sicer že maja 1990 izdala Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana. Odločba je Proju nalagala, da, če ne bo zemljišča sam vzpostavil v prvotno stanje, bo to opravil pristojni inšpekcijski organ na stroške investitirja. Do tega ni prišlo, pravzaprav se 17 let v tej smeri ni zgodilo nič. Vmes Proj zgradbe ni podprl, jo je pa še povečal. Tudi 20. avgusta rušenja ni bilo. Poleg tega je Proj zgradbo zaparkiral z nekaj deset tovornjaki. "Napovedal sem, da se bom branil z vsemi silami. Zgradbo smo zaparkirali,” je pojasnil dva dni pred predvidenim rokom rušitve in nadaljeval: "Včasih so se branili proti Turkom tako, da so delali obzidja, mi smo se zaparkirali s tovornjaki. Ustavil sem četrtino voznega parka, izguba bo zaradi tega precejšnja. Že dolga leta se mi dela krivica. Pred leti so mi očitali davčne utaje, vse nedokazano, tako da me ljudje še danes grdo gledajo, češ kakšna baraba sem. Še nikdar nisem nikomur nič naredil. Trideset let že delam, niti dva dni nisva bila na dopustu. Sem velik davkoplačevalec.” Tako Proj kot njegova partnerica Joži Sršen se zavedata, da zgradba je črna gradnja. "To je res, vendar smo se ves čas prizadevali za legalizacijo stavbe, ki je na zazidljivem zemljišču, do katere pa nikoli ni prišlo,” pojasnjuje Joži Sršen, ter nadaljuje: "Očitno je glede te pred- videne rušitve vse skupaj dobro načrtovano in za pojasnilo nismo mogli dobiti nikogar, saj je čas dopustov. Pisali smo celo Janši, zaposleni tudi Drnovšku, pa ni bilo nobenega odgovora.” Proj je takoj po prejemu sklepa o dovolitvi izvršbe pri UE Ljubljana Šiška podal novo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, ter se s pravnim zastopnikom, Odvetniško družbo Čeferin, zoper ta sklep pritožil in podal predlog za odlog izvršbe. Omenjena zgradba pa ni edina črna gradnja pri Proju. Brez dovoljenj so zgrajena tudi parkirišča. "So na zazidljivi parceli. Naredil sem lovilce olj, parkirišča tudi asfaltiral, vse v upanju na papirje. Ko smo namreč kupili zemljiš- ča, je v lokacijski informaciji pisalo, daje dovoljena gradnja obrtnih objektov in ureditev parkirišč, sedaj pa parkirišča v novem planu tukaj niso več predvidena,” pojasnjuje Proj. Župan Stanislav Žagar na to odgovarja: ”Z rušitvijo objekta, ki stoji na zazidljivem zemljišču, občina nima nič. Vlogo za gradbeno dovoljenje so mu kot nepopolno zavrnili na Upravni enoti. Kar se pa parkirišč tiče, je vsebinska sprememba pri predlagani strategiji v tem, da parkirišča niso več predvidena na tem mestu, temveč se selijo na tisti del predvidene obrtne cone, kjer je bivše smetišče, ki ni primeren za*, gradnjo stavb, je pa primeren za parkirišča.” SP' Maja Bertoncelj Prizadevanja za zaščito Straže Luka Strojan ob hipotermalnem izviru Straža Pirniče - V Turističnem društvu Pirniče si prizadevajo za zaščito celotnega območja Straže. V ta namen so za nasvet zaprosili Antona Komata, svobodnega raziskovalca. "Straža je razmeroma močan hipotermalni izvir sredi polj, pod Sp. Pirničami. Temperatura vode je od 17 do 23 stopinj Celzija. Narejen je bazen, v katerem so vsi okoliški prebivalci nekdaj prali perilo. Sedanji je večji, v njem se otroci, pa tudi odrasli še vedno kopajo,” je povedal Luka Strojan, predsednik TD Pirniče, kjer se zavzemajo za zaščito celotnega območja, poleg izvira še naravnega mokrišča z zanimivim redkim rastlinjem in bogato favno, ki se nahaja ob njem, ter kamnoloma. "Sedaj je zaščitenih le 33 kvadratnih metrov. Želimo, da bi bilo zaščiteno vse. Potem bi se lotili projektov. Lahko bi naredili učno pot. Problem pa je, ker je območje kamnoloma postalo zazidljivo. Mi tega ne želimo. S takšnimi posegi bi lahko uničili topli vrelec Straža in biotsko zelo bogato mokrišče. Težki stroji bi vrelec lahko toliko zamaknili, da bi presahnil,” pravi Strojan. V goste so v ta namen povabili Antona Komata, svobodnega raziskovalca, ki je že na večih koncih Slovenije pomagal pri podobnih projektih. "Svetoval nam je, kaj je potrebno narediti. Njegove nasvete bomo upoštevali in se še naprej trudili za zaščito,” je zaključil Strojan, ter dodal, daje ta projekt v okviru društva prevzela članica Karlina Treinen. Maja Bertoncelj V Presko v prihodnosti tudi uprava Oktobra bo Color slavnostno odprl novi obrat praškastih premazov v Preski. Preska - Medveški Color je junija program praškastih premazov preselil iz Medvod v Presko, tja pa se bo v prihodnosti preselilo tudi vodstvo, razvoj in trženje. Color je sicer elan Skupine Helios, ki se ji je avgusta pridružila še Skupina Belinka. Medvoški Color danes vodi Matjaž Hafner, ki nam je povedal: ”Za Helios je proizvodnja praškastih proizvodov zelo zanimiva, saj dopolnjuje obstoječi program Skupine, ki ga prej ni imela. Tako je bila ena od prioritet na tem področju posodobitev in povečanje zmogljivosti. Praškasti premazi trenutno predstavljajo približno 12 odstotkov Colorjeve prodaje.” Za potrebe proizvodnje praškastih premazov so zgradili povsem novo stavbo, sedanjo lokacijo v centru Medvod pa prodajajo. Nekaj ponudni-ov že imajo, z izkupičkom pa bodo v Preski gradili še upravno središče, razvojni oddelek, informatiko. Z investicijo, vredno približno 4,5 milijona evrov, so v Preski pridobili 3.200 kvadratnih metrov površin in je naj večja Colorjeva naložba v zadnjih 15 letih. Praškasti premazi so sicer najmlajši program podjetja, vendar izredno hitro rastoč, saj so samo lani prodajo povečali za četrtino. Direktor Hafner Colorju po sušnih letih v preteklosti napoveduje boljšo prihodnost, saj so letos že v prvih šestih mese- cih povečali prodajo za več kot desetino. Takšni rezultati jim uspevajo tudi zaradi delovanja skupine Helios, ki je pomemben evropski in svetovni igralec v premazni industriji, tudi po pripojitve Belinke pa bo Color ohranil dobro pozicijo. O kakem odpuščanju ni govora, pravi Matjaž Hafner, nasprotno, podjetje potrebuje kadre, ki jih v njihovem okolju zelo primanjkuje. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Kmalu po novi trasi Medvode - Nadaljujejo se dela na cesti Svetje-Senica, od križišča pri Zdravstvenem domu do križišča na Ladji. Cesta je zato že vse od sredine julija zaprta za promet. Zaključek del bo predvidoma 15. oktobra, ko bodo cesto predali v uporabo in zaprli stari del ceste mimo Knifica, ki pa že sedaj ni več prevozen. Na novem delu bo položen asfalt, narejen bo pločnik in javna razsvetljava. "Pripombe imam v tem, da zemljiško knjižno nobena stvar ni urejena. Moralo bi bili že prej, še preden se je začelo delali. Ven bo na tej stari cesti treba dati še asfalt, nazaj nasuti zemljo, ter mejnike postaviti na svoja mesta brez vsake goljufije. Upanja je sedaj že malce več, "je povedal Andrej Knific, lastnik domačije ob cesti, mimo katere je doslej potekal promet. Sicer pa je bila na tem celotnem projektu ceste Senica-Svetje-krožišče na Klancu doslej že opravljena popolna rekonstrukcija Finžgarjeve ulice mimo nove športne dvorane do načrtovanega krožišča pred Zdravstvenim domom, ter prestavitev ceste na Senico. V letošnjem proračunu Občine Medvode je za to cesto namenjenih slabih 188 tisoč evrov, v prihodnjem letu pa še slabih 209 tisoč evrov. Glede na Načrt razvojnih programov bo krožišče pri ZD prišlo na vrsto po sprejetju proračuna za leti 2009 in 2010, leta 2011 pa naj bi zgradili še krožišče pri Senici, na cesti, ki povezuje Jeprco in Ladjo. Maja Bertoncelj T 7 R Matjaž Hartman s.p., Hafnerjevo nas. 91,4220 Škofja Loka tel.: 04 513 88 30 ali 031 775 401 PRODAJA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE: -GARAŽNIH - vhodnih - tiranskih - protipožarnih - kletnih vrat POOBLAŠČENI PRODAJALEC KVAlI It TA UP. IIP 1/CLtO AKCIJA GARAŽNA VRATA na daljinsko upravljanje z montažo in DDV PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medveška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com info@citanka.com PISARNIŠKI MATERIAL, DARILA, FOTOKOPIRANJE, VSE ZA SOLO UGODNI POGOJI TUDI ZA NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠČIN Ljudje in dogodki---------------------------------------------------- Smlejci bodo za oceno Izvedeli v Veliki Britaniji Smlednik je 3. avgusta ocenjevala evropska komisija Entente Florale Europe in se že odločila. Kako, bo znano 21. septembra na podelitvi v Veliki Britaniji. Smlednik pa je z udeležbo na tem tekmovanju veliko pridobil, saj so se uredile nekatere stvari, na katere so čakali že več let. Smlednik - Na evropskem tekmovanju v ocenjevanju krajev Entente Florale Europe letos Slovenijo v kategoriji vasi zastopa Smlednik, v kategoriji mest pa Novo mesto. To je bila odločitev, katere podlaga je bilo lansko slovensko ocenjevanje, na katerem je Smlednik zasedel tretje mesto v kategoriji drugi kraji. Da se bodo predstavili Evropi, je bilo jasno letos spomladi in od takrat je bilo v kraju veliko narejenega. Več o tem je povedal Zdravko Debeljak, predsednik Sveta KS Smlednik: ”Z ureditvijo kraja sem izredno zadovoljen. Zadnji teden pred prihodom komisije se je videlo, da so okrog vseh hiš pospravljali, rože so bile tudi tam, kjer jih prej nikoli ni bilo. Vsi skupaj smo se trudili, da bi polepšali kraj, za kar se moram vsem zahvaliti. Postorili smo vse, kar je bilo v naši moči. Delali smo tudi za to komisijo, glavno pa je, da nam vse to sedaj ostane. Veliko smo naredili, tako na Starem gradu, postavili smo smerokaze, ki turista vodijo k znamenitostim, zamenjali smo glavno azbestno cev za povezavo od re-zervarjev do Hraš, na Kulturnem domu in na KS smo prepleskali fasado, poslikali smedni-ške noše na Kulturnem domu, uredili ograjo na parkiriščih pri mrliških vežicah. Za nekatere pridobitve smo se dolgo trudili, sedaj pa se je vse naredilo v treh mesecih.” Dodatna sredstva je za Smlednik v ta namen letos namenila tudi Občina Medvode. "Nudili smo jim strokovno in denarno pomoč, največ pa so seveda naredili sami. So se res zelo potrudili in jih je potrebno pohvaliti. Še enkrat se je pokazalo, da če se združijo denarna sredstva občine in entuziazem ljudi, se lahko za malo denarja naredi veliko,” je pojasnil medvoški župan Stanislav Žagar. Debeljak: "Pustili smo dober vtis. Nima nas biti za kaj sram." Dvanajstčlanska emisija, ki so jo sestavljali člani iz različnih evropskih držav, predsedovala paji je Avstrijka, je Smlednik obiskala 3. avgusta. Smlejci in predstavniki medvoške občine, tudi župan, sojih gostili ves dan. Popeljali sojih po znamenitostih kraja, del kar s kočijo. Pot po Smledniku so začeli v OŠ Simona Jenka. Nato so si ogledali Trg sv. Urha, Kalvarijo in Stari grad, po čemer je Smlednik javnosti najbolj znan, kmetijo Jeraj, se ustavili pri Jan-harju v Hrašah, pot nadaljevali do mokrišča, obisk pa zaključili v Domu Krajevne skupnosti Smlednik. Vseskozi je potekal tudi spremljevalni program. "Zjutraj smo bili že tako utrujeni, da niti živčni nismo mogli biti. Malce^ nas je razočaral dež. Kljub vsemu mislim, d^ smo pustili dober vtis, nima nas za kaj biti sram. Predvsem sobivanje kraja z naravo je bilo tisto, kar jih je najbolj navdušilo,” je menil Debeljak, ki je bil kot predsednik Sveta KS pri urejanju kraja zadolžen za Smlednik, za Stari grad je to nalogo imel Doran Konjar kot predsednik TOD Smlednik, oragnizacija in administrativne stvari pa so bile na plečih Olge Konjar, tajnice KS in TOD. Delaje bilo zelo veliko, saj so se hoteli predstaviti v naj lepši luči. Svoj kraj sta na poseben način predstavljala tudi domačina Nejc Smole in Monika Jenko, ki sta bila oblečena v smledniško ljudsko nošo, ki jo je letos na znamki izdala tudi Pošta Slovenije. V obliki poslikave si jo od julija lahko ogledate na zidu Kulturnega doma v Smledniku, delo akademske slikarke Maše Bersan - Mašuk. Komisija je Smlednik ocenila takoj po ogledu Po končanem ogledu seje komisija sestala na zaprtem sestanku in Smlednik tudi že ocenila. Kako, bo znano na podelitvi priznanj, ki bo Ljudje in dogodki potekala 21. septembra v Harrogatu v Veliki Britaniji. Tja potuje tudi delegacija iz Smlednika in Občine Medvode. Predsednica komisije Monika Hetsch, ki si je tako kot ostali člani med ogledom ves čas ugotovitve skrbno zapisovala, je po sestanku povedala: "Smlednik je majhna vasica, kjer je kakovost bivanja prebivalcev velika. Skrbijo za kulturno, versko in zgodovinsko tradicijo kraja. Imajo čudovit Stari grad. Kalvarijo, skrbijo za tradicionalna oblačila. Veliko ljudi je vključenih v delo kraja, imajo projekte, tudi v šoli." V Smledniku je bil tudi Anton Schlaus, podpredsednik evropske komisije, ki je pojasnil, da to ni tekmovanje v klasičnem smislu, kdo bo koga, temveč se ocenjuje, v kolikšni meri v krajih zasledujejo cilje Entente Florale. V Sloveniji kot v domači državi ni bil v vlogi ocenjevalca, razložil pa je, kako poteka to ocenjevanje: "Poteka skoraj dva meseca, tako da hodimo od kraja do kraja, od države do države. Država se vselej predstavlja v dveh kategorijah: do 5 tisoč prebivalcev kot vas in nad 5 tisoč kot mesto. Sodeluje 12 držav, torej skupaj 24 kandidatov. Komisija se ne odloča na podlagi pregleda papirnatega materiala, temveč hoče videti, kaj se dogaja na terenu, ter izvedeti, kaj je bilo tam prej in kaj bo jutri in pojutrišnjem. Na podlagi tega dobi prerez celotnega dogajanja." Konkurenca je vsako leto večja In kolikim kriterijem je potrebno zadostiti za priznanje? "Za zlato nad 85 odstotkov, za srebro od 75 do 85 odstotkov in za bron od 65 do Na vsakem koraku je bilo moč opaziti, da se v Smledniku dogaja nekaj posebnega, tudi pred vhodom v prostore Krajevne skupnosti. 