Trije župani za večjo avtonomijo mest Da ne umre otroic KM ] Cgfii-^ i UŽITEK V DOBRI KAVI! PRAŽABNA; 08/713-2666' ST. ia - LETO 62 - CELJE. 16. 2.2007 - CENA 1,25 EUR ■ 299.55 SIT Čarobno ruleto tisočerih nakupou »Stalnih vrtimo / vsako sredo ob 10.15 cfty/centerš CeBe \ vCitycentru CeB ^"^m na fr^kmncah Radia Cef^mi Raj »pasje dame in gospode Mercator (SmeO«? CgotJ® 9770353734051 GODKI ROZMARI PETEK ^mi UVODNIK Lastništva vseh vrst Lastniki Izletnika, povsem običajni smrtniki, ki so imeli srečo, da so bili ravno ob pravem času z Izletnikom Celje v delovnem razmerju, 50 lahko v minulih tednih ogromno zaslužili (tudi do 45 milijonov tolarjev). Menedžerji Sipa Šempeter so pred kratkim nekaj prihrankov (svojih ali kakšnih dragih) naložili v podjetje. Pa ne (zgolj) zalo. da bi ma pomagali dobiti sredstva za nadaljnje nujne naložbe, pač pa tudi zalo, ker si dolgoročno od tega obetajo koristi. Kdo (če sploh) si obeta koristi od državnih deležev v še nekaterih celjskih podjetjih, zaenkrat še zgolj ugibamo ... Dejstvo pa je, da so zgoraj navedeni v manjšini. Večina nas, res navadnih smrtnikov, si želi le svojo streho nad glavo, ne pa doživljenjsko bivakiranje na plečih staršev. A pot do takšnega lastništva ni posuta z rožicami. Najprej vas v banki, ko vidijo vašo pogodbo za določen čas. »prijazno« odslovijo. Ko končno »nažicate« delodajalca za spremembo pogodbe ali pa za kredit naprosite starše, ne najdete stanovanja, ki bi si ga lahko z zbranim denarjem privoščili. No, novih je precej, pa tudi gradijo jih že takšna in drugačna podjetja (kot da je gradnja blokov nekakšen »hobi« družb in podjetnikov?!), vendar pa vas cena z oblakov vrže na realna in zelo trda tla. So tudi svetle izjeme. Pari, družine, ki skupaj »naberejo« dovolj denarja za nakup stanovanja, a ne dovolj za odvetnika ali nepremičninskega agenta. Le. če imate na svoji strani to izbrano vrsto, vas prodajalci ne bodo mogli povleči za nos, opozarjajo (kakšno naključje!) nepremičninski agenti. Sicer boste morali vse napake, ki jih boste odkrili v stanovanju, odpraviti sami. Več podrobnosti o tem, kako si pomagati, če te prodajalci želijo preslepiti, strokovnjaki s področja nepremičnin. ki so se včeraj zbrali v Celju, na konferenci, niso želeli izdati. Tudi znanje je namreč svojevrstno lastništvo, ki ni poceni... ITKE SLADKE KEM Ni bilo glasoH. A kdo je kri»? Najbolj zabavna ugotovitev z redne seje občine Dobrna se je zgodila pri obravnavi proračuna. Svetnik Ivan Žerjav je ugotavljal, da iz naslova prejetih glasov na minulih lokalnih volitvah stranke ne bodo dobile kakšne znatne vsote denarja. »Ste se kdaj vprašali, zakaj smo na volitvah dobili tako malo glasov,« je očitajoče vprašal župana. »Zato, ker je bil za vašo ponovno izvolitev za župana potreben zgolj glas vaše žene! Kdo bi potem sploh šel na volitve ...« miim Koliko naj dajo cericvi? Najbrž edini župan, ki se o vseh donacijah društvom, posameznikom, cerkvi, posvetuje s svetniki, je dobrnski Martin Bred. Tokrat je svetnike spraševal, kolika naj namemjo za odkup prostorov za delovanje nove celjske škofije, Po kratki razpravi so prišli do zaključka, da je najbolje prej malo poizvedeti pri drugih občinah, koliko so prispevale za božjo službo ... Da ne bi slučajno namenili premalo, ali se huje, preveč. A pri tem so opozorili: ne sprašujte vojniške-ga župana! CMCeUe PROSTA STAMOVANJA VVEČSTANOVANJSKEM KOMPLEKSU CCSTCMOSTOVICfUCd.a , i.