326 KRONIKA MARIBORSKA KRONIKA F R A N J O B A Š V upoštevanju tega je železnica dovolila cestno zvezo na Teznem med Gregorčičevo in Aškerčevo ulico ter bo tako nastal nov dostop na postajališče. V neposred nem izprehajališkem svetu mariborske okolice je bila obnovljena in izboljšana pot na Kalvarijo. Stolna in mestna župnija pa je odstranila pred kapelo sv. Bar bare pločevinasta razbojnika in Kristusa; na mesto odstranjenih je izdelal I. Sojč iz umetnega kamna podobe križanja, ki so bile nameščene nad vhodom, kjer je bil kip sv. Jožefa. Pri tem je bila vsa kapelica prenovljena, kip sv. Jožefa pa je bil prestavljen na južno zunanjo steno prezbiterija. Ob stoletnici Kal- varije, oziroma kapelice na Pekrski gori je bila pre novljena tudi tamošnja kapela in skoro istočasno je dobila nov kip prenovljena kapela sv. Antona pri Sv. Bolfenku na Pohorju. Neurje dne 1. maja je užgalo s strelo in uničilo streho na zvoniku Sv. Ur bana, katerega so domačini postavili na novo ter ga je blagoslovil 21. julija monsg. I. Vreze. V prosvetnem življenju je otvoril poletno sezono Akademski pevski zbor iz Ljubljane 2. maja z uspe lim koncertom narodnih pesmi v unionski dvorani. Kot edino mesto na Slovenskem je Maribor proslavil stoletnico ilirskega gibanja s predavanjem prof. F. Šišiča v Ljudski univerzi. V istem času je proslavilo pevsko društvo Maribor desetletnico svojega delovanja s koncertom pod vodstvom J. E. Gašpariča. Jadranska straža na realni gimnaziji je svečano razvila novi pra por v kazinski dvorani. Narodno gledališče je organi ziralo medsebojna gostovanja mariborskega ansambla v Ljubljani in ljubljanskega v Mariboru, kar se pa radi pomanjkanja zanimanja javnosti na koncu se zone ni izvedlo. V jeseni so zapustili mariborsko gle dališče VI. Skrbinšek, ki je odšel v Skoplje, ter B. Stu- pica in S. Severjeva, ki odideta v Ljubljano. 15. julija je bil razveljavljen razpust Prosvetne zveze ter je bila ista z v njej organiziranimi društvi organsko vpo- stavljena tudi v Mariboru. Istočasno je bila razpu- ščena socialistična prosvetna organizacija Svoboda. 17. avgust je začetni dan doma za bolne dojenčke in materinske posvetovalnice, ki posluje kot oddelek Zdravstvenega doma pod vodstvom dr. V. Valjavčeve. Nove poletne prosvetne ustanovitve so delavska godba KRONIKA 327 Ehrlichove tekstilne tovarne, Ruska matica, narodno- obrambno društvo Slovenska straža in Slomškova družina, ki ima pod predsedstvom prelata dr. Fr. Ko- vačiča namen popularizirati Slomška, predvsem pa pripraviti njegovo beatifikacijo. V šolstvu je dobila druga dekliška šola ime šola Antona Martina Slomška. Konec avgusta je prispela v Maribor vest, da je ministrstvo prosvete dovolilo samostojno nižjo žensko realno gimnazijo v Mari boru in to tako, da se ženski nižji razredi realne gimnazije, ki so nastanjeni na bivšem ženskem uči teljišču, oddelijo od realne gimnazije kot samostojen zavod, ki pa ostane začasno še pod vodstvom direk torja realne gimnazije. Učiteljska šola je bila zago tovljena z zopetno uvedbo prvega letnika, trgovska akademija pa je dobila dovoljenje za paralelko v prvem razredu. Nove poletne prosvetne organizacije so Ruska matica, godba delavcev Ehrlichove tekstilne tovarne ter Slomškova družina; novo je tudi društvo upo kojenih častnikov. V znanstvenem delu je pomembna pridobitev roko pisnega molitvenika prvega slovenskega mariborskega književnika Apostela po Zgodovinskem društvu, pri dobitev etnografskih koroških skrinj in podravskih slik na steklo po Muzejskem društvu, ki je v Rušah tudi ugotovilo na Kalvariji gotske podstavke iz pre hoda srednjega v novi vek in pridobitev predvojnih prekmurskih arhivalij iz Sombora za mariborski ba- novinski arhiv; študijska knjižnica je pridobila Vi- scherjevo štajersko topografijo gradov in mest, knjiž no zbirko iz župnije v Hočah, med katero stoji na prvem mestu Du Cange ter Handvvorterbuch der Na- turvvissenschaften. V dneh 12. in 13. septembra