75 odstotkov kriterijev. Deset let sem v tem tekmovanju, pa še nisem doživel, da bi kateri kraj dobil več kot 94 odstotkov, kot je dosegla pred leti vas v Avstriji. Konkurenca pa je vsako leto večja. Sodniki imamo tudi precej dela z novimi kriteriji, ker želimo vse to, kar vidimo, kar nam nekdo ponudi, takoj uvrstiti v svoje kriterije,” pravi Schlaus, na vprašanje, kakšna so opažanja, kaj vasem najbolj manjka, pa dodaja: "Vasem manjka predvsem strokovna pomoč. Vse poteka po principu prostovoljstva, ki ga sicer zagovarjam, vendar se mora nadgrajevati s stroko. Tu vidim vlogo Turistične zveze Slovenije, pa tudi našega gibanja.” Torej znati privabiti turiste je tisto, kar še manjka tudi Smledniku. Tako Novo mesto kot Smlednik sta imela letos le nekaj mesecev časa, da se pripravita na tekmovanje, saj sta bila za sodelovanje izbrana šele spomladi. V prihodnje bo to potekalo drugače, tako pravi Franc Hudoklin, predsednik Entente Florale Slovenija, ter župan Občine Šentjernej: ”Ze letos bomo izbrali, kdo bo sodeloval na ocenjevanju leta 2008 in 2009. Tudi rezultati bodo potem lahko drugačni. Bo pa izbor seveda potekal na podlagi slovenskega tekmovanja v ocenjevanju krajev." Maja Bertoncelj Zahvala Za poslikavo smledniške ljudske noše na Kulturnem domu v Smledniku se zahvaljujem donatorjem: Olgi in Marjanu Mali, Tinetu in Darji Tivadar in Občini Medvode za denarno pomoč, ter mnogim drugim, ki so pomagali z materialom ali delom. V skladu z ustaljeno prakso smo njihova imena vpisali na tablico ob poslikavi, ki pa jo je župnik zaradi osebnih zamer odstranil. Metod Ferbar LB Ljudska Univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 13 00 fax: 04/512 08 88 www.lu-skofjaloka.sl VA l«KI!l II I* /A | fACOU* Ot | ' A' mr, 01 MANAGEMENT Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper razpisuje v Škofji Loki dodiplomske in podiplomske študijske programe Dodiplomski študij: vpisujemo v I. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa MANAGEMENT; kandidatom za univerzitetni študij, ki zanj izpolnjujejo vpisni pogoj, priporočamo, da se vpišejo v visokošolski strokovni program, ker se bodo po zaključenem 2. letniku lahko prepisali na univerzitetni program. Vpis je možen tudi v 2. in 3. letnik - pokličite in pošljemo vam informativno brošuro. Podiplomski študij: vpisujemo v specialistični študijski program MANAGEMENT, ki je enakovreden 1. letniku znanstvenega magistrskega programa; diplomanti specialističnega programa bodo imeli možnost vpisa v 2. letnik znanstvenega magistrskega programa. Vse programe izvajamo kot izredni študij in so zato prilagojeni zaposlenim študentom. Informacije: 04/506 13 70 ali 04/506 13 03 www.fm-kp.si,www.lu-skofjaloka.si Iztekajo se možnosti za pridobitev izobrazbe, enakovredne ”stari” univerzitetni izobrazbi Fakulteta za management Koper in Ljudska univerza Škofja Loka v letošnjem študijskem letu vpisujeta že enajsto generacijo študentov v Škofji Loki. Letos in (predvidoma zadnjič) prihodnje leto si lahko vsi, ki že imajo visokošolsko strokovno izobrazbo, pridobijo raven izobrazbe, ki je enakovredna "stari" 4-letni univerzitetni izobrazbi, in sicer tako, da se vpišejo na specialistični študijski program. Zakonodajalec je namreč izenačil na isti ravni "stare” univerzitetne programe (bivša 7. stopnja) s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih ter z bolonjskim magisterijem. Glede na to, da specialistični študij traja 1 leto, vsebuje 6 predmetov ter se ne zaključi s specialistično nalogo, bolonjski magisterij pa traja dve leti, vsebuje 14 predmetov ter se zaključi z magistrsko nalogo, je priložnost res izjemna. V primeru, da bi študij želeli še nadaljevati, se lahko specialisti managementa neposredno vpišejo v 2. letnik znanstvenega magistrskega programa. Poleg podiplomskih programov se je še vedno možno vpisati tudi v vse letnike dodiplomskega študija. Vasica na grebenu pod Jakobom Tehovec je prijetna vasica s cerkvijo sv. Florjana. Šteje dvajset prebivalcev, med njimi je tudi državni prvak v kolesarstvu, 17-letni Nejc Košir. Tehovec - Vaška skupnost Tehovec obsega eno samo naselje Tehovec. Do tja sem uporabila cesto, ki se pod Katarino odcepi proti Brezovcu, ter naprej proti Tehovcu. Počasi, saj cesta ni ravno najboljša, sem se pripeljala pod Jakoba na greben v smeri Studenčic, kjer je vas Tehovec, znana tudi po izletniški kmetiji Pr* Mamovc. Edina večja zgradba v vasi je cerkvica sv. Florjana z vidno letnico 1778. Odločili so se za vaško skupnost Vasje na kratko predstavil Franc Tehovnik, domačin, ki izhaja iz kmetije pri Tehovniku, sicer pa je predsednik Vaške skupnosti Teho- vec: ”Na Tehovcu, ki se nahaja na nadmorski višini okrog sedemsto metrov, je šest hiš in trije vikendi. Skupaj tukaj živi dvajset stalnih prebivalcev, od tega jih je sedem starih manj kot trideset let.” Kljub majhnosti so se odločili za svojo vaško skupnost. ”Pred spremembo zakonodaje smo spadali pod KS Trnovec-Topol, potem pa smo se odločili za Vaško skupnost Tehovec. Ni nam žal, saj denar, ki pride, vsaj ostane tukaj, poleg tega se z občino sedaj lahko pogovarjamo direktno. Ta sprememba je bila za nas samo pozitivna. Letno dobimo okrog 1.600 evrov za redno dejavnost, ter okrog 900 evrov za namen vzdrževanja ma- kadamske ceste na Stežko planino proti Žle-bam. Skoraj vsa sredstva gredo v komunalno infrastrukturo, za ceste." Na Tehovec peljejo tri ceste, nobena ni v celoti asfaltirana Tudi na Tehovcu je največji problem cestna infrastruktura. ”Do nas vodijo tri ceste, a nobena ni v celoti asfaltirana. Najbolj prometna je zagotovo povezava do Studenčic in naprej v Presko, tisti, ki delamo v Ljubljani, uporabljamo cesto proti Katarini, makadamska cesta pelje proti Stežki planini. Naša želja je, da bi bila cesta proti Katarini čimprej preplastena v celoti. Makadama je okrog dva kilometra. Cesta je sicer v lasti KS Katarina, interes za asfaltiranj^ pa je seveda naš. Cesta je bila razširjena do odcepa proti sv. Jakobu. Posek smo naredili sami, ostalo pa je financirala občina. Letos načrtujemo, da bi se cesto na grobo posulo z gramozom in da se uredi odvodnjavanje. Pri nas je tako, da je najprej iniciativa ljudi, potem naše delo, nekaj potem prispeva tudi občina, veliko pa sami. Smo kar dobra skupnost,” pojasnjuje Tehovnik. S Tehovca do Studenčic je bila cesta asfaltirana leta 2000. ”Od takrat je pozimi neprimerno bolje. Manjka pa še okrog 900 metrov asfalta skozi Studenčice. Za to cesto proti Studcnči-cam smo morali veliko dati sami, s samoprispevkom, ki smo ga pobirali štiri leta. Projekt je bil vreden več kot 200 tisoč evrov, več kol tretjino smo zbrali sami,” še dodaja. In kako je z vodo? Na Tehovcu jo dobivajo iz zajetja izpod Jakoba. Imajo torej vaški vodovod. "Z vodo nimamo problemov. Je kakovostna in jo je dovolj,” zaključi Tehovnik. ^ Vas s šestimi hišami in tremi kolesarji Na Tehovcu je doma 17-letni Nejc Košir, letošnji državni prvak v cestni vožnji med starejšimi mladinci. Je član ekipe Radenska Power-bar, tako kot sta bila do pred kratkim to tudi njegova soseda, brata Tehovnik, 2()-lctni Andrej in 18-letni Blaž, ki pa sta se odločila, da bosta kolesarila le še rekreativno. S Koširjem smo se pogovarjali, ko seje pripeljal s treninga, oblečen v majico slovenske reprezentance. "Danes sem šel počasi, naredil sem okrog 40 kilometrov. Včeraj smo z reprezentanco prišli z močne dirke v Italiji,” je povedal, nato pa pojasnil, zakaj se je odločil za kolesarstvo: "Odločitev za kolesarstvu je bila splet okoliščin pred dobrimi štirimi leti. Že prej sem se veliko ukvarjal s športom, pa sem rekel, zakaj ne bi nekaj bolj resno treniral. In to je sedaj kolesarstvo.” Košir je letos v Polhovem Gradcu postal državni prvak v cestni vožnji med starejšimi mladinci. Proga je bila težka, po besedah tekmovalcev, tudi Tadeja Valjavca, ki je zmagal v kategoriji elite, najtežja doslej. Težki so bili vzponi, ter seveda potem nevarni spusti. Je bila zmaga Koširja pričakovana? "Tako je naneslo. Šlo mi je dobro, malce seje bilo treba potruditi. Težko rečem, da sem dober klancar. Za slovenske razmere sem očitno dovolj dober. Z naslovom sem bil seveda zadovoljen. Nisem pričakoval ravno zmage, vedel pa sem, da sem lahko v ospredju.” Rezultat ga je peljal tudi na evropsko prvenstvo, kjer pa mu trasa ni bila najbolj pisana na kožo. Kolesarstvo in Gimnazija Bežigrad Naslov v Polhovem Gradcu je bil drugi državni naslov Nejca Koširja. Lani je namreč zmagal na prvenstvu v gorski vožnji na Vršič, takrat še pri mlajših mladincih. Na vprašanje, kje največ trenira, odgovarja: "Letos bom naredil okrog petnajst tisoč kilometrov. Moj trenerje Miro Miškulin. Skoraj celo leto sem treniral še z enim kolesarjem z Vrhnike in večinoma sva delala sama. Največkrat treniram v okolici Ljubljane, proti Horjulu, v Poljansko dolino.” Preprosto, kot na vsa ostala vprašanja, je odgovoril tudi glede ciljev: "Kakor bo naneslo. Kolesarstva se še nisem naveličal, res pa je, da proti koncu sezone, ki je bila dolga in kar naporna, motivacija malce pade. Upam, da ne bo kakšnih poškodb.” Poleg kolesarstva in šole, Nejc je dijak tretjega letnika Gimnazije Bežigrad, mu kaj dosti prostega časa ne ostane. "Ne vem, kaj drugega še počnem. Sem za računalnikom,” še zaključi kolesar, ki, kot pravi, nima vzornika. Maja Bertoncelj Osnovna, vremenska in dekorativna zaščita za vsa čuda lesa! Seznam prodajnih mest barv in premazov si oglejte na naši spletni strani. 080 80 99 www.regeneracija.si regeneracija V teleta so se letos napravili ljudje in tekmovali, katero tele bo prej v cilju. Na poti je moral en član ekipe spiti 3 del mleka ... ... dva člana ekipe pa 3 del toplega piva. Drugi Semanji dan na Telečjem V Pirničah so letos namesto telet dirkali ljudje. Prijavile so se tri ekipe, zmagali pa so domačini, ki so bili lani s pravim teletom zadnji. Prireditev so popestrili nastopi različnih skupin, stojnice ter bogata gostinska ponudba. Tema Ertempor Moja dežela lepa in gostoljubna Sora - KUD Oton Župančič Sora vas vabi k sodelovanju v tradicionalni slikarski prireditvi Extempore Sora 2007, ki bo letos potekala pod naslovom Moja dežela lepa in gostoljubna. Žigosanje slikarskih podlag bo v prostorih KUD Oton Župančič v petek, 21. septembra, od 17. do 20. ure in v soboto, 22. septembra, od 9. do 12. ure. Dokončana in za razstavo opremljena dela morajo udeleženci oddati v nedeljo, 30. septembra, od 11. do 18. ure. Dela bodo razstavljena, podeljene bodo tudi nagrade. Več informacij dobite po telefonu 041/862 012 ali 041/972 278, ter na dan žigosanja. Obenem v likovni sekciji KUD Oton Župančič Sora vabijo vse, ki jih veseli likovno ustvarjanje in prijetno druženje, da se jim pridružijo pri ustvarjanju. Dobivajo se ob četrtkih ob 18.30 v slikarskem ateljeju v prostorih KUD-a. M. B. Dvajseto leto Jesenskih serenad v Medvodah Medvode - Včeraj so se zaključile že tradicionalne Jesenske serenade, ki so v organizaciji Glasbene mladine Ljubljanske letos potekale v petih slovenskih mestih: v Ljubljani, na Jesenicah, v Dravogradu, v Vipavi in v Medvodah. V Ljubljani so bile že 31. leto, v Medvodah, v župnijski cerkvi v Preski, pa dvajsetič. Soorganizator koncertov v Medvodah je bil KUD OTH Pirniče, finančno pa jih je podprla tudi Občina Medvode. Jesenske serenade so se v preški cerkvi v ponedeljek začele v francoskem duhu z Duom, nadaljevale s tangom Kvinteta Astorpia, v sredo je bil koncert mušica sac-ra Vokalne skupine Ad libitum, včeraj pa še 4folk z Ensamble 4SAXESS. Koncerte so z umetniško besedo povezovali Tina Uršič, Dejan Pavčevič, Klemen Bundcrla in Anica Horvat. Spored je oblikoval Boris Rener. M. B. Pirniče - Turistično društvo Pirniče je že drugo leto zapored organiziralo prireditev Semanji dan na Telečjem. Letos so pripravili nekaj sprememb, najbolj opazna je bila morda ta, da so namesto pravih telet, kot je bilo to lani, dirkali ljudje. "Organizacija