^..« onat^ „ n gr«,^ LIVADA teHTJUR • Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orožna 10, Šentjur, 2 oznako 6 17 v velikosti 136,2 m^ in garaža št. 22 (na koncu). Ostala stanovanja In garaže s( prodani In predani. Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite tia tel. 03 « 66 566 ga. Mat.|o KOMPOt Gradimo za Z leve: Zoran Jankovič, Bojan Šrot, Jože Volfand, Franc Kangler Mestom več avtonomije Klub podjetnikov Zlato-rog je v torek pripravil srečanje na temo konkurenčnosti slovenskih mest Gostje večera so bUi dr. Vito Bo-bek z Ekonomsko-poslov-ne fakultete v Mariboru ter župani treh največjih slovenskih mest - ljubljanski župan Zoran Jankovič, mariborski župan Franc Kangler in celjski župan Bojan Šrot. Vsi župani so strinjali, da je pomembno, da ima mesto vizijo, da mestni svet, občinska uprava in župan dobro sodelujejo, strinjali pa so se tudi, da bi se mesta hitreje razvijala, če bi bila bolj samostojna. Zdaj neprestano nad njimi bdi država. Konkurenčno mesto je mesto. ki zagotavlja takšne pogoje. da vanj prihajajo oziro- ma v njem ostajajo dobra in hitro rastoča podjetja, ima malo kriminala, nima okoljskih težav, ena najpomembnejših lastnosti konkureiičnega mesta pa je t. i- kreativni razred. To so izobraženi, kreativni ljudje, ki so dejansko gonilna sila mesta. Da bodo ti ljudje tam ostali, morajo seveda imeti veliko možnosti za preživljanje prostega časa, kulturnih inštitucij itd. Kot je dejal dr. Vito Bobek, je Celje na dobri poti, da poslane konkurenčno mesto. Celjski župan Bojan Šrot je ob tem dodal, da je v Celju zaenkrat največje vprašanje izobrazba: »Človeški kapital je tisto, kar nam v veliki meri še manjka. Celotna Savinjska regija ima nižj o povprečno izobrazbeno strukturo. zato je prav. da vse ob-čme te regije vlagamo lastna proračunska sredstva v razvoj terciarnega izobraževanja.« Pokrajine -birokratizacija? Tbdi če bi kreativni razred v Celje prišel, je treba tem ljudem nekaj ponuditi. Bojan Šrot pravi, da je to možno predvsem »z relativno dobrimi življenjskimi pogoji, z možnostjo pridobitve stano-vanj.po ceni, ki jo mlada družina zmore, in z dobrimdruž-benim standardom.« Celjski župan je še dodal, da ima Celje trenutno preveč razpisov za socialna stanovanja, da bi morali na razpisih ponuditi stanovanja za mlade družine, mlade intelektualce. Trenutno je eno najbolj konkurenčnih slovenskih mest prestolnica. Da je mesto uspešno m konkurenčno. :y/cGnter city/eliüa HOCES DOBER IZGLED NA PRVI POGLED? je treba vedeti, kaj hočemo, pravi ljubljanski župan Zoran Jankovič: »Mesto mora imeti kompleksno vizijo, s katero bo razložilo potencialnim investitorjem in prebivalcem, kaj je možno v tem mestu.