Oberaliia posojilnica v celjskem Narodnem domu. Celje, 15. maja 1923. Pozor! Posojilnice v celjskem Narodnem domu ni TCČ! Načelstvo liberalne posojilnice v Cdju, ki postuj« v Narodnem domu, razglaša v ljubljanskem Uradnem listu z dne 9. maja 1923, da se je stara celjska posojilnita preosnovala v delniško družbo. Prav za prav se je s;ara celjska posojilnica v Narodnem domu razput!ila in razdružila, tako da je ni več, in na njeno mesto je stopila čisto navadna delniška družba ali banka, ki pa se bo imenovala zanaprej tudi «Celjska posojilniia«. Načelstvo razpuščene slare posojilnice vabi vse iisle, ki imajo od bivše posojilnice kaj tirjati, da se zgiasijo v Narodiiem domu v posojilniških prostorib, kjer se jim bodo njihove tirjatve izplačale. Mi opozarjamo naše čitatelje na to velikansko spremeinJio pri celjski liberalni posojilnici. Ta posojilnica je biia dozdaj zadruga z neomejeno zavezo. Kaj se to pravi? To se pravi, da je dozdaj jamčilo več tisoč bogatih poseslnikov, ki so bili člani posojihiice, z vsem svojim imetjem za varnost hranilmh vlog. Vsi člani sfarc posojilnice skupaj imajo gotovo premoženja nad dvatisoč pctsto milijonov kron in s tem velikanskim premoženjcm so jamčili za varnost hranilnih vlog. — Hranilne vloge so bile torej pri tej posojilnici dozdaj nad vse varne, ker so imeli vsi člani posojilnicc gotovo dvajsetkrat več prenioženja, kakor so znašale vse hranilne vloge v posojilnici. Vlagateljcm se torej ni bile treba bati, da M izgnbili kdaj svoje hranilne vloge. Zdaj je pa to čisto arugače. Celjska posojilnica v Narodncm domu ni več zadruga, ona nima nobenega člana več,, ki bi jamčil za varnost vlog. Ta posojilnica je postala banka ali delniška družba. Kolikor nam je znano, znaša delniški liapital te nove banke samo en milijon dinarjev, to se pravi: za varnost vlog jamči od zdaj zanaprej samo 4 milijone kron in nie vež. In to je lisla velikanska razlika! Poprej je jamčilo y Celjski posojilnici za varnost vlog nad 2500 milijonoT kron, zdaj pa janiči za iste vloge saino 4 milijone kron. Torej so bile hranilne vloge v stari posojilnici 600 krat bolj varne, kakor so zdaj v novi bančni posojilnici. Zato pa seveda načelstvo vabi vse upnike, ki imajo od stare posojilnice kaj tirjati, da pridejo po svoje tirjatve. Tndi vsi tisti, ki imajo v posojilnici kako vlogo, so upniki posojilnice, ki imajo tirjati od posojilnice srojo ylogo. Načelstvo posojilnice vabi torej tudi vse vlagatelj« stare posojilnice, da lahko pridejo in dvignejo syoJ8 vloge, ako teh vlog ne zaupajo več nori delniški družbi ali banki, ki se sicer še imenuje »Celjska posojilnica«, pa ni več to, kar je bila. Mi s tem opozarjamo rse naš« prislaše, da ta članek dobro prečitajo in se potem odločijo, ali še bodo pustili y bančni posojilnici tiste svoje yloge, ki so jih zaupali stari posojilnici. Ako jBi nočejo yeč pustiti t novo preosnoraiii posojilnici, potem se lahko kot upniki odzorejo vabilu načelstya ia drvignejo svoje hranilne yloge iz zaToda, ki ni več to, kar je bil poprej. Zakaj so spremenili staro posojibaieo t banko? To so storili liberalni advokati in drugi demokratf za to, ker jim banka več nese. Posojilnice so Eadruge, ki izposojujejo denar svojim članom za primeroma zdo uizke obresti. Ako lonet rabi posojilo, ga dobi pri posojilnici še po 7 ali 8 procentov. Ako pa se obrneš za posojilo v banko, boš tam pa plačal najmanj 18 pro,.