prireditve je bila tako lažja. Poleg tega smo želeli letos narediti malce drugače. Prireditev je uspela in smo zadovoljni," je povedal Luka Strojan, predsednik TD Pirniče, ter dodal nekaj o pravilih letošnje dirke: "V ekipi so bili štirje tekmovalci, dva pod kostumom teleta in dva spremljevalca. Pokazati so morali določene spretnosti. Nit je bila zgodba o telečjem. Spremljevalca sta morala na cizi peljati teleta, eden iz ekipe je potem imel nalogo spiti 3 del mleka, na poti nazaj so morali obešancu sezuti škornje, dva sta imela potem nalogo spiti še 3 del toplega piva. Zmagala je ekipa, ki je najhitreje opravila s progo." Prijavile so se tri ekipe, zmagala pa je Tfirho Tele, Peter, Boštjan, Martin in Miha iz Pirnič, ki so nastopili s pravim teletom že lani, a bili takrat zadnji. "Počutil sem se tako kot včasih, ko sem pil še pri mami,” je na vprašanje, kako je bilo piti mleko, v smehu odgovoril član ekipe, ter nadaljeval: "Drugo leto bi radi znova tekmovali s teletom. Danes je bilo najtežje piti toplo pivo.” Program so popestrili še skupin# Krila in Strune, ansambla Minerali in Mi* hovec, trio Simpathy, duo Prima z Julijo, mešani pevski zbor KD Jakob Aljaž, vaško potujoče gledališče KUD Pirniče, ter OŠ Pirniče. Kuhinja pri Mihovčevih pa je bila v znamenju telečjih dobrot. "Telečja jetrca s čebulo, telečja obara z vodnimi žličniki, kranjska klobasa, od sladic pa praženec z bučno čežano, miške in bučni zavitek. Imamo tudi telečje drekce, kot smo poimenovali čokoladne mufine. Ljudje čedalje več posegajo po doma pripravljeni hrani,” je za konec pojasnila Mojca Trnovec. Na stojnicah so se s svojimi konjički predstavili številni krajani, pa tudi drugi. Ciril Debeljak iz Zg. Pirnič izdeluje izdelke iz lesa: "Glavni izdelek so lesene medalje. Naredil sem jih že čez štiristo. S tem se bolj intenzivno ukvarjam zadnjih deset let. Z lesom sem se srečal že kot otrok, saj je bil moj stari oče mizar. Les mi je blizu, ga imam rad na otip. Po poklicu pa sem sicer strojni tehnik, že v pokoju. To, da lahko tukaj razstavljamo, ima vclil^ pomen. Ljudje vidijo, s čim se ukvarjamo v prostem času, ker večina jih tega ne ve. Semanji dan je tako priložnost, da predstavimo, kaj vse delamo.” Maja Bertoncelj Na stojnicah so se predstavili številni domačini. Ciril Debeljak izdeluje izdelke iz lesa. Ljudje in dogodki Najboljša kranjska klobasa je Arvajeva V Hiši kulinarike Jezeršek v Sori so četrtič ocenjevali kranjske klobase. Tako stroka kot ljubiteljski ocenjevalci so največ točk dodelili kranjski klobasi Mesarije Arvaj. Sora - Letošnjega ocenjevanja kranjske klobase se je udeležilo trinajst proizvajalcev, kar je največ doslej. Ocenjevanje je že četrto leto organizirala Hiša kulinarike Jezeršek v Sori v sodelovanju z oddelkom za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Klobase je najprej ocenila petčlanska strokovna komisija, ki ji je predsedoval prof. dr. Božidar Žlender. Kriteriji so okus, pikantnost, polnost in vonj. Nato so na vrsto prišli še ljubiteljski ocenjevalci. Tako stroka kot laiki so si bili tokrat prvič /-'^notni in največ točk je dobila kranjska klobasa - Tlesarije Arvaj. Izmed 20 točk ji je komisija dodelila 19, kar pomeni zlato medaljo, sploh prvo na tem ocenjevanju. Za Arvaj e vo kranjsko klobaso so se zvrstile Podobnikova, Košaki in Čadeževa. Izbrane kranjske klobase so v Sori stregli na veselici Pomežik luni, ki je letos prvič dobila ime praznik kranjske klobase. Oceno strokovne komisije je obrazložil Božidar Žlender: ”Arvajevi kranjski klobasi ni bilo veliko za pripomnit. Imela je vse značilnosti kranjske: od zunanjega videza, značilnega prereza, granulacije, predvsem pa je poudarek na teksturi, vonju in okusu. Nasploh podpovprečnega izdelka letos ni bilo.” Več o kranjski klobasi je prisotnim povedal priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj: "Poimenovanje kranjska klobasa izvira iz časa avstro-ogrske monarhije v začetku 19. stoletja. Ta večnarodnostna tvorba je razvijala vrsto izdelkov, ki so bili razpoznavni tudi po oznakah narodov, od katerih so izvirali oz. jih izdelova-Med ljubiteljskimi ocenjevalci so bila tudi itevilna znana imena. Janez Čuček, nekdanji televizijec, je bil tako navdušen, da je dejal, da je zanj to najlepši dan doslej v tem letu. Razložil je tudi, da je že kot otrok zelo rad jedel klobase: ”Ko sem bil star pet let, so me starši prvič peljali v gostilno. Kaj boš pa jedel? Pa sem rekel, klobaso. Ko sem bil star sedem let, so me GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: malioglasi@g-glas.si www.gorenjskiglas.si vsi klicali Janez Klobasa. Ena naj večjih škod za državo bi bila, če bi ukinili današnjo prireditev (smeh).” O tem, zakaj sploh ocenjevanje kranjske klobase, je več povedal Franc Jezeršek: ”Na velikih prireditvah smo opažali, da se pojavljajo jedi neslovenskega izvora in zato smo menili, daje potrebno kranjsko klobaso umestiti na tisto mesto, kjer je nekoč že bila. Gre za absolutno slovensko posebnost, ki se je ne smemo sramovati, temveč moramo biti nanjo ponosni in jo vključevati v ponudbo, kjer je to smiselno in potrebno. Začeli smo s šestimi vzorci, danes jih je 13. Tudi kakovost se izboljšuje. Sleherni potrošnik najprej ocenjuje z očmi, šele potem po okusu, vendarle je prav okus tisti, ki ostane.” Jezerškov! seveda na tem ocenjevanju razen v organizacijski vlogi ne sodelujejo: ”Mi nismo proizvajalci, prav na podlagi tega ocenjevanja pa dobimo najboljše proizvajalce in med njimi izberemo dobavitelja.” Maja Bertoncelj Vsak dan na Osolnik Osolnik - Zaključila se je 13. akcija Prijatelj Osolnika, ki poteka v organizaciji ŠD Pungert. Statistika je pokazala, da je bilo v enem letu v vpisni knjigi, ki je spravljena pri kmetiji pri Rožniku, zabeleženih skoraj 16 tisoč vpisov. Prijatelj Osolnika je postalo 239 udeležencev akcije, od tega 13 takšnih, ki so tej akciji zvesti že vseh 13 let. Med njimi je tudi nekaj Medvoščanov, kot na primer zakonca Poljanec iz Sp. Senice. ”Na Osolnik sem hodil tudi že pred začetkom te akcije. Je najbližji hrib za trening. Nanj se povzpnem z različnih strani. Naredim tudi krog od doma in preko Homa na Osolnik ter potem nazaj po Ločnici. To mi vzame okrog uro in pol. Na Osolnik bi hodil tudi, če ne bi bilo te akcije. Letos sem zabeležil 283 vzponov, pred štirimi leti sem bil pa prav vsak dan. Morda bom to ponovil, ko bom v penziji," je povedal Janez Poljanec. Najštevilnejši družini sta bili družini Bečan in Triler iz Pungerta. Sicer pa je bila letos na Osolniku prav vsak dan le Zorka Mesec iz Škofje Loke, najboljši moški pa je s 360 vzponi njen someščan Andrej Sesek, ki si je vzel skoraj teden dni dopusta. Kot pravi, ga letos ne bo, saj si želi v prestopnem letu doseči 366 vpisov. Nova, 14. akcija, je namreč že poteka. "Začela se je I. avgusta in bo potekala do 31. julija prihodnje leto. Pravila ostajajo nespremenjena. To je 20 vzponov peš ali s kolesom,” je pojasnil Vinko Bergant, predsednik ŠD Pungert. Maja Bertoncelj med vode Novice med vodami INFORMATIVNI PROGRAM Z DIGITALNO TEHNOLOGIJO Vse o tv medvode ter oddaje naše produkcije wiviv.tv-m.si promocijske cene izdelave reklamnih spotov, vldeopredstavitev ter multlmedijsklh predstavitev Zaupajo nam tudi najboljša slovenska podjetja. Pridružite se jim In nas pokličite! Kabelska televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode http://www.tv-m.si/ e-mall: I nf o @ tv-m. s I telefon: 36 19 580 trženje: 041 630 303 NAJUGODNEJŠI KABELSKI INTERNET TER IR TELEFONIJA PO CELOTNI OBČINI MEDVODE MEKON LOKA D.O.O. Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka tel.: 04 51 50 590 info@mekon-loka.si www.mekon-loka.si NEMŠČINA ■ ANGLEŠČINA ■ ANGLEŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja torek 17.00-19.00 25.9.2007 sreda 08.00-10.00 19.9.2007 sreda 19.00-21.00 19.9.2007 petek 16.00-18.00 28.9.2007 četrtek 19.00-21.00 4.10.2007 2. stopnja ponedeljek 08.00-10.00 17.9.2007 ponedeljek 19.00-21.00 17.9.2007 sreda 17.00-19.00 26.9.2007 petek 16.00-18.00 28.9.2007 torek 19.00-21.00 2.10.2007 3. stopnja ponedeljek 08.00-10,00 17.9.2007 ponedeljek 19.00-21.00 17.9.2007 torek 17.00-19.00 25.9 2007 petek 18.00-20.00 28.9.2007 sreda 19.00-21.00 3.10.2007 4. stopnja ponedeljek 17.00-19.00 24.9.2007 četrtek 19.00-21.00 20.9.2007 sreda 19.00-21.00 3.10.2007 5. stopnja torek 19.00-21.00 18.9.2007 četrtek 17.00-19.00 27.9.2007 6. stopnja sreda 17.00-19.00 26.9.2007 7. stopnja sreda 19.00-21.00 26.9.2007 30 umi I petek 16.00-18.00 28.9.2007 30 umi II ponedeljek 19.00-21.00 17.9.2007 poslovni/ sreda 19.00-21.00 3.10.2007 konverzacija priprava na izpit torek 17.00-19.00 2.10.2007 obnovitveni ponedeljek 19.00-21.00 24.9.2007 torek 17.00-19.00 25.9.2007 slovnica četrtek 19.00-21.00 4.10.2007 UPOKOJENCI začetniki sreda 10.00-11.30 3.10.2007 nadaljevalni ponedeljek 10.00-11.30 1.10.2007 UČENCI, DIJAKI (začetniki) predšolski, torek 16.40-17.25 25.9.2007 1., 2. razred 3., 4. razred sreda 16.00-16.45 26.9.2007 5., 6. razred torek 15.50-16.35 25.9.2007 7,8. razred torek 17.30-18.45 25.9.2007 9. razred, dijaki četrtek 17.15-18.45 27.9.2007 petek 14.30-16.00 28.9.2007 DIJAKI (utrjevanje šolske snovi) 1. letnik četrtek 17.15-18.45 27.9,2007 petek 14.30-16.00 28.9.2007 2. letnik petek 17.30-19.00 21.9.2007 3. letnik petek 16.00-17.30 21.9.2007 priprava na maturo petek 19.00 - 20.30 28.9.2007 tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja ponedeljek 08.00-10.00 17.9.2007 ponedeljek 19.00-21,00 17.9.2007 torek 19.00-21.00 25.9.2007 sreda 17.00-19.00 26.9.2007 četrtek 19.00-21.00 4.10.2007 2. stopnja ponedeljek 08.00- 10.00 17.9.2007 ponedeljek 19.00-21.00 17.9.2007 sreda 17.00-19.00 26.9.2007 četdek 19.00-21.00 21.9.2007 torek 19.00-21.00 2.10.2007 3. stopnja ponedeljek 17.00-19.00 24.9.2007 sreda 08.00- 10.00 19.9.2007 sreda 19.00-21.00 19.9.2007 torek 19,00-21.00 2.10.2007 4. stopnja torek 19.00-21.00 18.9.2007 sreda 08.00-10.00 19.9.2007 sreda 19.00-21.00 19.9.2007 četrtek 17.00-19.00 27.9.2007 ponedeljek 19.00-21.00 1.10.2007 5. stopnja četrtek 19.00-21.00 20.9.2007 torek 17.00-19.00 2.10.2007 6. stopnja četrtek 08.00-joDO 20.9.2007 četrtek 19.00-21.00 20.9.2007 priprava na izpit torek 19.00-21.00 25.9.2007 konverzacija ponedeljek 19.00-21.00 17.9.2007 poslovni torek 19.00-21.00 2.10.2007 obnovitveni sreda 19.00-21.00 26.9.2007 slovnica torek 19.00-21.00 25.9.2007 UPOKOJENCI začetniki četrtek 10.00-11.30 4.10.2007 nadaljevalni 1 torek 10.00-11.30 2.10.2007 nadaljevalni 2 ponedeljek 10.00-11.30 1.10.2007 nadaljevalni 3 sreda 10.00-11.30 3.10.2007 UČENCI (začetniki) predšolski četrtek 16.30-17.16 27.9.2007 1., 2. razred sreda 16.40-17,25 26.9.2007 3., 4. razred torek 16.30-17.15 18.9.2007 tečaj dan ura začetek UČENCI, DIJAKI (utrjevanje šolske snovi) 5., 6. razred čelrtek 16.40-17.25 20.9.2007 7., 8. razred sreda 17.30-18.45 26.9.2007 9. razred četrtek 17.30-18.45 20.9.2007 1. letnik sreda 17.15-18.45 19.9.2007 2. letnik torek 17.15-18.45 18.9.2007 3. letnik četrtek 17.15-18.45 20.9.2007 priprava ponedeljek 17.15-18.45 17.9.2007 na maturo torek 17.15-18.45 2,10.2007 tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja torek 19.00-21.00 25.9.2007 sreda 17.00-19.00 3.10.2007 2. stopnja četrtek 19.00-21.00 4.10.2007 3. stopnja ponedeljek 19.00-21.00 1.10.2007 4. stopnja ponedeljek 19.00-21.00 1.10.2007 konverzacija sreda 19.00-21.00 3.10.2007 UČENCI, DIJAKI (začetniki) predšolski, 1., 2, razred sreda 16,30-17.15 3.10.2007 3., 4. razred sreda 15.45-16.30 3.10.2007 5., 7. razred ponedeljek 16.30-17.15 1.10.2007 8„ 9. razred, dijaki ponedeljek 17.15-18.45 1.10.2007 DIJAKI (utrjevanje šolske snovi) 1, letnik ponedeljek 17.15-18.45 1.10.2007 2. letnik ponedeljek 17.15-18.45 24.9.2007 3. letnik sreda 17.15-18.45 3.10.2007 priprava na maturo sreda 17.15-18.45 3.10.2007 JEZIKOVNI TEČAJI RAČUNALNIŠKI TEČAJI KREATIVNE DELAVNICE ITALIJANŠČINA tečaj dan ' ura ODRASLI (intenzivni tečaji) začetek 1. stopnja torek 19.00-21.00 18.9.2007 petek 08.00-10.00 28.9.2007 petek 14.00-16.00 28.9.2007 četrtek 17.00-19.00 4.10.2007 2. stopnja četrtek 08.00-10.00 20.9.2007 četrtek 19.00-21.00 20,9.2007 torek 17.00-19.00 25.9.2007 3. stopnja petek 18.00-20.00 21.9.2007 4. stopnja četrtek 17.00-19.00 20.9.2007 6. stopnja torek 08.00-10.00 18.9.2007 petek 16.00-18.00 21.9.2007 konvercacija torek 17.00-19.00 8.10.2007 UPOKOJENCI začetniki petek 10.00-11.30 5.10.2007 UČENCI, DIJAKI (začetniki) predšolski, 1,2. razred četrtek 15 30-16.15 4.10.2007 3., 4., 5. razred četrtek 16.15-17.00 4.10.2007 6., 7„ 8. razred torek 16.15-17.00 2.10.2007 9. razred, dijaki petek 14.30-16.00 28.9.2007 tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja ponedeljek torek 17.00- 19.00 19.00- 21.00 1.10.2007 25.9.2007 2. stopnja torek ponedeljek 17.00- 19.00 19.00- 21.00 25.9.2007 8.10.2007 3. stopnja ponedeljek 19.00-21.00 24.9.2007 4. stopnja torek 19.00-21.00 9.10.2007 5. stopnja ponedeljek 17,00-19.00 24.9.2007 UČENCI, DIJAKI (začetniki) predšolski, 1., 2. razred torek 15.30-16.15 2.10.2007 3., 4., 5. razred torek 16.15-17.00 2.10.2007 6„ 7„ 8. razred ponedeljek 16.15-17.00 1.10.2007 9. razred, dijaki ponedeljek 15.00-16.15 1.10.2007 tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja sreda 19.00-21.00 3.10.2007 2. stopnja sreda 17.00-19.00 3.10.2007 3. stopnja ponedeljek 19.00-21.00 1.10.2007 tečaj dan ura ODRASLI (intenzivni tečaji) začetek 1, stopnja sreda fl9.00-21.0Q 26.9.2007 2. stopnja ponedeljek 19.00-21.00 1.10.2007 DIJAKI (utrjevanje šolske snovi) 1,2. letnik ponedeljek 17.15-18.45 1.10.2007 priprava na maturo sreda 17.15-18.45 26.9.2007 '*fecaj dan ura ODRASLI (intenzivni tečaji) začetek 1. stopnja četrtek 19.00-21.00 4.10.2007 tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja torek 19.00-21.00 2.10.2007 tečaj dan ura ODRASLI (intenzivni tečaji) začetek 1. stopnja četrtek 19.00-21.00 4.10.2007 - pisno prevajanje besedil v angleški, nemški, francoski, italijanski, ruski, španski in madžarski jezik - pisno prevajanje iz tujega v slovenski jezik - lektoriranje !T!U?!T!UT7!W tečaj dan ura začetek DIJAKI (utrjevanje šolske snovi) priprava na maturo četrtek 17.15-18.45 4.10,2007 tečaj dan ura začetek začetni - 20 ur ponedeljek, 17.00-20.00 1.10.2007 (Windows, Word) sreda torek, 17.00-20.00 9.10.2007 četrtek nadaljevalni-20 ur ponedeljek, 17.00-20.00 22.10.2007 (Word) sreda torek, 17.00-20.00 6.11.2007 četrtek Excel - 20 ur torek, 17.00 - 20.00 16.10.2007 četrtek PowerPoint-6ur petek 17.00-19.30 5.10.2007 TEČAJI ZA PROSTI ČAS tečaj dan ura začetek mozaik (20 ur) sreda 18.00-20.30 10.10.2007 nakit(IOur) petek 17.00-18.30 12.10.2007 keramika (20 ur) torek 18.00-20.30 9.10.2007 klekljanje(20ur) ponedeljek 18.00-20.30 8.10.2007 risanje (20ur) ponedeljek 18.00-20.30 8.10.2007 slikanje (20 ur) /učenci, dijaki/ torek 17.00-19.00 9.10.2007 slikanje (20 ur) /odrasli/ sreda 18.00-20.30 10.10.2007 poslikava stekla, svile, porcelana (20 ur) torek 18.00-20.30 9.10.2007 TEČAJI STROKOVNIH PREDMETOV DELAVNICE OB PETKIH STROKOVNI SEMINARJI Pogovor-------------------------------—------- Amerika je dolgočasna, Slovenija ne Tako bi lahko razumeli besede Sophie, Američanke s slovenskimi koreninami, ki je avgusta nekaj dni preživela v domovini svojih prednikov. Ste tudi vi letos poleti na naših cestah opazili veliko število avtomobilov s francoskimi, nizozemskimi ali morda angleškimi registrskimi tablicami? Evropejci so Slovenijo v zadnjih letih odkrili predvsem na turističnem področju, enako pa velja tudi za ljudi z drugega brega velike luže. Sophie Schottler, 23-letne študentke podiplomskega študija knjižničarskih ved iz ameriškega St. Paula v zvezni državi Minnesota, v Slovenijo morda nikoli ne bi bilo, če je njena mati Mary ne bi povabila s seboj na obisk sorodnikov, ki jih je sama v prejšnjih treh letih obiskala že dvakrat. ”Z materjo sva najprej govorili le o potovanju v Evropo. Za Slovenijo me je navdušila z opisovanjem ljudi, ki jih je srečala na svojih dveh obiskih. Zame je bila to priložnost, da vidim vaše kraje na način, ki bi mi bil kot običajni ameriški turistki povsem nedostopen Potovanja so moja šibka točka, ker bi rada veliko sveta, zato ni bilo treba veliko, da meje prepričala,” pravi dekle z brezhibnim ameriškim nasmeškom. Njene korenine so na Senici Sophie je predstavnica tretje generacije potomcev Slovencev, ki so se ob prelomu 19. v 20. stoletje odločili boljše življenje poiskali v Ameriki. Ker je tole medvoški časopis, o njej ne bi pisali, če ne bi bila na neki način povezana s kraji, v katerih živimo. Njen praded France Košenina se je leta 1871 rodil pri Mihelaču na Spodnji Senici. Po služenju vojaškega roka v avstro-ogrski vojski je nekaj mesecev delal v papirnici Goričane, nato pa leta 1896 odšel s trebuhom za kruhom v Ameriko. Potovanje od Slovenije do Minnesote, kamor je odšlo precej Slovencev, je trajalo dva meseca. Najprej je pomagal na nemških kmetijah, ko pa je zbral dovolj denarja, si je kupil svojo. Na eni od kmetij, na katerih je delal, je spoznal ameriško Nemko Katherine NVehselcr in se z njo leta 1906 poročil. Rodilo se jima je devet otrok in eden od njih, Sophijin ded Tony, je leta 2005 pri 84 letih obiskal domovino svojega očeta. "O Sloveniji pred mojim obiskom nisem vedela veliko, le to, da je ena od držav, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije. V osnovni šoli smo pri nekem projektu morali raziskati svoje korenine, zato že dolgo vem, da je bil moj praded iz kasnejše Jugoslavije. Dogodkom, ki so privedli do samostojnosti Slovenije, nisem sledila in do materine prve omembe obiska v letu 2003 po pravici povedano nisem vedela, da država sploh obstaja. Tega, da nisem pomislila na morebitne sorodnike, ki bi še lahko živeli tam, ni treba poudarjati,” je samokritična Sophie. Enoličnost proti edinstvenosti Minnesota je zvezna država na srednjem zahodu ZDA, leži ob zahodni obali Velikega jezera, na severu meji s Kanado in je dežela prerij in valovitega, z gozdom poraslega gričevja. Prerije že dolgo niso več romantični pašniki velikih čred bizonov, pač pa so postale velikanska polja, na katerih gojijo predvsem koruzo, pšenico in sojo. Po Sophijinih besedah se pokrajina ne more primerjati s slovensko. ”Na Slovenijo imam lepe spomine zaradi njene lepote in raznolikosti. Vsem govorim, da sem videla gore, zelene hribe, jezera in morje v vsega treh dneh in da so bili kraji vsi po vrsti zelo impresivni. Če bi v Ameriki potovala po Minnesoti ali velikem delu ZDA, bi bilo povsod enako: veleblagovnice Wal-Mart in Target ter restavracije McDonald’s. Edine stvari, ki bi se morda spreminjale, bi bile pokrajina ter odnos ljudi in politika. V Sloveniji se zdi, da sta vsako mesto ali regija povsem edinstvena,” je po vrnitvi domov zapisala v enem od elektronskih sporočil. Sophie Schottler Slovenci imate znanje Minnesoti ne pravijo zaman dežela 10 tisočih jezer, saj na površini enajstih Slovenij večjih naštejejo več kot 11 tisoč. Ko omeniš, da sta pri nas pravi jezeri le dve, Bled in Bohinj, na obrazu Minnesotčanov ni zaznati kakega navdušenja. Izraz na njem se spremeni, ko na primer Bohinj vidijo na lastne oči. "Pri nas bi bila vsa obala pozidana, vse hiše bi imele pomole in čolne, s katerih bi ljudje kukali k sosedom," pravijo. Tudi drugi deli Slovenije iz njih izvabijo podobna opažanja. "Najbolj mi je bilo všeč v Piranu na Obali in v prelepem Triglavskem narodnem parku. V obeh primerih sem čutila mir, ki ga v vsa-, kodnevncm življenju doma ne doživim," pravi Sophie. Boljša od ameriških sta tudi primorsko vino in gorenjska pica ter še nekaj, na kar sami morda nikoli nismo pozorni. "Opazila sem izobraženost, ki jo imate Slovenci v primerjavi z mano. Vsi ste zelo na tekočem s političnimi razmerami po svetu, veliko veste o zgodovini ne samo Slovenije, pač pa tudi drugih dežel. Včasih se mi zdi, da celo o Ameriki veste več od mene. Z mamo sva se po odhodu pogovarjali o ameriškem sistemu, ki sem ga bila deležna jaz, in vašem sistemu izobraževanja. Zdi se nama, da vas Slovencev zgodovina, politika, geografija in ostale stvari ne le zanimajo, pač pa se vam zdijo tudi zelo pomembne. Meni in velikemu številu drugih ameriških otrok se učenje zgodovine ni zdelo pomembno, zato se zanjo nisem nikoli zanimala. V Ameriki obstaja prepad med tem, kar nas učijo, in vedenjem, za kaj je to znanje pomembno. Imam občutek, da Slovenci to veste,” dodaja diplomirana umetnostna zgodovinarka, ki bi se v Slovenijo vrnila, saj je ogleda vrednih krajev še ogromno, sorodnike pa bi tudi še kdaj rada srečala. "Želim si le, da bi bilo potovanje do ljubljanskega letališča cenejše,” zaključi. Peter Košenina Slovenija ima le dve jezeri, a je na njima nekaj, kar obiskovalce navduši. ■Ljudje in dogodki I Pogrešali starejše harmonikarje Na Veseli harmoniki na Senici je nastopilo 23 tekmovalcev, od tega so bili le štirje starejši od 20 let. Skupni zmagovalec je postal 18-letni Benjamin Turk iz Guncelj, ki je na Senici igral že tretjič. Sp. Senica - Harmonika je med mladimi očitno vedno bolj priljubljena. Dokaz za to je letošnje tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko "Vesela harmonika Senica 2007”, ki je bilo že sedmič. Udeležilo se ga je 23 tekmovalcev, od tega so bili le štirje starejši od 20 let. Pomerili so se v dveh starostnih kategorijah. Največ točk je tričlanska komisija v starejši skupini harmonikarjev dodelila 18-letnemu Benjaminu Ttirku iz Guncelj, ki zmage ni pričakoval. Takšnih tekmovanj se udeležuje le občasno, harmoniko pa igra šest let. Tekmovanja na Senici se je udeležil že tretjič in prvič dobil največ točk izmed vseh nastopajočih, ter postal absolutni zmagovalec tekmovanja. Dosegel je 88 točk, eno manj kot Kristina Pahor, ki je zmagala lani, letos pa je na Senici ni bilo. Komisijo je navdušil z C JlVenčkom uspešnic Denisa Novaka. Pravi, da je harmonika lep ljudski inštrument, za igranje na- Prvič abonma v medvoškem gledališču Medvode - V KUD Medvode so se letos prvič odločili pripraviti gledališki abonma, tako za odrasle kol za otroke. "Medvode so lani postale mesto in odločili smo se uvesti gledališko ponudbo, ki bo na tej ravni. Potrudili smo se vzpostaviti stik z naj večjimi gledališkimi hišami v Sloveniji in jih privabiti na oder medvoškega gledališča. To nam je uspelo. Pripravili smo abonmajsko ponudbo, ki bo sprejemljiva za čim širšo publiko in hkrati vsebuje kvalitetne predstave,” je povedal Nejc Smole, vodja abonmaja. Abonma se bo začel 19. oktobra, prva predstava pa bo monokomedija Pavlek, ki govori o življenju majhnega človeka. Z njo se bo predstavil Borštnikov nagrajenec Peter Ternovšek. V abonmaju, tako odraslem, ki bo potekal ob petkih zvečer, kot tudi otroškem ob sobotah dopoldan, bo sedem predstav. "V odraslem njo pa ga je navdušil stari ata. Drugi v tej starejši kategoriji je bil Lenart Oblak iz Podobenega, tretji pa David Tavčar iz Škofje Loke. Med mlajšimi harmonikarji, letnik 1993 in mlajši, je bil najboljši 12-letni Kristjan Avber iz okolice Novega mesta. Drugi je bil Tomaž Pustotnik iz Krašnje, tretji pa Aljaž Bernik iz Kranja. Avber je bil na Senici prvič, za tekmovanje pa je izvedel prek interneta: "Harmoniko igram štiri leta. Ko sem bil majhen, sem po televiziji gledal harmonikarje in se navdušil. Letos sem v svoji kategoriji evropski podprvak, šestkrat sem na tekmovanjih že zmagal in bil trikrat drugi. Danes sem zaigral Kar naprej od Zorana Zorka.” Kriteriji, na katere je bila pozorna komisija, so bili ritem, dinamika in tehnika igranja. "Pokazalo seje, daje kvaliteta harmonikarjev, predvsem mladih, vedno boljša,” je povedal Vinko Avguštin, član komisije. Poleg njega sta bila v komi- abonmaju bo poleg že omenjenega Pavleka (Gledališče Ptuj) še Agencija za ločitve (Gledališče Koper), večer z Iztokom Mlakarjem, komedija Cinco in Marinko (Narodni dom Maribor), ena najbolj uspešnih dram zadnjih let Plešasta pevka (SNG Nova Gorica), ter večer šansonov Edith Piaf. V otroškem abonmaju pa predstave Čarovnica Hillary gre v opero (SNG Maribor), Palčica (Mini teater). Pastirica in dimnikar (Prešernovo gledališče Kranj), Čudežna skrinjica (Mini teater). Čarovnik iz Oza (KUD Medvode) in Kekec (Slovensko mladinsko gledališče). Oba abonmaja se bosta zaključila aprila s predstavo v produkciji domačega KUD Medvode,” je pojasnil Boštjan Luštrik, predsednik KUD Medvode. Vpis v abonma bo potekal od 8. do 12. oktobra. več informacij pa dobite na www.kud-medvode.si, preko e-pošte info@kud-med-vode.si ali pokličete 051/359 056 (Nejc Smole). M. B. siji še Drago Korošec in Ivan Logonder. Lani so organizatorji iz KS Senica in KUD Fran Šaleški Finžgar Senica prvič uvedli dve kategoriji, sedaj že razmišljajo, kako bi na tekmovanje pritegnili še več starejših. "Nekateri so izrazili željo, da bi bilo dobro, če bi naredili tudi skupino za veterane nad 50 let. Tudi komisija se strinja s tem, da bi prihodnje leto imeli morda štiri starostne skupine,” je povedal Roman Tehovnik. predsednik Sveta KS Senica, ter obljubil, da bo prihodnje leto namesto pozdravnega govora zaigral kakšno na harmoniko. Na Veseli harmoniki je nastopilo tudi sedem občanov Medvod: Petra Pustovrh iz Sp. Senice, Tomaž Dobnikar iz Topola in Jan Maletič iz Trnovca v mlajši skupini, ter Robert Petač iz Rakovnika, Grega Kocjančič iz Medvod, Klemen Kokelj iz Sore in Dejan Križaj iz Sp. Senice med starejšimi. Maja Bertoncelj Abonma