« V Čelju prav zdaj pripravljajo vizijo mesta Celje 2020, v kateri pišejo, kakšno naj bi bilo Celje tega leta, čeprav je vprašanje, če bo res tako, kot dodaja Bojan Šrot. Župani so se strinjali, da je največji problem v neprestanem bdenju države nad občinami. Občine bi morale imeti večjo avtonomijo, predvsem pri porabi denarja, omogočeno bi moralo biti večje zadolževanje lokalnih skupnosti. Vedno se namreč ustavi pri denarju. Bojan Šrot je ob tem vprašal, koliko denarja, ki ga država pobere z davki, se dejansko vrne nazaj v občino. Ob tem se je postavilo tudi vprašanje pokrajin, ki naj bi prinesle v državo predvsem večjo decentralizacijo. Župani so pri tem prepričani, da bodo pokrajine le še ena stopnja birokratizacije. Glede na to, da vsa tri mesta, Ljubljana, Maribor in Celje, kandidirajo za evropsko prestolnico kulture leta2012, so se gostje dotaknili tudi te teme. Tisto mesto, ki bo dobilo kulturni tron, bo zagotovo pridobilo na konkurenčnosti, so se strinjali župani. Vsi pa so prepričani, da bo prav njihovo mesto zmagalo v tej kulturni tekmi. Spela oset Foto: gregor katic lndustnj^ul.S,l^it l»f:IM1/7[ffl-66082.041/64&07Z liVi flBIH D^DKI Štokojnik znova na vrhu veterinarske zbornice Ta teden so člani Veterinarske zbornice Slovenije z več kot dvotretjinsko večino predsedniški mandat znova zaupali Viktorju Što-kojniku, direktorju Veterinarskega centra Celje. Minula skupščina je sicer bila nadaljevanje prekinjene decembrske skupščine, a jo velerinarji ocenjujejo kot zelo uspešno, saj so izvolili vse organe skupščine in s ponovno izvolitvijo dosedanjega predsednika slednjemu izre- kli tudi priznanje za dosedanje delo. »Izjemno vesel sem, da naše dosedanje delo ni ostalo neopaženo in tako botrovalo zaupanju vame in v moje sodelavce za nova štiri leta. Prepričan sem, da bomo uspeli realizirati vse ključne projekte, ki so pomembni za razvoj veterinarske stroke v Sloveniji in tako stroko naredili še učinkovitejšo,« je po izvolitvi dejal Viktor Štokojnik, Pecivo ^ Muffins € 1,35 ve£vrst, sn 32331 300 g iJO/kg Najvišja kakovost po najnižjih cenah! W If*,^ v Domns > SIT 29955- h- I •polnjenuvanliieva^'^^ KJE so NAŠI POSLANCI? Lokalni menedžerji Ko sem se peljal v Državni zbor, sem razmßljal. da bi mogoče kak menedžersko bolj sposoben župan male občine prej zagotovil nova sredstva za Ljubljano. Martin Mikolič, NSi Čeprav so lokalne volitve že globoko za nami, pa odmevi dogajanja s konca olaobra in za&tka lanskega novembra še vedno donijo po državi. Poslanci se ubadajo z nesrečno Izolo, kjer je bivša županja Breda Pečan (SD) najprej za las premagala Tomislava Klokočovnika, potem pa je ta s pritožbami dosegel razveljavitev glasovanja po poŠti in sam za las prehitel Pečanovo, Tudi ona je pognala sodne mline, saj je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti nekaterih določb volilne zakonodaje, ki se nanašajo na glasovanje po pošti. Ne gre le za Izolo, ampak za nedorečenost v sistemu volitev, ki lahko prej ali slej zadene vsako občino, trdi Pečanova. Upravno sodišče je namreč zavzelo stališče, daje treba glasovnice, oddane po pošti, obravnavati kot neveljavne, če na ovojnicah ni poštnega žiga, iz katerega je mogoče nedvoumno ugotoviti, da je bUo glasovanje opravljeno dan pred ragšsanimdnevom^asovanja. Zaradi tega sta izolska občii-ska volibia komisija in občinski svet razveljavila dvanajst ^sovnic, ki so prispele po pošti iz izolskega