^itov obresti, zgodi se pa tudi lahko, da boš plačal < «Jo 25 procentov. Bainke torej niso za kmete, ampak le za špekulaBte. Gorje kmetu, če pride v kremplje kake demokratske banke! Oljski advokati so torej napravili kmelom velikansko škodo s tem, da so preosnovali staro posojilnico v jhanko. Seveda za žepe celjskih demokratov je boljša banka kakor posojilnica, ker banka jim nese do 20% in še vec obresti. Za kmeta, delavca in reveža pa seveda demkoratom itak nič ni. Kmetje, zapomnite si to! Kje naj nalaga naše ijudstvo svoj denar? Naše geslo je in ostane: Naše ljudstvo naj naloži sroj denai- le v naših posojihiicah, ki so zadruge, in M potem našim Ijudem, kaleri so v stiski, izposodijo denar po nizkih obrestih. Vsak, ki nalaga denar v demokratskih bankah, pomaga odirati naše Ijudi, ker Jiberalne banke njegov dcnar naprej kposojujejo in .sicer po oderuških obrestih. Kdor pa denar vlaga v naše posojilnice, on pomaga svojim sotrpinom, ker si pri •iosojilnii-ah izposodijo denar za »izke obresti. Poleg tega dclajo banke in liberalne posojilnice, ki imajo bančao poslovanje, velikanske dobičkc. In s temi dobički potem podpirajo Sokole, oijunce, liberalna brezverska dništva in brezverske časopise. Tisti naši ljudje, ki nosijo denar v demokralske zavode, podpirajo torej s tem prav za prav tudi Sokola in Orjuno in slabe časopise. Zato pa kličemo vsem iiašim pristašem: Držite disciplino v vsem in povsod! Kalagajte svoj denar izključno le v naših dcnarnih zavodih, posebno v našib posojilnicah, ki so zadruge in pri katerih jamčijo za varnost vlog vsi člani z vsem svojun premoženjem. In v Celju imamo zdaj sanio eno lako posojilnico, ki je denarni zavod našega ljudstva, ki uspešno ueia za ljudstvo že 15 let in vziva pri ljudstvu spiošno zaupanje in ta denarni zavod je naša Ljudska posojHnica v Celju v hotelu «Beli vol«. To edino posojilnico v Celju ljudstvu najtopleje j.riporočamo, v to posojilnico prinesite in naložite svoj denar. Denar je v njej sirotinsko-varno naložen, ker jamčijo za varnost vlog vsi člani posojilnice z vsem svojim premoženjem, ki znaša gotovo do 2000 milijonov kron. Ljudska posojilnica v Celju pri Belem volu je torej za Celje in okolico ler Savinjsko dolino edini zadružni zavod, ki ga našim ljudem najtopleje priporočamo! ODMERA IN PLACEVa. .JE DOHODNINE V APAČKI KOTLINI. Prebivalci občin v Apački kotlini, to so občine, ki so od cmureškega in radgonskega okraja po mirovni pogodbi pripadle k Jugoslaviji, so dobili zadnje tedne predpisano dohodnino (osebno dohodninski davek) za štiri leta. Od leta 1919 uaprej morajo sedaj plačati ta davek. Pod mariborski okraj pridejo v poštev občine: Sladki vrh, Velka,, Dražen vrh, Rožengrund, Sv. Ana, ščavnica in Trate. Pod ljutomerski okraj pa Apače in vse občine od Cmureka do Radgone. V imenu obmejnega prebivalstva me je naprosil g. župan. Kramberger od Sv. Ane v Slov. gor., da posredujem pri davčni oblasti v tem smislu, da se ljudem da prilika, da sami napovedo svoje dohodke in izdatke ter da tudi imajo pravico rekurza. Obrnil sem se na gospoda vodjo mariborskega davčnega oblastva s prošnjo, da se ljudem v obmejnem ozcmlju kolikor mogoče oinili predpis in plačevanje dohodnine. Kriva je davčna oblast sama, da še davki za štiri leta nazaj niso plačani. Zakaj pa niso davčne oblasti sproti to zadevo uredile. Ljudje bi bili vsako leto sproti ložje plačevali predpisano dohodnino, kot sedaj na enkrat tako ogromne svote. Nihče nima