so obiskali Maribor na svojem VI. študijskem potovanju srednjeevropski arheologi, ki so si 12. septembra ogledali zgodovinski del Maribora, 13. septembra do poldne pa Poštelo (gradišče), Hompoš (nekropola) in Hoče (mitrej); istega dne popoldne so si arheologi ogledali muzej, pred katerim jih je v imenu maribor skih znanstvenih krogov pozdravil prelat dr. Fr. Ko- vačič. Političnih prireditev večjega stila ni bilo. Vzpored no z ustanovitvijo Jugoslovanske radikalne zajednice so se pričele priprave za nje organizacijo meseca sep tembra tudi v Mariboru. Pripravljalni sestanek je bil 26. septembra in iz njega so zrasli v toku oktobra krajevni odbor JRZ za mesto Maribor (ustanovljen 24. oktobra; predsednik Fr. žebot, podpredsednik dr. Jos. Leskovar, tajnik Iv. Prijatelj, blagajnik Fr. Hrastelj), sreski odbor JRZ za srez Maribor levi breg (ustanovljen 29. oktobra; predsednik Fr. žebot, pod predsednik dr. Jos. Leskovar, tajnik Jož. Spindler od Sv. Ane v Slov. goricah, blagajnik Jan. Muršak iz Vo- ličine) in sreski odbor JRZ za srez Maribor desni breg (ustanovljen 30. oktobra; predsednik M. Kranjc, pod predsednik Iv. Jerovšek iz Spodnje Nove vasi, tajnik Jož. Hercog s Pobrežja, blagajnik Ant. Novak iz Hoč). Istočasno s početki JRZ so zavzeli do tekočih poli tičnih dogodkov, predvsem pa do političnega položaja v državi načelno stališče pristaši JNS iz dravske, sav- Franjo Žebot ske in primorske banovine, ki so se zbrali 19. in 20. avgusta na posestvu dr. Fr. Lipolda v Ošlju pri Sv. Martinu na Pohorju ter izdali »pohorsko dekla racijo«. V zvezi z novim političnim položajem v državi so se izmenjali tudi šefi političnih mariborskih oblastev. V drugi polovici septembra je nastopil mesto načel nika za srez Maribor levi breg za upokojenim dr. Iv. Senekovičem Pera Popovič in načelnik sreza Maribor desni breg je postal za v Rogatico premeščenim M. Makarjem dr. Janko Šiška. 28. septembra je sledil dr. Fr. Lipoldu kot župan mariborski dr. Alojzij Ju- van, R. Golouhu pa kot podžupan Franjo žebot. Istega dne je bil imenovan nov občinski svet, ki se je na seji 17. oktobra konstituiral tako, da je predsednik per sonalnega in upravnega odseka dr. Ferdo Miler, so- cialno-političnega Lambert Aljančič, gradbenega Jože Stabej, finančnega Vladimir Pušenjak in obrtnega Franjo Žebot; na čelo upravnega sveta Mestnih pod jetij je stopil dr. Al. Juvan, na čelo nadzornega sveta Vladimir Pušenjak in na čelo ravnateljstva Franjo Hrastelj. Državna manifestacija je bilo praznovanje rojst nega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Na predvečer je bakljada vodila prebivalstvo od sreskih načelstev sko zi Maistrovo in Kopitarjevo ulico na Aleksandrovo cesto ter po Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer je zapela Ipavčeva župa, govoril dr. Fr. Lipold, na zaključku pa vojaška godba zaigrala državno himno. Na rojstni dan sam pa so bila katoliška, pra voslavna in evangelska cerkvena opravila in vojaška parada. Cerkvena manifestacija je bil prihod kardinala Hlonda, papeževega legata na letošnjem evharističnem kongresu v Ljubljani, 28. junija v Mariboru. Na pe ronu kolodvora je pozdravil kardinala v imenu kra ljevske vlade ban dr. D. Puc, v imenu lavantinske škofije knezoškof dr. I. J. Tomažič in v imenu pri pravljalnega odbora kongresa dr. S. žitko. Ko je kar dinal blagoslovil pred kolodvorom zbrano ljudstvo, je odpotoval dalje v Ljubljano. Razen MT in praznovanja kraljevega rojstnega dne so bili kvantitetno najpomembnejši zbori ljudi šport ne prireditve. Omenili smo že športne nastope v MT. Največji športni mariborski dogodek je bil 17. sep tembra, ko je železniški direktor Cugmus otvoril in 328 Kardinal Hlond odhaja z Kardinal Hlond sprejema banom dr. Dinkom Pucom na mariborskem kolodvoru Iz vlaka v Mariboru stolni prost dr. M. Vraber blagoslovil športni stadion SK železničar. 