doma upokojencev v ovojnicah brez žiga, in tehtnico prevesila na Kloko&v-nikovo stran. Pečanova je zato zahtevala ustavno presojo zakonskih določil o glasovanju po pošti, saj so ta po nj enem nedorečena in povzročajo, da lahko sodišča in volilne komisije vedno znova po svoje odločajo v primeru sporov. Zakono^ja po njenem namreč ne določa načina, s katerim se ugotavlja dan glasovanja po pošti (glasovnice je treba oddati na pošto dan pred volitvami za ostale občane). Po njenih besedah v izolskem domu upokojencev ne žigosajo posameznih pošiljlc, ampak se za datum oddaje šteje datum na žigu v popisu oddanih pošiljk. Poleg tega so v ob-änah Piran in Lo^tec glasovnice, na enak način poslane po pošti iz istega doma upokojencev, šteli kot veljavne, ker tam ni bil podan ugovor. Parlamenöma zakonodajno-pravna služba (ZPS) je meni- la, da so očitki o neustavnosti neutemeljeni. Hkrati se ji zdi logična razlaga upravnega sodišča, da se kot dokaz o oddaji glasovnice upošteva žig na posamezni kuverti, saj naj bi bila vsaka pošiljka, oddana po pošti, opremljena s poštnim žigom. S tem se je, Idjub ugovorom strankarskih kolegov Pe-čanove, poslancev Mirana Po-trCa in Bojana Kontiča, strinjala tudi večina članov odbora in sprejela mnenje ZPS. Člani odbora so se pred dne vi ukvariali še z eno ustavno presojo. Štiri občine, ki bodo z novim zakonom o financiranju občin imele manjše proračune, so namreč vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona. Hkrati pa so zahtevale, naj ustavno sodišče zadiži izvajanje zakona. Tudi v tem prime-m parlamentarna ZPS ni podprla takšnega predloga, minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar pa je opozoril, da bi zadržanja zakona lahko povzročilo nepopravljive posledice, saj v tem obdobju ne bi bilo mogoče izvajati financiranja občin. S tem se niso strinjali v opozicijskih SD in LDS, kritičen je bil tudi Vili Rezman iz koa-Udjske DeSUS, parJaraentami službi pa so m^ drugim očitali, da je pripravila spolitizi-rano mnenje. Razprava je na dan potegnila tudi stara razhajanja o novem zakonu, saj opozicija trdi, da ta ukinja avtonomijo občin, minister Žagar pa zagotavlja, da prinaša pravičnejši sistem financiranja občin, s čimer se seveda ne strinjajo v Mestni občini Ljubljana, saj se bo njen proračun zmanjšal za okoli 45 milijonov evrovali slabo četrtino, finančni manjko po novem zakonu boli tudi občine Šempeter - Vrtojba, Itzin in Log - Dragomer. Kljub temu pa jc poslanec Martin Mikolič (NSi) okrcal izjavo ljubljanskega župana Zorana Jankovi-ča, da bodo v Ljubljani zaradi nižjih prihodkov zmanjšali proračuna na področju socialnega varstva in zdravstva. »Kot županu neke male občine bi mi bilo sramota to napisati,« trdi poslanec in župan Rogatca. SEBASTUAN KOPUŠAR iMöMUA ZIMA 2D07! ^jSkLJUČlTEV « EUR 110^1^'f ^ ' Pogoj leže izgrajen KRS in ne vključuje izgradiije KRS omrežja in TV inštalacij. ( PRQMQClü,Bl€S~i , PRfKUUČEK KRS + tNTERN Ooöatne informacije; 03 42 B8 112 03 42 88 119 e-rrrall: inlemet@celcabel.net I lillll M- Med objekti nekdanje Kolaijeve domačije na Trefačah, kjer je večkrat bival pri teti Josip B^o^Tito ter so jih zato množično obiskovali. Domačini