tudi v gledališču v Pirničah Pirniče - Na Odru treh herojev v Pirničah bo tudi letos potekal odrasli in otroški abonma, tako imenovani Otchajček. Odrasli abonma bo že 27. sezono, vsebuje pa pet predstav, same komedije: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, komedijo s petjem Gospodična Mici, Denar z neba, Gospoda Lovca in Balkanskega špijona. Vse abonente na koncu čaka še gledališki izlet, tokrat v Pleterje, Kostanjevico, Krško, Brežice in Sevnico. V 6. sezoni abonmaja Otehajček bo šest predstav: Muca Copatarica, Nesrečni polhec, Princeska na zrnu graha, Stotisočnoga, Zverinice iz Rezije in Pot k soncu. Vpis v abonmaje za nove abonente bo potekal od 13. do 28. septembra od 19. do 20. ure. Informacije in rezervacije: 041/776 735 (Anica) ali 031/352 772 (Mateja). M. B. Utrinek s predstavitve Poletnih ustvarjalnic staršem Izlet v Jahalni center Janhar v Hraše je bil posebno doživetje. Ustvarjali so tudi risanke Zadnja dva tedna v avgustu je mladinski kulturni center (MKC) v sodelovanju s Turistično zvezo Medvod pripravil Poletne ustvarjalnice za otroke. Medvode - MKC Medvode je v sodelovanju s Turistično zvezo Medvod v tamkajšnjem kulturnem domu tik pred začetkom šolskega leta za otroke organiziral Poletne ustvarjalnice. Po besedah vodje projekta Nataše Pust so se za izvedbo v zadnjih dveh tednih v avgustu odločili, ker se avgusta v občini Medvode kaže precej večja potreba po aktivnostih za otroke kot pa julija. Poletne ustvarjalnice so bile že lani, letos pa se je pokazal še večji interes zanje. ”V dveh tednih se je z mentorji igralo in ustvarjalo 32 otrok. Kar nekaj se jih je že drugič udeležilo aktivnosti, kar dokazuje, da so bili lani na ustvarjalnicah zadovoljni,” je dodala Pustova. In kaj vse je čakalo otroke na tokratnih Poletnih ustvarjalnicah? "Posebej bi izpostavila letošnje ustvarjanje ‘čisto ta pravih’ risank. Z mentorjem Petrom Gabrom iz Medvod, sicer akademskim slikarjem, so izdelali celo serijo risanih animacij. Spoznali so tehniko kot tako, si zamislili svoj scenarij, zgodbo in se podali v izvedbo. Nastalo je več simpatičnih animacij, od katerih smo jih nekaj podložili tudi z zvokom. na primer risanki Življenje na travniku in Roža. Vse smo si sproti ogledali na pravem kino platnu velikega formata. Tako je bilo doživetje risank še intenzivnejše,” je pojasnila. Poleg tega so otroci veliko risali, se igrali družabne in športne igre, se preizkusili v odrski improvizaciji, izdelali so turistični zemljevid občine in spoznavali turistične znamenitosti, posebno doživetje pa je bil tudi izlet v Jahalni center Janhar v Hraše. Kaj vse so počeli v sklopu Poletnih ustvarjalnic, so staršem predstavili konec avgusta v kulturnem domu. Ana Hartman Na maturi dosegla 34 točk Valburga - Ena izmed tistih dijakinj in dijakov četrtih letnikov, ki so na maturi dosegli najvišje število točk, torej 34, je tudi občanka Medvod. To je namreč uspelo Blažki Bogataj iz Valburge, ki je obiskovala Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu. Poleg tega je bila odlična vsa štiri gimnazijska leta. Kot je povedala, se ji matura ni zdela težka. Sicer pa bo Blažka oktobra začela s študijem biologije. Čestitamo! M. B. WWW.CORENjSKIGLAS.SI auto medu ode ♦ prodaja in odkup rabljenih vozil ♦ vozila z garancijo ♦ prepisi vozil ♦ zavarovanje vozil Gorenjska c. 12, Medvode Tel./fax: 01/36-11-601 | GSM:041/330578 www.avtomedvode.com I Na poletnih ustvarjalnicah polepšali vrtec Preska - Vrtec v Preski je bil sicer od sredine julija do sredine avgusta zaprt, med 16. in 20. julijem pa so tam potekale počitniške ustvarjalnice pod mentorstvom pomočnice vzgojiteljice Tine Marovt. 22 otrok je v tem času pokazalo precejšnjo mero ustvarjalnosti: v prijetni senci na vrtu so oblikovali izdelke iz gline, ustvarjali iz žice, izdelovali košarice, različne motive so oblikovali iz ploščic, kamenčkov, slamic in ogledal, poleg tega pa so z izvirnim mozaikom, ki je postopoma nastajal ves teden, olepšali steno vrtca, ki gleda na vrt. "Najprej smo nanjo s kredo narisali motiv, nato pa so otroci vsak košček ploščice posebej pomočili v lepilo in ga pritisnili na steno. Prav vsi so prispevali k mozaiku,” je strnila Marovtova in dejala, da so bili nad odzivom otrok prijetno presenečeni in da bodo poletne ustvarjalnice najverjetneje pripravljali tudi v prihodnjih letih. A. H. Takšen mozaik po novem krasi vrtec v Preski. Mladi Nadgrajevali baletno znanje Na gorenjskem poletnem seminarju v baletu, ki je v je sodelovalo 38 mladih plesalk in plesalcev Naklo - Baletna šola Stevens iz Pirnič je v drugi polovici avgusta v Naklem organizirala gorenjski baletni seminar, ki je tokrat potekal že peto leto zapored. Udeležilo se gaje 38 plesalk in plesalcev od 11. leta starosti, ki so na desetdnevni seminar prišli iz različnih baletnih šol po Sloveniji, pa tudi iz Trsta. Največ udeležencev je bilo seveda iz baletne šole iz Pirnič, ki jo vodita zakonca Stevens. Poleg njiju je baletno znanje na seminarju poučevala tudi letošnja gostja Olga Andreeva, solistka v SNG Opera in balet Ljubljana. ”V programu seminarja so vaje na konicah, klasični baletni pouk, solo variacije in duet, balet v paru, ki se v Sloveniji poučuje zelo redko. Z udeležbo smo zelo zadovoljni. Dvanajst balerin je v prvi, začetni skupini in te so sploh prvič obule baletne špic copate. Stare so od 11 do 13 let. V drugi skupini so stari od 14 do 17 let in imajo za seboj štiri do pet let baleta. Tretja skupina, od 16 do 22 let, pa je letos res na zelo visokem nivoju,” je povedala Nena Vrhovec Stevens. Seminar poteka po tri do štiri ure na dan: "Pridejo tisti, ki si želijo delati. Intenzivno delo desetih dni ^^se seveda pozna. Udeleženci zelo napredujejo, poleg tega lahko svoje zna-XFnje primerjajo z drugimi. Še bolj zanimivo je zato, ker ples spremlja živa glasba,” še dodaja Stevensova. V skupini z udeleženci z največ baletnega znanja sta bili tudi dve Med-voščanki: 18-letna Lucija Bizant iz Žlebov in 16-letna Tina Klemenčič s Senice. ”Z baletom se ukvarjam že sedem let, na seminarju sodelujem petič, torej sem bila prav vsako leto. Delo je zelo intenzivno, saj imamo tri klase na dan, skupaj štiri ure. Plešeš tudi s partnerjem, delaš variacije," je povedala Bizantova, ki bo letos v Pirničah balet poučevala najmlajše. Petič je bila na seminarju tudi Klemenčičeva, ki je končala prvi letnik srednje baletne šole. Baletno znanje želi še nadgrajevati. V Baletni šoli Stevens z novim šolskim letom uvajajo nekaj novosti. Ostajata seveda balet tako za otroke kot za odrasle, na novo pa bodo v večnamenski dvorani Doma krajanov v Pirničah imeli še pilates, jogo in tai chi. Maja Bertoncelj organizaciji Baletne šole Stevens potekal v Naklem, iz vse Slovenije. Največ je bilo Medvoščank. Lucija Bizant (levo) in Tina Klemenčič sta bili na poletnem baletnem seminarju že petič. Poštevanko urijo s pomočjo glasbe Učenje poštevanke je s pomočjo glasbe lahko zabavno in obenem bolj učinkovito. Na takšen način se poštevanke učijo preški tretješolci. Medvode - Na Osnovni šoli Preska bo tudi v letošnjem šolskem letu potekal projekt "Urjenje poštevanke s pomočjo glasbe, v katerega so vključeni učenci tretjega razreda devetletke, vodi pa ga Mira Kuzma, šolska psihologinja in specialistka pomoči z umetnostjo. Projekt so ob zaključku lanskega šolskega leta v obliki musicala "V vasici poštevanka naša je pesem doma” predstavili z učenci 3. a razreda in njihovo razredničarko Alenko Jenko. "Želeli smo pokazati, da se lahko poštevanke učimo tudi drugače in upali, da ho občinstvo zapelo z nami. Učenje poštevanke je resnično lahko zabavno, sproščeno, hitrejše in tudi bolj učinkovito - zlasti za učence s specifičnimi učnimi težavami. Učenci se učijo poštevanke ob opori glasbe, rim, slik, gibanja. Učijo seje lahko na vrsto različnih načinov, tako da urjenje res ni nikoli dolgočasno: individualno (s pomočjo DVD-ja, zgoščenke z glasbo in pesmicami, kartončki, prebiranjem pravljic,...) ah v skupini - v razredu (dramatizacija glasbenih pravljic, prepevanje pesmic ob različnih glasbenih igricah,...),” je povedala Mira Kuzma. Da bi to dosegli, je sestavila sedem glasbenih pravljic, s pomočjo katerih učenci ob dramatizaciji spoznavajo pojem množenja in služijo kot opora pri pomnenju poštevanke posameznih števil. "V vsaki pravljici je predstavljena pesem, v katero je vpletena poštevanka določenega števila. Vsako pesem sem še slikovno ponazorila s šestnajstimi sličicami, ki jih učenci izrezujejo in s pomočjo katerih lahko potekajo različne igrice za urjenje poštevanke tako doma kakor v razredu," je še zaključila Kuzma. Maja Bertoncelj Aljaž, Luka in Ingrid igrajo spremljavo k pesmi "Šestkrat dober tek”. Pogovor Za raziskave je ležal 35 dni Medvoščan Grega Lunarje bil eden izmed desetih mladih prostovoljcev, ki so sodelovali v raziskovalnem projektu ”Bed rest Valdoltra 2007”. Po 35 dneh v horizontali je vstal 3. avgusta in v prvem poskusu na nogah zdržal šest minut in pol. Medvode - Ortopedska bolnišnica Valdoltra je letos že tretjič gostila študijo Bed rest, ki je potekala pod vodstvom in koordinacijo Inštituta za ki-neziološke raziskave znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in Inštituta Jožefa Stefana iz Ljubljane, sodelovali pa so tudi številni ugledni znanstveniki iz tujine. Cilj projekta je bil ovrednotiti vpliv simuliranega breztežnostnega stanja na različne človeške fiziološke sisteme. Študije niso izvajali samo za potrebe bodočih poletov v vesolje, temveč tudi zaradi ugotovitev, kako dolgotrajna neaktivnost vpliva na človeški organizem. V ta namen so potrebovali deset mladih prostovoljcev, med katerimi je bil tudi 25-letni Grega Lunar, snemalec na TV Medvode, zato ne čudi, daje bil izmed vseh fantov najbolje informacijsko opremljen. Merjenci so bili seveda za svoje ležanje plačani. Vsak je dobil po dva tisoč evrov. So pa bili letos precej bolj nadzorovani kot njihovi predhodniki, s 24-urnim videonadzorom. Strokovnjaki so opravili številne meritve pred ležanjem, med in po njem. Lunar je bil v Valdoltri skupaj 44 dni, šest dni pred začetkom ležanja in tri dni po njem. Kako to, da si se prijavil na 35-dnevno ležanje? ”Na Inštitutu Jožef Stefan sem že pred tem opravil dve raziskavi: testiranje vojaških uniform v simulaciji puščave in višinsko aklimatizacijo. Med prvo raziskavo februarja letos sem ob govoricah znanstvenikov izvedel za Bed rest, vendar sem si takrat rekel, da bi mi morali za 35 dni neprestanega ležanja dati gromozansko vsoto denarja. Pri drugi raziskavi marca pa sem se malo bolj pozanimal o postopkih in poskusih in ugotovil, da me denar sploh ne zanima tako zelo. Takoj sem se odločil, da želim sodelovati. To mi je predstavljalo svojevrsten izziv. Odziv prijeteljev pa je bil: ”Ti nisi normalen!”” Kako je potekal tvoj ležalni dan? "Začel seje ob sedmih zjutraj, ko so nam izmerili temperaturo, končal pa ponavadi v nočnih urah, saj zvečer kar nisem mogel zaspati. Vmes so nam jemali vzorce krvi, urina in sline. Sosednja soba je ob nedeljah tekmovala v uriniranju. Eden izmed preiskovancev je postavil rekord in v 24 urah izločil 11,3 litra tekočine. Sicer pa sem se kratkočasil za računalnikom ali gledal televizijo. Skratka, med ležanjem se spremeniš v lenobo, ki seji ne ljubi početi čisto nič, razen ležati.” Številne meritve, ki so jih opravili pred ležanjem, so ponovili tudi po 35 dneh v horizontali. Kako pa je leže skrbeti za osebno higieno? "Zjutraj smo se osvežili z osvežilnimi robčki, umili zobe, zvečer pa je bilo na vrsti tuširanje. Pozvonil sem sestri, ki me je odpeljala v sobo za te namene. Iz postelje si se prevalil na ležalnik in se potem lepo v miru polival s toplo vodo. Na tem ležalniku si opravil tudi veliko potrebo, da si se seveda lahko takoj umil." Med ležanjem so delali številne meritve. Je kaj bolelo? "Najbolj boleča je bila termoregulacija. Na konice prstov na nogi ti prilepijo senzorje temperature. Potem nogo zavijejo v vrečko in jo najprej za pet minut potopijo v vodo s 35 stopinj Celzija, nato pa takoj še v vodo z osem stopinj Celzija. Po desetih sekundah se ti zdi, kot da te je zadel avtobus. Ker je voda hladna, se kri ohladi in postane lepljiva, torej se ne pretaka. To pa res zelo boli. Počutiš se, kot da ti nekdo z avtomobilom stoji na tvoji nogi in noče iti stran. Raje bi opravil deset biopsij, to pomeni odzvetn koščka tkiva iz telesa za pregled pod mikroskopom, kot pa potop ene noge. Poleg tega so enkrat tedensko izvajali trombofilijo, preventivni test proti strjevanju krvi, opazovali pa so tudi spremembe v vzorcih las.” Si spoznal ka j novega o svojem telesu? "O svojem telesu sem spoznal predvsem to, da če se psihično pripraviš, se da odležati