denarja, izposodit si ga ne more, dohodkov pa ni. Vina nihče ne kupi. Od kod naj dobijo ljudje denar. Na vsak način pa je treba dati ljudem priliko, da bodo plačevali dohodnino v obrokih. V svoji vlogi sem še podrobneje utemeljil celo zadevo. Vodja davrneg-i okrajnega oblastva v Mariboru, finančni svctnik sr-s^. Sedlar je bil tako ljubeznjiv in mi je na mojo .,-> poslal naslednji odgovor: «Davčno okrajno oblaslvo Maribor. Št. 16-pr. —¦ Maribor, 17. maja 1923. Gospod Franjo Žebot, narodni poslanec v Mariboru. — Rešuje vlogo z dne 17. maja 1923 v zadevi obdačenja cenzitov Apaške kotline z dohodnino leta 1919 do 1922 Vam poročam, da se je ta naknadna odmera izvršila vsled odloka delegacije ministrstva fiiianc v Ljubljani z dne 2. sept. 1921, št. A. 1. 1607-4 ex 21, glasom katerega se je izvršila odmera osebnih davkov vsem davčnim zavezancem v teh krajih za vcs čas, odkar pripade našcmu upravnemu območju. Na podlagi tega odloka so se s tukajšnjim razglasom z dne 14. sept. 1921, št. 921, pozvali vsi davčni zavezanci v poštev pribajajoeih obcin, da tekom 14 dni vlože predpisane prijave in napovedi za vsa inerodajna leta ter so se dale za ta namen potrebne tiskovine posameznim županstvom na razpolago. Kakor običajno so se temu pozivu nekateri odzvali, djugi zopet ne, ter je sploh treba omeniti, da glasom poročil posameznih gerentov, prizadeti navzlic tukajšnjemu opozorilu, da je v njih laslnem interesu, ako pri priredbi davkov primerno sodelujejo, tega niso storili, ampak delali celo težkoče, tako, da se je ne le zbiranje priredbenega matenjala, ampak tudi priredba dobodnine zavlekla. Tudi se rsled nedostajanja kreditor poizyedovanja aiso mogl* vršiti v zaželjenem in potrebnem obsegu. Pripominjam pa, da vzlic vsemu temu, večina dohodninskih zavezancev ne more biti posebno prizadela, ker se predpisani zneski gibljejo po večini v najnižji izmeri, o čemer se lahko tuuradno prepričate. VoWe torej dohodnina že z ozirom na znižanje denarne vrednosti napram prejšnjim letom gotovo ni previsoka, ako se pa posamezniki čutijo vsekakor previsoko obdačeni, pa itak lahko v zakonitem roku vložijo prizive ter lahko sprejmete zagotovilo, da se bode v vseb primerih obzirno postopalo in se kontiunačne posledice tudi v takšnih primerih, v katcrih je bil po zakonu ta ali oni dolžen vložiti napoved a tega ni sloril ne bodo izvajale, ako se bode v prizivnem postopanju nepravilnost obdačbe izkazala. Tisti pa, ki vsled pomanjkanja denarja predpisanib in plačilu zapadlih zneskov niso v stanu plačati, naj pa vložijo potom davčnega urada prošnje za odlog plačila do gotovega časa, ali pa naj prosijo za dovolitev plačevanja v manjših obrokih in ste labko prepričani, da se bode v teh primerih kar najobzirneje postopalo. Finaneni svetnik: Scdlar.« — Objavljam ta odgovor s pripombo, da naj naši župani in vtfdilni zaupniki naše stranke podiičijo vse prizadete: 1. Da takoj, ali pa vsaj do konca ir.aja vložijo pri davčni oblasti v Mariboru pismen priziv, ako so previsoko oobdačeni. (Na priziv treba dati kolek za 2 D in 10 D za odgovor). 2. Kdor sedaj ne more plačati predpisane dohodnine, pa naj pri davčnem uradu vloži prošnjo, da se ga do gotovega termina počaka s plačilom, ali pa, da se mu dovoli plačevanje v manjših obrokili. Sklicujte sc pri vseh vlogah na gornji odgovou g. finančnega svetnika Sedlarja. Naše volilce pa prosimo, da nam poslaneem poročajo o takih zadevah. Franjo Žebol.