trdijo, da je imel Trebče in Trebčaoe oasploh rajši kot rodni Komrovec. Na Trebčah so krojili zgodovino Več kot četrt stoletja po Titovi smrti - V slikoviti vinogradniški pokrajini Kozjanskega parka Ob imenu Trebč, kraja med Bistrico ob SotU in Pod-sredo, večina najprej pomisli na domače kraje nekdanjega voditelja nekdanje države. Tako na Kolarjevo domačijo ob ribniku/kjer je Tito večkrat bival pri teü in sestankoval s predvojnimi jugoslovanskimi komunisti kot na bližnjo Javerško-vo domačijo, od koder je bUa doma njegova mati. Trebče so seveda veliko več kot leto. Ljudje, s katerimi smo se srečali na Trebčah, so povedali, da je imel nekoč vplivni svetovni voditelj njihov kraj veliko raje kot rojstni Kimiro-vec. Na bogati Javerškovi domačiji (ki ne spada pod vas Trebče, vendar je na sami me-jij je mali Joža bival skupaj z materjo večkrat v času hude stiske, ki jo je na njen rodni dom privedla iz bližnjegaKu-mrovca. Na skromni Kolar-jevi domačiji na Trebčah, kjer je živela njegova teta, pa se je zadrževal predvsem v zrelih letih, kot predvojni komunistični funkcionar. Pozneje, kot predsednik Jugoslavije, je tam rad obiskoval svojo priljubljeno sestrično Ano Ko-stanjšek, na obeh naslovih pa je bil nazadnje še leto dni pred smrtjo. V zadnjem obdobju SFRJ so postale Trebče pravi množični izletniški cilj, zgradili so celo Motel Trebče ter lepo prenovili starinske objekte, povezane s Titom. In danes, ko se tu širi čudoviti Kozjanski park? Kolarjeva domačija na TVebčah služi s svojo opremo kot muzejski primer domačije revnejših ljudi, Javerš-kova domačija (kjer še živijo Titovi daljni sorodniki) kot muzejski primer domačije 'ß kmeta. Pred enim od objektov nekdaoje Kolarjeve domačije sožupao Bistrice ob Sotli Jožef Proi tamkajšnjih vinogradnikov Jože Babic, Milica Kočevar (ki jo zi parka Ivo Trošt. direktorica Teps Zdenka Jagodic, pi združenja ekoloških kmetov Martin Šmaičič. »Območje TrebČ je za nas v bistvu osnova,« je povedal direktor Kozjanskega parka Ivo TVošt, eden od sogovornikov, s katerimi smo se v torek pogovarjali v Motelu Trebče. Osnova javnega zavoda in območja Kozjanskega parka je prav vas Trebče, po kateri se je dol- 0 imer Trebče (vse do leta 1999). Navdušenih množic ni več, obiskovalci še vedno prihajajo, med njimi precej šolske mladine. V bližnji okolici Trebč so še druge zanimivosti, med njimi soteska Bistrice, kraški izvir Trebčice, tristo let staro dmulino drevo ter še kaj. Da o nadvse slikoviti, pestri pokrajini ne govorimo. Eko kmetijstvo Trebče so razloženo naselje. sestavljeno iz Spodnjih in Zgornjih Trebč ter iz Hri-bre. »V zadnjih letih je občina tukaj asfaltirala več vaških cest ter zgradila javni vodovod,« omenja župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad, V Spodnjih Trebčah, kjer je V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali HUDIČEV GRABEN PRI DOBRNI. Našo novinarko boste našli v ponedeljek, 19. f^ruarja, ob 15. uri v bistroju Hudičev graben, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ^ pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj. nam pišite ali nas pokličite* ipaj z družino. »Odločitev za eko kmetijo je prišla spontano, kot izziv