tudi 35 dni, ne da bi vstal in da bi te pri tem ob ležanju bolela hrbtenica. Bolečine v hrbtenici sem imel le prve dni.” Kdaj ti je bilo najtežje? "Najtežji je bil zadnji teden, ko misliš le na to, kako bo, ko boš vstal. Med ležanjem mi pa ni bilo dolgčas. Veliko stvari, ki sem jih nameraval početi, jih nisem, ker nisem imel časa ali pa se mi ni ljubilo. S seboj sem vzel ogromno knjig, rekel sem, da se bom vsaj enkrat lahko učil, potem pa sem iz omare vzel le eno knjigo, pa še to pogledal zgolj dvakrat.” Koliko si meti ležanjem spal? "Ponoči sem spal pet do šest ur. Čez dan me je kdaj pa kdaj zmanjkalo za kakšno uro.” Si se med ležanjem kaj zredil? "Vsak teden so nas stehtali in na podlagi prido-t£& bljene oziroma izgubljene teže preračunali, kolikow kalorij lahko v naslednjem tednu zaužijemo. Nisem se zredil, temveč shujšal za tri kilograme. Ob tehtanju so nam merili tudi mišično maso in maščobo. Z začudenjem sem ugotovili, da sem izgubil 0,2 odstotka maščobe in celo pridobil na mišicah. Občutek v telesu je bil med ležanjem normalen, ko pa sem poskušal odriniti eno nogo od druge, sem začutil manjše mravljince v spodnjem delu stopala.” Kako je bilo, ko si po 35 dneh stopil na noge? "Zjutraj so me pripeljali v eksperimentalno sobo, kjer sem ležal še deset minut, da sem se popolnoma umiril. Po desetih minutah sem vstal. Postavili so me ob steno, preverjali vlažnost, počutje, merili tlak, srčni utrip, tako da je bilo vse pod kontrolo. Po šestih minutah in pol sta mi srčni utrip in krvni tlak na hitro padla, če me ne bi poležali, bi čez pol minute padel v nezavest. Potem je bilo vsakič bolje, sedaj je že normalno. So me pa seveda bolele mišice. Opravil sem tudi test hoje, da vidijo, kako hitro se mi je povrnila štabil-ftfl nost, ter obremenitveni test, ki je pokazal spremembe pri naporu v primerjavi s testom, ki sem ga opravil pred ležanjem.” Se boš prijavil tudi naslednje leto? "Če bodo testi drugačni kot letošnje leto, je zelo velika verjetnost, da se prijavim tudi drugo leto. Stvar me namreč zanima, rad se pogovarjam z znanstveniki, še posebej, ker je uradni jezik angleščina. Vsekakor se je možno prijaviti še enkrat, saj so tudi letos sodelovali trije fantje, ki so bili že lani.” M. B., foto: arhiv Grega Lunar BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? MERITVE OPRAVLJAMO Z GPS SPREJEMNIKOM ^ 040848498 TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI C Geodetski biro Ema Huth d.o.o. e: geodetskibiro@siol.net www.geodetskibiro-huth.si Vse potrebne informacije f o izletih v gore. Hrib 1 j „ n ^ www.hribi.net Hiirš CIBAU BBEOB Tacenska ul. 169 (pod Medo barom), Lj. Šmartno DELOVIMI ČAS: PON. - PET.: 09.00 DO 19.00, SOBOTA: 08.00 DO 17.00, NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO!!! TEL.; O "1 / Ti 1 A 3. S 1 Ljudje in dogodki Regijsko tekmovanje v oranju V Valburgi je bilo tekmovanje oračev Ljubljanske regije. Medveško občino je zastopal mladi Žiga Jeraj iz Smlednika, večina tekmovalcev je prišla iz Ivančne Gorice. Valburga - Izbor tekmovalcev iz Ljubljanske regije, ki se bodo udeležili državnega tekmovanja oračev, ki bo od 21. do 23. septembra v Ivančni Gorici, je bil letos v Valburgi, na površinah Damjana Jeraja in je bilo že 37. Oranje je potekalo v treh startih z obračalnimi plugi in plugi krajniki, ter v kategoriji žensk, mladih do osemnajst let in članov. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz Ivančne Gorice, ki so bili tudi najštevilnejši. Izmed 21 tekmovalcev jih je bilo iz tega kraja kar 19. "Deset, petnajst let nazaj je na teh tekmovanjih sodelovalo štirideset do petdeset oračev, sedaj se je število zmanjšalo, a je zadnja leta stabil-^no,” je povedal Jože Denec, vodja tekmovanja. Najboljši orač v Valburgi je bil Franci Kavšek iz Ivančne Gorice, ki zadnja štiri leta ni tekmoval. "Enkrat sem že nastopil na svetovnem tekmovanju, šestkrat pa na državnem. Pomembno je, da se tekmovanj oračev udeleži veliko tekmovalcev, da je čimveč tudi mladih. Je pa ta občutek za oranje kar malce prirojen,” je povedal Kavšek, ki je bil tokrat najboljši med člani v kategoriji plugov krajnikov. Med ženskami je bila v tej kategoriji prva Katarina Kralj (Ivančna Gorica), pri mladincih pa sta si prvi dve mesti razdelila Janez Zavrl iz Mednega in Žiga Jeraj iz Smlednika. Slednji je bil sploh edini tekmovalec iz medvoške občine. Na tekmovanju oračev je bil prvič, nanj pa se je pripravljal en teden. Pri obračalnih plugih je med člani zmagal Anton Markovič, pri ženskah Andreja Rus, pri mladincih pa Žan Grum (vsi Ivančna Gorica). Žiga Jeraj z osvojenim pokalom za drugo mesto med mladinci v kategoriji plugov krajnikov. "Ocenjuje se trinajst elementov. Določen je čas oranja, največ dve uri, in globina. Naš cilj je, da bi se kakovost izboljševala. Prepričan sem, da tudi se. Želimo, da bi tudi doma orali tako. Je pa res, da se doma nekatere stvari ne napravijo tako kot tukaj, predvsem pri oranju s plugi krajniki se na tekmovanju najprej odpre brazda, poleg tega se doma malce bolj hiti in se ne posveča toliko pozornosti kakovosti,” je še povedal Denec. Maja Bertoncelj Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Zgodnja jesen je najlepši čas za hojo v gore. V tokratnem Sotočju vas sprašujemo, kaj predstavlja fotografija? Odgovore nam pošljite do konca septembra na naš novi naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje”. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V prejšnji številki smo vas spraševali, kje je nastal slikoviti posnetek s skalo v ospredju. Na sliki je vrh Grmade, slikano ob poti s Katarine proti Gontam. Skala je nad Belško grapo. Pravilno je odgovorila tudi Pavla Sušnik s Topola. Nagrado vam bomo poslali po pošti. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik PICERIJA IN ŠPAGETERIJA HARLEKIN (PR/KRAL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu odlične pice, l testenine in druge jedi po naročilu. j S 01/362 12 20 Oglasi meško in žensko fhizBPSfvc P LAZAR Goritone 74, Medvode Tel.: 01/36 12 484 GSM: 040/ 263*015 Pokličite nas po telefonu: 01/361-24-84 ali pa na GSM: 040/263-015 Ponedeljek: od 13. -19. ure Torek: od 8. -19. ure Sreda: od 8. -19. ure Četrtek: od 8. -19. ure Petek: od 8. -19. ure Sobota: od 7.30 -13. ure Vaši lasje so vaše bogastvo, zaupajte jih frizerju! KOZMETIČNI SALON MANIKURA KOZMETIKA LIČENJE OBRAZA 533) PEDIKURA TEA PLAZAR s. p. DONOVA c. 2, 1215 MEDVODE TEL.: 01/36-15-265, GSM: 041/24-24-19 V KOZMETIČNEM SALONU VAM NUDIMO: ČOKOLADNA OBLOGA ZA TELO S 30-MIN. MASAŽO CELEGA TELESA -22 EUR (5272,08 SIT) LIMFNA DRENAŽA Z BODY WRAPPINGOM -16,50 EUR (3956,06 SIT) OB NAKUPU DESETIH TERAPU -15% ANTICELULITA TERAPIJA (STROJNA TERAPIJA) - 16,50 EUR (3954,06 SIT) OB NAKUPU DESEHH TERAPIJ - 15% ANTICELULITNA MASAŽA (ROČNA 30-MIN.) - 16,50 EUR (3954,06 SIT) OB NAKUPU DESETIH TERAPIJ -15% ČE STE V ZADREGI, KAJ PODARITI, SO VAM NA VOLJO DARILNI BONI! NUDIMO ŠE: NEGO OBRAZA, DEPILACIJE, PEDIKURO TUDI ZA DIABETIKE, ODSTRANJEVANJE VRAŠČENIH NOHTOV IN KURJIH OČES, MANIKURO, LIČENJE ZA VSE PRILOŽNOSTI! POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO! Zdravo spanje in zanimivo branje Darilo za naše nove naročnike - vzglavnik Dremavček latex! Novi naročniki poleg darila ob naročilu časopisa za najmanj 1 leto le-tega prejemajo kar 3 mesece brezplačno, naročniki pa so vedno deležni tudi posebnih ugodnosti *. Ne odlašajte, naročite se še danes! Pokličite 04/201 42 41 vsak delovni dan od 8. do 19. ure, nas obiščite na Bleivveisovi 4 v Kranju, oddajte naročilo po e-pošti: narocnine@g-glas.si ali na www.gorenjskiglas.si. * Prodajna cena vzglavnika Dremavček latex je 67 EUR, novi naročniki pa ga prejmejo brezplačno. Izbirate lahko tudi med drugimi praktičnimi darili. Naročniki imajo 10 - 25% popust pri plačilu naročnine, brezplačno so nezgodno zavarovani, enkrat na mesec lahko brezplačno objavijo mali oglas, uveljavljajo popust pri nakupu knjig idr. Gorenjski Glas SUPER UDOBNO * -----------------------------------------Ljudje in dogodki Ljudski pevci in godci na Robežu Tisti, ki imajo radi ljudsko pesem, so se na Robežu srečali že petič. Letos se je predstavilo dvajset skupin ali posameznikov. Robež - Kot ponavadi je bila tudi letošnja druga septembrska nedelja rezervirana za srečanje ljudskih pevcev in godcev, kije na Robežu potekalo v organizaciji KUD Oton Župančič Sora v sodelovanju s Turistično kmetijo Robež. "Letos se je prijavilo malce manj skupin kot lani, a smo kljub temu zadovoljni. To je srečanje in ne tekmovanje, zato je pomembno predvsem druženje. Nekaj je takšnih, ki pridejo vsako leto, nekaj pa jih je letos prvič. Upam le, da se bomo v prihodnje lahko dogovorili, da vsaj v isti občini ne bi bilo dveh ali večih prireditev na isti dan,” je povedal Franc Plešec, predsednik KUD Oton Župančič Sora. Med nastopajočimi je bilo kar nekaj občanov Medvod, tudi kvintet zgovornih fantov s Katarine, ki znajo prav lepo peti, ter Janez Gašperin iz Medvod. Slednji seje predstavil z orglicami in gudalom ter zaigral eno v ritmu folklore, drugo pa v ritmu valčka. ”Sem samouk, igram že od otroških let,” je povedal Gašperin, ki poje tudi v moškem pevskem zboru KUD Oton Župančič Sora. Nastopajoči so bili sicer iz različnih koncev Slovenije, celo s Cerkelj ob Krki, kar nekaj jih je bilo z loškega konca, tako kot duet Jožica in Tine, ki sta na Robežu zapela drugič. "Spoznala sva se v tretjem življenjskem obdobju, in Fantje s Katarine to prav pri petju. Pojeva pri zboru Vrelec DU Škofja Loka. Najraje pojeva narodne, pa tudi zabavne,” je povedala Jožica. Po koncu uradnega dela so se nastopajoči na Robežu v sproščenem vzdušju zadržali še dolgo v popoldan. Maja Bertoncelj Z Cat ar s tv o 'Trtni^ Medvode • pestra izbira nakita • izdelava po vaši želji • popravila nakita • 40 let tradicije • ročno delo Seškova c. 9 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694 Na Zbiljski noči skoraj 20 tisoč ljudi Zbilje - Na dobravi Zbiljskega jezera je bila 14. julija tradicionalna, že 54. Zbiljska noč. Privabila je rekordno število obiskovalcev, po ocenah skoraj dvajset tisoč. Parkirišča na površini petih hektarjev na okoliških travnikih so komajda zadoščala za vse, ki so se v Zbilje pripeljali iz različnih koncev Slovenije. Za zabavo so poskrbeli Boštjan Konečnik. Pop Design, Saša Lendero (na sliki), Jan Plestenjak in Atomik Harmonik. Seveda ni šlo brez ognjemeta, dogajanje pa je popestril še animacijski program z nagradnimi igrami, zabaviščni park z vrtiljakom in igrali za otroke in tudi za nekoliko starejše, ter gostinska ponudba. "Zadovoljni smo. da nam je služilo vreme in je tako tudi obisk presegel vsa pričakovanja. Tudi vnaprej se bomo trudili, da bi bila prireditev ena največjih in najodmevnejših v tem koncu Slovenije,” je povedal Tomaž Šušteršič, eden glavnih organizatorjev. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina KOLOVOZ, d. o. o.. Romana Rupnik - Čavič, s p , Zbilje 7/j, — Z X _ 'i Zbilje 95,1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas ^—■Z S tem oglasom vam podarjamo po telefonu: 01/3613-564 5 % popusta do 11. oktobra 2007 (ne velja za akcijo ENDVATRI in izdelke nadaljnje nege) Miran Cvet rekordno na Osolnik Sora - V okviru prireditve Pomežik luni, ki poteka v organizaciji ŠD Sora, je bila tudi letos zadnjo avgustovsko soboto popoldne kolesarska dirka iz Sore na Osolnik. Na startu je bilo nekaj več kol 60 tekmovalcev, ki so na 5.600 metrov dolgi progi morali premagati 460 metrov višinske razlike. V Soro je prišlo nekaj odličnih rekreativcev. Mednje zagotovo sodi Miran Cvet iz Zasavja, ki je kolesarstvo treniral tudi v klubu. Na Osolnik je postavil nov rekordni čas, neverjetnih 16 minut in 6 sekund. V cilju je povedal, daje zmago pričakoval, da pa se nikoli ne ve, kako se potem izteče. Cvetu se je še najbolj približal Simon Alič iz Vinharij nad Poljanami. Alič je prav tako znan kot odličen kolesar za težke vzpone. Letos je drugič zapored postal tudi državni prvak v gorskem teku navkreber. Najboljši je bil namreč na Grintovec. Za Cvetom je na Osolnik zaostal za slabo minuto, verjetno pa bi manj, če bi v Soro prišel spočit. Dopoldne je namreč dirkal na Mangart. Tretji je bil Medvoš-čan Rok Tehovnik, ki je v ospredju na skoraj vseh bolj odmevnih rekreativnih kolesarskih prireditvah. Za Cvetom je zaostal natanko eno minuto. Pri ženskah je zmagala Rada Žakelj (23:49), tretja je bila Katarina Galot' iz Preske. Priznanja so najboljšim podelili zvečer na veselici, na kateri so najprej na svoj račun prišli otroci na zabavi s klovnom, potem pa še s Čuki in plesalci ter animatorji Plesnega mesta. Zatem so Čuki zaigrali še malce bolj po domače v programu za odrasle. Med prireditvijo so stregli najboljše kranjske klobase z letošnjega ocenjevanja. Maja Bertoncelj, foto: Žiga Živulovič Kolesarskega vzpona na Osolnik se je letos udeležilo 63 tekmovalcev. Prvič v Medvodah kickboxing Medvode - Športno društvo kickboxing Medvode in Združenje kick-boxerjev Gorenjske prvič v Medvodah organizirata vadbo kickboxinga, ki bo pod strokovnim vodstvom trenerja Črta Zadravca v Športni dvorani Medvode potekala ob torkih in četrtkih od 19. ure do 20.30. Z vadbo v večnamenskem prostoru v pritličju dvorane začnejo 2. oktobra. Takrat boste lahko dobili tudi več informacij in se seznanili s tem športom. Vadba je namenjena vsem od starosti 14 let dalje. M. B. Taekwon-do v Preski Medvode - V organizaciji Športnega društva Taekvvon Do Preska bodo v letošnjem šolskem letu znova potekali treningi te borilne veščine, pri kateri je poudarek na nožnih tehnikah. S treningi, ki bodo poleg učenja različnih udarcev vključevali tudi samoobrambo ter forme, bodo začeli z oktobrom, potekali pa bodo ob ponedeljkih ob 18. uri in ob četrtkih ob 19. uri v mali telovadnici OŠ Preska. Vpisovali bodo 24. septembra od 18. do 19. ure, možen pa je tudi naknadni vpis v času treningov. Dodatne informacije dobite po telefonu 041/344-755 (Jaka) in po e-pošti: tkd.preska@gmail.com. M. B. Mateja Šimic je na Bledu ubranila naslov državne prvakinje v olimpijskem triatlonu. Simičevi nov naslov Bled - Mateja Šimic je v nedeljo na Garmin triatlonu na Bledu po naslovu državne prvakinje v duatlonu, akvatlonu in sprint triatlonu postala državna prvakinja še v olimpijskem triatlonu. V eni sami sezoni je tako vknjižila štiri nove naslove. Skupaj jih ima med 25 in 30, saj jih ne šteje več. Prvega je osvojila že pri 14 letih, leta 1994 v sprint triatlonu v Kočevju in že kot kadetinja zmagala v absolutni konkurenci. ”Biti v vlogi favorita je psihična obremenitev. Pred tekmo se najbolj bojim, da ne bi prišlo do kakšnih okvar,” pojasnjuje duatlonka in tri-atlonka iz Vikrč. Prva disciplina triatlona je plavanje, ki ji gre odlične^ Na Bledu je iz vode prišla skupaj z zmagovalcem pri moških. In kako j moker sesti na kolo? ”Na Bledu je voda imela manj kot 20 stopinj, zato smo lahko letos prvič plavali v neoprenu. Drugače pa imamo drese iz posebnega materiala, ki se hitro suši.” Simičevo čakata še dve tekmi v tujini: konec septembra v Italiji in kot zadnja svetovno vojaško prvenstvo v Indiji, kjer bo v triatlonu nastopila 21. oktobra. Njena želja je izboljšati 4. mesto iz leta 2005. M. B., foto: Anka Bulovec Tekmovanje v rolanju in rolkanju Medvode - ŠD ŠRC Preska Medvode v nedeljo, 16. septembra, pri Mercatorjevem centru organizira prireditev "Dan mladih”, ter tekme za Pokal Slovenije v rolanju in rolkanju. V dopoldanskem času bo med 9.30 in 12. uro potekal animacijski program, poskrbeli bodo tudi za brezplačno izposojo opreme za rolanje, ter za predstavitev in prvo učenje rolanja. Pripravili bodo tudi hitrostno rolanje in predstavitev akrobatskega rolanja. V popoldanskem času, ob 14. uri, se bo začel tekmovalni del na rolerjih in v teku na rolkah, tako za rekreativce kot za tiste, ki nastopajo v Pokalu Slovenije. Spored tekmovanja v rolanju: 14.(X) šolska mladina dečki (3 kroge), 14.10 šolska mladina deklice . (3 kroge), 14.20 rekreativci (5 krogov), 14.40 kategorizirani - ženske - (5Q? krogov), 15.00 kategorizirani - moški - (5 krogov), 15.20 razglasitev rezultatov rolanja. Spored tekmovanja v teku na rolkah: 15.40 ml. dečki (3 kroge), 15.50 ml. deklice (3 kroge), 16.05 st. dečki/deklice (6 krogov), 16.20 ženske (8 krogov), 16.40 ml. mladinci (8 krogov), IKK) člani (15 krogov), 17.30 razglasitev rezultatov teka na rolkah. Za najvišja mesta se bodo borili tudi Medvoščani, ki so se izkazali že na rolkarski tekmi v začetku septembra v Tržiču. Med ml. dečki je bil 3. Janez Lampič, med ml. deklicami pa je zmagala njegova sestra Anamarija (oba sta iz Valburge) pred Nino Žavbi Kunaver (vsi ŠD ŠRC Preska) iz Zbilj. Odličen je bil tudi Rok Tršan iz Valburge (Valkarton Logatec), kije zmagal med mlajšimi mladinci (na sliki ob Vesni Fabjan, zmagovalki pri ženskah). M. B. Medveški planinci na Monte Rosi Planinsko društvo Medvode ima zadnja leta v programu tudi izlete v bolj oddaljene gore, na katerih planince vodijo gorski vodniki. Bili smo že v Dolomitih Brenta nad Madonno di Campiglio, lani na Velikem Kleku (Grossglocknerju), letos pa seje štirinajst planincev pod vodstvom štirih gorskih vodnikov povzpelo na 4554 metrov visok vrh Punta Gnifetti (Signalkuppe) v masivu Monte Rose. V ponedeljek, 23. julija, ob štirih zjutraj smo se z avtobusom odpeljali preko severne Italije 850 kilometrov daleč do vasice Alagna v dolini Sesie, od tam pa z žičnico na sedlo Salati (2936 metrov). Nato smo šli peš v megli in dežju po snegu in skalah do koče Gnifetti (3611 metrov). V torek smo zaradi nočnega neurja in snega odšli iz koče šele ob osmih. Vreme je bilo vetrovno in oblačno, bilo pa je napovedano izboljša-inje, ki smo ga bili deležni še pred poldnevom. Na sedlu Lys smo prestopili italijan-sko-švicarsko mejo in se preko Mejnega ledenika (Grenzgletscher) povzpeli na Punto Gnifetti, na kateri je najvišje ležeča koča Regina Margherita (4554 m) v Alpah. Ena od navez je bila tudi na Piramidi Vincent (4215 m) in na Zumsteinspitze (4563 m). Zumste- inspitze in Punta Gnifetti sta po višini tretji in četrti vrh Monte Rose oziroma četrti in peti vrh v Alpah. Do večera smo se vrnili nazaj v kočo Gnifetti. V sredo smo v jasnem vremenu in nepopisnem razgledu sestopili v dolino in se vrnili domov. Več slik najdete na http://www.planinskodrustvo-medvode.si/2007. Janez Duhovnik Gasilci PGD Pirniče na Triglavu Pirniče - Tako kot lani se je tudi letos nekaj članov PGD Zg. Pirniče odločilo, da na vrhu Triglava razvijejo društveni prapor. Tomaž Podgoršek. Martin Zavrl, Dominik Zavrl in spodaj podpisani Franci Lavrinc smo na pot krenili peš izpred gasilskega doma v Zg. Pirničah. Prvi dan smo prehodili pot do Bleda, naslednji dan pa do Krme. V Krmi sta se nam pridružila še Srečo Brank in Marko Stariha, žal pa je ekipo zaradi zdravstvenih razlogov v družini moral zapustiti Dominik. Brez težav smo nato preko Kredarice 18. avgusta dosegli vrh in sestopili proti Doliču. Po poti mimo Sedmerih jezer in Komne smo varno, celi in zadovoljni prišli do koče pri Savici, kjer nas je čakal prevoz v Pirniče. Franci Lavrinc Atleti uspešni v Domžalah Medvode - V Domžalah je konec avgusta potekal Atletski pokal Slovenije za pionirje in pionirke (U12 in U14), na katerem je nastopilo tudi sedem atletov Atletske sekcije Partizan Medvode. Luka Peklaj je v teku na 200 metrov s časom 27,38 sekunde osvojil tretje mesto, tretji je bil tudi v teku na 60 metrov s časom 8,57 sekunde. Maiša Triler je tekmovala v teku na 60 metrov z ovirami in prav tako dosegla tretje mesto s časom 10,98 sekunde. Luka Janežič je bil dvakrat četrti: v teku na 60 metrov in v skoku v daljino. Daša Jor-danovski je bila v teku na 60 metrov 14., Lara Ivanuša je bila 10. v teku na 60 metrov, ter 9. v skoku v daljino, Ana Trobec pa 21. v teku na 60 metrov, ter 15. v skoku v daljino. Septembra se začenja nova sezona in vpisi v vadbo atletike. Vse informacije najdete na spletni strani www.atletskasekcijamedvode.com. M. B. Obvestilo Vpis novih članov v ŠD ŠRC Preska bo potekalo v torek, 25. septembra, od 16.30 do 17. ure v avli Športne dvorane Medvode. M. B. Z Eifflovega stolpa v bolnišnico Marko Kopač je v dobrih 59 urah prekolesaril 1200 kilometrov dolgo dirko Pariz-Brest-Pariz. Skoraj tisoč kilometrov je zaradi padca prevozil z bolečinami. Diagnoza: zlomljeni rebri, odstop rebrne mrene in notranje krvavitve. Kolo se mu kljub vsemu ni zamerilo. Marka Kopača (v modrem dresu) so v Medvodah pričakali njegovi navijači. Medvode - Pred štirimi leti je v časopisu prebral članek o kolesarski dirki od Pariza do Bresta in nazaj do Pariza, dolgi 1200 kilometrov, ki poteka na vsake štiri leta, njeni začetki pa segajo v leto 1891, kar pomeni 12 let pred prvo dirko Tour de France. Takrat si je danes 50-let-ni Medvoščan Marko Kopač zastavil cilj, da bo na tej dirki nastopil tudi sam. Začel je trenirati po programu kolesarskega asa Bojana Ropreta in letos uspešno prestal kvalifikacije v Nemčiji. Njegov zadnji "resni” trening pred odhodom v Francijo je bila Loška kolesarska pot, ki jo je prekolesaril v 24 urah. Do dirke se mu je letos na števcu obrnilo deset tisoč kilometrov. Na cilj te ekstremne kolesarske preizkušnje je načrtoval priti v času okrog 53 ur, medtem ko rekordni čas znaša 42 ur in 40 minut. V Franciji je bil z njim tudi Igor Sešek, voznik spremljevalnega vozila. Skupaj z znanim ultramaratoncem Markom Balohom je Kopač 20. avgusta nekaj čez osmo zvečer startal v najhitrejši skupini s časovno omejitvijo 80 ur, v kateri je bilo skoraj 1500 kolesarjev. V cilj je prišel po dobrih 59 urah, drugi izmed sedmih Slovencev, seveda za Balohom, ki je dosegel čas dobrih 45 ur. Vmes seje zgodilo marsikaj, tudi padec, "zrel" za v bolnišnico, posledično se je Kopač v Slovenijo vrnil šele 30. avgusta zvečer. V Medvodah so ga pričakali domači, člani KK Medvode, pa tudi ŠD Bam.Bi iz Trboj. Kakšni so občutki ob prihodu domov? "Občutki priti domov po petih dneh, ki sem jih v postelji preživel v bolnišnici v Franciji, so super, sploh, ko vidiš toliko navijačev.” Je bilo težje, kot ste pričakovali? "Veliko težje, že samo zaradi vremena. Deževalo je okrog 40 ur. Starejši ljudje v organizacijskem odboru so rekli, da tako slabega vremena ni bilo že 30 let. Če drži, kar sem slišal, potem dirke ni končalo 30 do 40 odstotkov kolesarjev, kar je res veliko. Poleg dežja je bilo zelo vetrovno. Tako je pihalo, da smo se po ravnem peljali s hitrostjo 15 kilometrov na uro. Je pa bilo zelo malo ravnine, večinoma proga poteka gor in dol.” Ste vmes kaj spali? "Trikrat po deset minut. V 59 urah je bilo počitka oziroma čakanja okrog osem do devet ur. Vmes je bilo namreč treba na petnajstih kontrolnih točkah žigosati knjižico in postavljene so bile tako, da smo morali kolesa puščati precej daleč stran, tudi do 300 metrov, in si se tam kar zamudil.” Kaj je pokazala tehtnica? Ste zelo shujšali? "Shujšal sem pet kilogramov, pa še to verjetno zato, ker me je zaradi poškodbe tako bolelo, da nisem mogel normalno ne jesti in ne piti." Kdaj je prišlo do padca, do poškodbe? "To je bilo na 250 do 300 kilometru. Približno po sedmih, osmih urah dirke sva se ponoči v dežju še z enim tekmovalcem zadela in prišlo je do padca. Takrat je bila bolečina zelo huda, a ne veš, za kaj gre. Bil se v šoku. Bilo je celo tako hudo, da sem razmišljal o odstopu. Potem pa sem sam pri sebi rekel: "Mare, doma imaš ljudi, ki navijajo zate, tukaj imaš ekipo, ki te čaka. Vsi ti hočejo dobro in držijo s tabo, ti boš pa tukaj počakal, ker si se udaril. Naj bo, kar bo, jaz grem naprej.” Stisnil sem zobe, kolo smo toliko popravili, da se je dalo vrteti. Drugih tisoč kilometrov sem vozil s takimi bolečinami, da so se v bolnišnici, potem ko sem jim vse razložil, samo čudili. Izvidi so pokazali, da imam zlomljena rebra, notranje krvavitve in odstopljeno rebrno mreno. Pravijo, da me bodo rebra bolela še tri tedne do en mesec.” Poškodovani ste vozili tisoč kilometrov, potem pa ste šli v bolnišnico šele dva dni po prihodu v cilj. "Po dveh dneh nisem mogel več dihati. Šli smo si ogledat Eifflov stolp in po stopnicah nisem več mogel. Ko smo prišli nazaj do avtodo- ma, so me odpeljali v bolnišnico. Čisto me je zvilo. V bolnišnici mi je bilo potem jasno, da Slovenije še ne bom kmalu videl. Tam sem ostal pet dni, izpustili so me po zadnjem slikanju, ki je pokazalo, da se poškodbe celijo in da ni nič življenjsko nevarnega.” Vam je kaj žal, da ste šli na to dirko? "Ne. Izkušnja je bila prevelika, da bi mi bilo kaj žal. To priporočam vsakemu.” Seje izkazalo, daje bil trening pravi? "Kar se tiče vzdržljivosti, je bil trening zagotovo pravi. Bi pa naredil nekaj sprememb v tehnični smeri, na kolesu. Morali bi videti, kaj vse imajo nekateri tekmovalci. Kolo sem sicer imel dober, kar se tehnične opreme kolesa tiče, pa bi spremenil dvestoodstotno. Če omenim le osvetlitev. Ponoči si brez dobre luči izgubljen. Nekateri so imeli tako močne luči, da si mislil, da gre tovornjak in pri takšni svetlobi so tudjf ponoči lahko na spustih vseskozi kolesarili ^ hitrostjo 50 do 60 kilometrov na uro. Če imaš slabo luč, tega tempa ne moreš držati, poleg tega ne vidiš smerokazov in se še lažje izgubiš.” Pariz-Brest-Pariz je za vami. Imate sedaj še kakšne podobne cilje? "Za letos izzivov ne bo več. Menim, da na takšno dirko ne bom šel več. Da bi čez štiri leta šel še enkrat z namenom popraviti tisto, kar mi zaradi