27.000 m2 velik prostor je ograjen z 2.20 m visokim lesenim plotom ter ima 110 m dolgo in 75 m široko nogometno igrišče, 428 m dolgo in 7.20 m široko lahkoatletsko tekališče s šestimi 1.20 m dolgimi progami in lahkoatletske naprave kot skaka- lišča v višino, v daljavo, za palico ter naprave za me tanje krogle, diska in kladiva. Spodaj zidana, zgoraj lesena tribuna je dolga 38 m, široka 8 m ter ima pro stora za nad 1000 oseb. Pod sedeži je dvorana (12 m X 8 m) za trening lahke atletike, table tenisa, težke atletike ter za interne klubove prireditve, nadalje dvosobno stanovanje, klubska soba, šest garderob, dve kopalnici in stranišče. Prostor s športnimi napra vami je SK železničar dogradil 1934 s stroški nad 500.000 Din, tribuno pa 1935 za preko 250.000 Din. Na dan otvoritve železničarskega stadiona so bile ve like športne prireditve, pri katerih so sodelovali šport niki iz Maribora, Gradca, Celovca, Ljubljane in Za greba. 2. junija je bil olimpijski dan; na predvečer so nastopili težki atleti v kazinski dvorani, na olimpijski dan pa so se vršile nogometne, lahkoatletske in te niške tekme. V juniju in juliju prirejene mednarodne rokoborbe profesionistov se letos niso obnesle. Ob nesle pa so se amaterske rokoborbne tekme med Ma riborom in Zagrebom v organizaciji SK Maratona, ki je priredil tudi plavalni tečaj za mladino na Mari borskem otoku. Poleg že omenjenih strelskih tekem v Radvanju dne 11. avgusta so se vršile 4. avgusta strelske tekme na Teznem in pri Sv. Juriju ob Pesnici. Mariborski strelci so se uveljavili tudi na državnih strelskih tekmah v začetku septembra v Beogradu, kjer si je P. Cestnik v tretjič pridobil prvenstvo v ma- lokalibrskem streljanju. Konjski šport se je kvalita tivno uveljavil 8. septembra s konjskimi dirkami na Teznem. Motociklizem se je predstavil 1. septembra s tekmami na pohorski cesti. V sabljaštvu je postal dr. J. Pichler prvak v mečevanju Dravske banovine. V tenisu je obdržal prvenstvo Maribor SK Rapid, ugodno pa ga je razvijal na svojem modernem teniškem igrišču tudi I. SSK Maribor. SK Svoboda je bil ob enem z istoimensko prosvetno organizacijo razpuščen ter mu ni bilo dovoljeno upostaviti se v novih ustano- Bogdan Pogačnik Anton Gvajc vitvah SK Sparte in SK Viktorije. V splošnem more mo reči, da se športno življenje Maribora postopoma širi s tem, da se dosedaj prevladujočemu nogometu začno v naraščajočem pomenu pridruževati vse ostale panoge športa. Poseben položaj zavzema v mariborskem življenju gasilstvo, ki je v letošnjem poletju s predsednikom Bogdanom Pogačnikom likvidiralo osebno - politične spore iz najbližje preteklosti ter se tako vrnilo v nor malni razvoj. Poleg že navedenih osebni! izprememb v Mariboru omenjamo izvolitev nove generalne predstojnice šol skih sester 18. julija, ko je bila izvoljena za nasled nico Angeline Križanič, ki je vodila posle skozi 12 let, Marija Terezija Hanželič, ter novega predsednika Na rodne odbrane dr. Antona Dolarja. Za vedno so zapustili svet Mariborčani dr. Jos. Schinner, do 1919 mariborski magistratni ravnatelj; Tribuna na stadionu S. K. Železničarja med graditvijo KRONIKA Vilko Berdajs Alfred Lavrič zdravnik dr. Robert Frank; ing. Dolkovski, do 1927 šef mariborske delavnice državnih železnic; nestor mariborskih slikarjev, profesor in nadzornik risanja v pokoju Anton Gvajc, ki se je uveljavil s svojimi zatišji in pokrajinami; generalštabni major v po koju Alfred Lavrič pl. Zaplaški, junak koroške boro- veljske tragedije konec 1918 in v začetku 1919, ter trgovec in eden predstavnikov starega slovenskega Maribora Vilko Berdajs. V prirodnem življenju mariborske pokrajine se je pojavil maj z dežjem in viharjem, kateremu je sledil padec temperature 2. maja na —3.2° in 3. maja na —2.2° ter slana, ki je napravila veliko škodo. Pomla danskemu majniškemu mrazu je sledilo nenavadno umiranje marelic. Poletje je bilo suho in posebno za vinarstvo zelo ugodno tako, da je letošnji vinski pri delek mariborske okolice kvantitetno in kvalitetno prvovrsten. 329 KRONIKA