Najprej bolj za mojo dušo, danes pa je delmojega vsakdana, glavna dejavnost,« pravi Šmaičič, med drugim predsednik združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, s sedežem v Celju, ki združuje blizu tristo kmetij celjske in koroške regije. Šmalčičevi imajo med drugim vinograd, sadovnjake ter nasad aroni-je. tričetrt hektarja zeliščnega in zelenjavnega vrta, Skoraj vse predelajo in prodajo sami, predvsem ob sobotah na ljubljanski tržnici. Med prednostmi ekološkega kmetovanja omenja predsednik Deteljice lažjo prodajo takšnih pridelkov, ekološki kmetje pa ne štedijo tudi s kritikami na račun kmetijske politike. Po njihovih izkušnjah so pričakovanja raz-hčnih dejavnikov kmetijske politike od eko kmetov velika. pri čemer je za nadaljnje izobraževanje slovenskih eko kmetov postoijenega bistveno premalo. Eko kmeri so marsikdaj napoti običajnim pridelovalcem hrane, še najbolj pa proizvajalcem fito-f^macevtskih sredstev. Toda to je že druga zgodba. Vino in majoiike Od kmeüj na Trebčah je treba vsekakor omeniti še eno daleč znano turistično kmetijo. Klet Trebče, kjer je prišlo do hudega požara. Trenutno jo obnavljajo. Trebče so nasploh vinogradniški kraj, kjer živi tudi predsednik Društva vinogradnikov in kletarjev Šem-pder 'Bistrica ob Sotli, vinogradnik Jože Babič. V društvu, ki obstaja desetletje in pol pripravljajo vsakoletna ocenjevanja vina in salam (predlani so imeli Bi-stričani celo zmagovalca sa-lamijade na državni ravni) ter predstavljajo svoja vina na prireditvah po Kozjanskem, v Celju in celo v Avstriji. »Ocenjevanja vina, ki jih pripravljamo ves čas odkar društvo obstaja, bistveno vplivajo na dvig kakovosti,« je zadovoljen Babič, ki je predsednik tretji mandat. vvašem kraju V Babičevih vinogradih je 1800 trsov, v glavnem za belo in mešano rdeče vino. Trebče so očitno kraj us- • tvarjalnih ljudi, vse od sta- ; rih časov, V odmaknjenem kraju so se dolgo ohranüe • nekdanje obrti, z oglarji, ap- -• narji, opekaiji, kolaiji, mli- : narji, lončarji ... Dolga leta • zapriadomačijavbližinimo- • tela, ki so jo novi lastniki ; kupih lani jeseni, se je celo ^ izkazala kot živi muzej Ion- ' čarstva. Hišo je kupilo pod- \ jetje Teps, s sedežem v Celju, ki se ukvarja poleg ra-čunovodstva z nepremični- ' nami in evropskimi projek- -ti, L »Medčiščenjemobjekta,ki ^ ga je podjetje v okviru svoje , dejavnosti nameravalo proda- ? ti, smo odkrili lončarsko de- ! lavnico. To je bilo za nas ve- i liko presenečenje,« je pove- i dala direktorica Tepsa.Zden- ! kaJagodič, Zanimivo doma- I čijo nam je razkazala skupaj t s poznavalcem lončarstva. Sil- ; vom Tomaničem ter Milico ; Kočevar. ki jo je lončarstvo prav tako pritegnilo. Hiša je potrebna temeljite obnove. V njej so našli veliko količino več desedetij starih lončarskih izdelkov, ki so jih javnosti predstavili na božič- | nirazstavivŠentjuiju.VTepsu ( resno razmišljajo o rekon- I strukciji hiše z lončarsko de- | lavnico ter iščejo sovlagate- | 2ja. Pri tem vidijo poslovno | priložnost v dejavnosti, ki bi | bila povezana s turizmom, | predvsem zaradi bližineTerm t Olimia in Term Čatež. i Še veliko zanimive^ so po- : vedali naši sogovorniki v Mo- ^ teiu