poškodbe ni uspelo, nima smisla. Bomo pa videli, kaj bo prinesel čas. Se pa že veselim, da znova sedem na kolo.” Maja Bertoncelj Začenja se nova Latino sezona Medvode - 10. septembra se je začela nova sezona v Športnem društvu Latino. V tem tednu, torej še danes, imajo teden odprtih vrat, ko se lahko brezplačno udeležite dejavnosti, ki potekajo v okviru društva, tako za otroke (ples, kid fun) kot tudi za odrasle (ples, aerobika, pilates, joga). Vadba je v Športni dvorani Medvode, urnik pa si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.sd-latino.si. Vpis bo potekal še ves september. Za informacije lahko pokličete tudi Tejo na številko 041/537 lil. M. B. Plavalca Pavličeva in Stevens uspešna na DP Medvode - Državno prvenstvo mlajših dečkov in deklic v plavanju je potekalo na Ravnah na Koroškem. Na stopničke sta priplavala tudi Anamari Pavlič iz Goričan in Peter John Stevens iz Pirnič. Pavličeva je bila druga na 50 m delfin, s štafeto 4x50 m mešano, ter tretja na 100 m delfin, 100, 200 in 400 m prosto, Stevens pa je postal državni prvak na 50 m prsno in s štafeto 4x50 m mešano, drugi je bil s štafeto 4x50 m prosto, ter tretji na 100 m in 200 m prsno. Oba plavata za PK Merit Triglav Kranj. M. B. Nasveti, anketa Kruh peče skoraj vsak dan Ivanka Petač iz Pirnič, Mihovčeva, je povedala, kako se speče dober kruh. Svoj prvi hlebec je spekla že kot osnovnošolka. Zg. Pirniče - Ob podražitvah kruha vas verjetno ni malo, ki razmišljate, da bi kruh pekli kar doma. Kako speči dober kruh, smo povprašali Ivanko Petač, Mihovčevo iz Pirnič. Gospa je stara že več kot 80 let, a še vedno skoraj vsak dan peče kruh in pripravlja druge dobrote. Obiskali smo jo na četrtek zjutraj. Za peko kruha je imela že vse pripravljeno. Za dober kruh je pomembnih veliko stvari "Danes bom spekla hlebec belega in hlebec rožičevega kruha. Vsak tehta okrog tri kilograme. Vse skupaj se seveda začne tako, da si dobro umijem roke. Moko sem dala na sobno temperaturo. Potem sem pripravila kvas. Za trikilogramski hlebec sem potrebovala dve kocki kvasa, ki sem ga zdrobila v manjši posodi, dodala žličko sladkorja, da lepo vzhaja, ter dve do tri žlice vode (od pripravljenega enega litra). Vse skupaj sem pomešala z metlico in pustila vzhajati okrog deset minut, toliko, da se začne malce peniti. V prazno skledo damo 3 dag soli. Jaz uporabljam kar grobo, v redu je tudi mleta. V skledo s soljo damo Mihovčeva mama pravi, da je pri peki kruha zelo pomemben občutek v rokah. preostanek od litra vode, torej liter minus dve do tri žlice, ki smo jo dali v kvas. Voda mora biti kar topla, ne pa vroča. Za trikilogramski hlebec potrebujem okrog 1,8 do 2 kilograma moke. Mi jo imamo iz domače pšenice. Vodi dodam moko, kvas, pomešam, ter stresem iz sklede. Sledi gnetenje, kjer je zelo pomemben občutek v rokah. Meni gre to zelo hitro, če pečete prvič, se boste zamudili precej več. Moke damo toliko, da se testo ne prijemlje rok, ter da ostane mehko, ne zbito, kot se zgodi v primeru, če damo moke preveč. Testo nato damo vzhajat v skledo, namazano z oljem, da bo šlo potem lažje ven, ter ga pustimo vzhajati od pol do ene ure, odvisno od temperature v prostoru. Dobro je, da je prostor med vzhajanjem zaprt. Skleda seveda ne sme biti premajhna,” prijazno razloži. Kruh se pri Mihovčevih peče že vrsto let Medtem sva imeli z Ivanko čas za krajši pogovor. Pojasnila je, od kdaj že peče kruh: ”Ko so mama pekli kruh, smo otroci vedno zraven delali testo, tako za igro. Svoj prvi hlebec sem spekla že kot osnovnošolka. Po poroki sem vsak dan kruh pekla v krušni peči (dokler niso prišle električne peči), tudi po dvanajst hlebcev na dan. Vsak je tehtal dva do tri kilograme. Tdkaj je bila že prej navada hiše, da seje peklo kruh in to sem prevzela tudi jaz. Sedaj kruh pečem vsak dan, razen ob ponedeljkih in torkih, ko imamo zaprto. Za konec tedna ga spečem tudi po dvajset kilogramov.” Medtem je kruh že vzhajal. "Sedaj ga damo ven iz sklede. Prav na rahlo ga še enkrat pregnetemo, oblikujemo v hlebec, ter ga damo v pekač, ki sem ga prav tako namazala z oljem. Ves proces je s tem končan. Kruh pustimo vzhajati še okrog deset minut, potem vanj trikrat zarežem z nožem, ter ga dam v pečico. Slednjo sem ogrela na 170 stopinj, kruh pa pečemo eno uro. Za rožičev kruh je priprava enaka, s to razliko, da najprej poparimo rožiče (10-15 dag za 3 kg kruha), dodamo rozine (po želji), počakamo, da se primerno ohladi, ter nato pridamo pripravljen kvas. Postopek je nato enak kot pri belem kruhu,” je nadaljevala z obrazložitvijo. Mihovčeva mama dober kruh, ki ga speče, rada tudi je. "Sem pa kar izbirčna. Pri mesu in solati mi paše bel kruh, pri kozarcu vina pa rožičev. Pri večerji pojem po tri rezine kruha," še pravi. Za konec dodaja še nasvet za vse, ki se boste prvič lotili peke kruha: "Vaja dela mojstra. Ko dobiš občutek, je vse tako enostavno.” Maja Bertoncelj Kruh je predrag September je prinesel nove podražitve, tudi kruha. Zanimalo nas je, kaj o tej temi menijo občani Medvod in ali morda že kaj razmišljajo, da bi kruh začeli peči doma. Nataša Predalič, X Studenčice: "Kruh p m kupuje mami, sama ga f 1 bolj redko, če pa že, ne gledam na ceno. Najraje imam kruh s semeni. Mami je seveda pri tem bolj pozorna. Kruh smo doma že pekli, da pa bi ga vsak dan, pa še ne. Zdi se mi, da je kruh predrag, na splošno je vse predrago.” Matevž Jekler, Medvode: "Doma žena kruh dostikrat peče. Moko gremo kupit v Italijo, kjer je precej cenejša kot pri nas. Če pa gremo po kruh v trgovino, vzamemo tistega, ki nam je všeč. Na splošno pa je kruh kar drag.” Nada Prešeren, Sp. Pirniče: "Ne gledam toliko na ceno kruha. Vzamem tistega, ki mi je všeč. Moram pa priznati, da smo si doma tudi že umislili pekač za kruh, tako da malce kombiniramo. Verjetno bomo kruh sedaj še večkrat pekli doma. Niti ne toliko zaradi cene, temveč zato, ker imamo radi vedno svežega.” Nevenka Verbič, Zg. Pirniče: "Kruh je še vedno osnovno sredstvo, tako kot mleko in je res kriminalno, da se tako draži. V trgovini kruh kupim po navdihu. Ne morem se odpovedati dobremu, sveže pečenemu kruhu, čeprav vem, da je bolj zdrav star, črn kruh. Slednji ima na žalost veliko barvil. Da bi kruh pekla doma, še ne razmišljam.” M. B. Gostilna MIHOVEC Petač Jernej s.p., Zg. Pirniče 54, 1215 Medvode Tel.: 01/362 30 60,031/684 434, gostilna.mihovec@siol.net Pestra ponudba gobjih jedi in jedi iz bučk Vino meseca septembra: Burja, klet Sutor - Vipavska dolina Vsak petek in soboto živa glasba Na vrtu Zasaditev z jesenskim cvetjem Poletje je bilo dolgo in vroče in tudi rože so se utrudile od številnih in bujnih cvetov. Počasi se poslavlja in pred nami so še dolgi in lepi jesenski dnevi. Uživanje cvetja v jesenskem času, ko nekateri že umaknejo bujno poletno razkošje, je že kar standardna navada. Prav jesenske zasaditve prinesejo v naš dom drugačno vzdušje: bolj umirjeno in bolj usklajeno z naravo: skratka jesensko, tudi v kombinaciji s plodovi: rože kombiniramo z bučami, storži, naravnimi plodovi iz narave ... Idej je veliko in nimajo meja. Zasaditve posod z jesenskim cvetjem so postale zelo razkošne. Naši vrtnarski centri vam nudijo pisano paleto že vzgojenih rož, ki vam krasijo dom do prve zime: od vseh vrst resja, do številnih drobnocvetnih krizantem, okrasnih trav, do rastlin, ki imajo raznobarvno listje in plodove. Najbolj značilna jesenska rastlina je resa. Skorajda ni nasada brez nje. Kot zadnje cvetje v letu krasi tako korita na oknih, posode na vhodih ali teresah, kot vrtne gredice in seveda grobove. Resje znanih ogromno sort, k nam so jih prinesli iz južne Afrike. Rese so zimzeleni grmički, ki imajo iglice namesto listov in drobne cvetove, ki so, če jih pogledamo natančno, zvončasti in cevasti. Sorte, ki jih posadimo in preživijo zimo na prostem, je potrebno v sušnem času, ko ni zemlja pomrznena, zalivati, ker zahtevajo stalno vlažnost. Vzdržujemo jih kot posodovke. Danes kupujemo rese, ki že VRTNARIJA BILBAN Spodnje Pirniče 42, ^ Medvode, tel.: 01/362-13-60 GSM: 041/694-890, 041/506-584; 031/230-347 PO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO UREDITEV IN VZDRŽEVANJE VRTOV, PARKOV IN POSLOVNIH PROSTOROV! cvetijo, saj so tako vzgojene in jih navadno spomladi zavržemo. Redkokdaj znova zacvetijo naslednjo jesen. Izbiramo med različnimi vrstami in med barvnimi odtenki roza in škrlatno rdečih in belih cvetov. Resa ima rada kislo zemljo, torej tako kot rododendroni in azalc-je, zato jih lahko posadimo tudi k njim, za podrast. Ko kupujete rastline, preverite njihovo vlažnost. Če je zemlja izsušena, ji hitro odpadejo iglice in cvetovi in take rastline ne bodo preživele zime. Sploh, če jih kupujete za grobove, naj bodo zdrave in krepke, saj bodo le take dobro preživele zimo in vam bodo lepo cvetele tja do aprila. Resa je dobra kombinacija z mačehami v vseh barvah, s hebami, ki imajo celo zimo zelene liste, z raznimi bršljani, ki rastejo navzdol in tako ustvarijo zanimiv nasad pokončnih in visečih rastlin, seveda tudi lahko dodamo zelo dekorativno okrasno zelje, okrasne paprike, ki na jesen obilo obrodijo, pritlikavi iglavci in seveda nepogrešljive mini krizanteme, ki se jih dobi že skoraj v vseh barvnih odtenkih. To je dobra družba za jesenske zasaditve, sploh glede vzdrževanja in nege. Če pa imate posode dovolj velike, pa vmes posadite kakšno čebulico tulipanov ali narcis, ki bodo zacvetele spomladi in tako dale še spomladanski navdih. Veliko veselja z jesenskimi nasadi imajo lahko tudi otroci, ko sestavljajo razne podobe iz buč, koruznih storžev, raznih trav in palic, saj iz njih lahko nastane tudi kakšna živalca ali oseba - za ozadje cvetličnim nasadom. Okras lahko pritegne veliko pogledov in tudi fotografov. September pa je tudi čas, ko vrt preuredimo. Lahko ga zasadimo čisto na novo - z novimi rožami, ali že obstoječe drugače razporedimo. Ta čas je najboljši, da posadimo nove čebulnice in trajnice. Ko se lotimo urejanja vrta, je dobro imeti načrt, ali vsaj skico z glavnimi sortami. Vedeti morate, kakšne rože sadite: koliko zrastejo v višino in v širino, kdaj cvetijo, kakšne barvne kombinacije boste ustvarili. Tako ne more priti do razočaranja med letom. Posebno trajnicam je treba določiti zadosti velik prostor. Čeprav jih lahko posadimo skoraj v vsak kotiček vrta, najlepše tvorijo celoto z drugimi, ki se barvno dopolnjujejo. Bodisi z listi, bodisi s cvetovi. V ozadje posadimo grmovnice, ki zrastejo najvišje, potem pa take, ki so vedno nižje. S tem boste dosegli želen učinek, ko bodo cvetele čez poletje. Ponavadi se odločamo o barvnih poživitvah trajnic. Če jih slu-i čajno sedaj ne ugotovite, pustite prostor, mogoče se vam kakšna ideja utrne čez zimo in jo vmes posadite še spomladi. Vedno dobra zasaditev pa je, da med trajnice, ki odženejo šele pozno spomladi, posadite skupine tulipanov. Nekje nekaj rumenih, drugje nekaj rdečih in tako vas bo barvitost cvetlične grede spremljala vse od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Če imate vrt na brežini, vmes po skupinah zasadite nizke, botanične sorte tulipanov. Vse posajeno tudi skrbno zalijte in zemlja se tudi čez zimo ne sme izsušiti. Igor Pavlič, foto: Maja Bertoncelj KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300 VODICE, Kamniška 8, tel.: 01/8324 011 VIŽMARJE, Tacenska 67, tel.: 01/5124 666 ■ lončnice, darilni program, aranžiranje ■ semena vrtnin in poljščin ■ sredstva za varstvo rastlin ■ krmila in krmne komponente za domače živali ■ orodje, škropilna tehnika ■ poljedelska in specialna gnojila ■ vse za male živali ■ gospodinjski in industrijski plin UGODNO ■ GNOJILO KAN ■ OZIMNA ŽITA ■ SILAŽNA FOLIJA ■ POROČNA FLORISTIKA ■ ŽALNA FLORISTIKA ■ NOTRANJA DEKORACIJA ■ ARANŽIRANJE DARIL Športna in družabna prireditev z ansamblom Gašperji 22. septembra 2007 ob 15. uri pred šolo v Preddvoru f v^lL *, > 4 4> m pi- S- II V ii|: ) sv * A g**~% A. m inmi tip :« A 1^4 g ^ ~ kVi. § „ 4- 4 r**# jr i T i ■■ y va, "•% "%4b( l fm« Vf - lil ; i #■="• I- = . I - iix i£kl : • ■ i i * i = • : =. f- = s-f1: j-J I r 4 f J i :4v fi Ti % y v L 11^| Vabi vas Gorenjski Glas Za ms že Go let beležimo čas Godešič 100, 4220 Škofja Loka lel.: 04/ 515 38 38 e-mail: kform@siol.nct oJ - <0 . <^> - salon keramike i optikamali OPTIKA IN OČESNA AMBULANTA 1 1' Naj vas vid ne vara! Optika Mali, Medvoška cesta 3,1215 Medvode odprto od 9:00 do 12:30 in 15:00 do 18:30, sobota od 9:00 do 12:00 Novi HyundaiI-3Q Kmalu vaš najboljši prijatelj. Poraba goriva: 4,7 - 7,61/100 km, emisije CO,: 125 - 182 g/km. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER AVTOMEHANIKA LUSlNA Franc s.p.. Gosteče 8, 4220 Škofja Loka Tel.: 04/50 22 000 e-mall: prodaJa.luslnai8slol.net Drive your way