Trebče, ki je v lasti dru- J žinskega podjetja iz Krivice '■ (KSPrevoiJe),Vmotelumbi- * lo nikoli turističnih nočitve- i nih zmogljivosti, kot bi lah- j ko sodili po imenu, v njem j zdaj vodi gostinsko dejavnost f osmo leto Kristina Bevc, pri ; delu pa ji pomagata sinova. , Bevčevi že razmišljajo o ob- ^ novi objekta, ki je bil zgrajen • pred točno tridesetimi leti. BRANE JERANKO ? naselje bolj strnjeno, naj bi v prihodnjih letih pridobiH še javno razsvetljavo in kanalizacijo. Pregrad vidi možnosti Trebč zlasri v kmetijstvu oziroma v vinogradništvu ter turizmu. I\idi župan živi na Trebčah, kjer se ukvarja z družino z ekološkim kmetovanjem, pri čemer je bü v širši okohci med prvimi ekološkimi kmeti. Na kmetiji imajo štiri hektarje vinograda, pridelujejo med drugim piro, tritikalo in druga žita ... Pregradovi imajo v celoti približno dvajset hektarjev zemlje. Na Trebčah Pregradova eko kmetija ni edina, saj se zadnjih deset let posveča ekološkemu kmetovanju prav tako županov sosed Martin Šmal- Podjetjo Tops, ki se med drugim ukvarja z nepremičnmami. je jeseni ^ kupilo dolga leta zaprto domačijo pri Motelu Trebče. V njej so našli ; lončarskodelavnico, ki je danesživi muzej, številne najdene lončarske izdelke pa so že razstavili. Na fotografiji direktorica Zdenka Jagodic. NOVI TEIIII Prvič v Celju Logistika '07 Na Fakulteti za logistiko v Celju bo 21. in 22. februarja prvič sejemsko-konferenčna prireditev z naslovom Logistika '07, ki je nastala kot odraz sodelovanja med Evropskim združenjem za promet, transport in poslovno logistiko in Fakulteto za logistiko v Celju. Na enem mestu se bodo zbrali vsi, ki čutijo pomanjkanje izobraževanja in novih rešitev ter medsebojnega druženja sodelujočih v lo^stiki. Namen Logistike '07 je propagiranje in vzpostavljanje logistike kot redne stroke in resne znanstvene discipline, za katero po besedah prof. dr. Martin Lipičnika »v Sloveniji ni pravega razumevanja«. Prireditev bo potekala v dveh delih, kot konferenčna in sejemska prireditev. Pomemben del te konference je tudi okrogla miza na temo izobraževanja za področje logistike, na kateri bodo govorili o kadrih in načinih, kako jih pridobiti. Prireditev je namenjena vsem ponudnikom logističnih storitev (špediterjem, distribuciji, letalskemu, železniškemu in pomorskemu tovornemu prometu ter celinskemu prevozu dobaviteljem skladiščnih sistemov, specializiranim ponudnikom naprav za avtomatsko identifikacijo ter študentom različnih fakultet. ANJA PAJTLER HEKUSO Stojan Grgič, predsednik programskega odbora Logistike '07: »S to prireditvijo omogočamo logistom da nastopajo na tržnici, na kateri lahko tržijo svoje storitve. Gre za edinstveno prireditev, ki poteka na fakulteti, in to je znak celjske fakultete za logistiko, da si zelo prizadeva združiti na eni strani ponudnike tehnologij in logistike in na drugi pov-praševalce. Zelo malokrat se zgodi, da je v slovenskem prostoru takšna prireditev na fakulteti.« Prof. dr. Marti Virusi razsajajo Tako kot drugod v Sloveniji tudi v celjski regiji narašča števUo akutnih prehladnih obolenj in primerov gripe. Z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so sporočili, da so v celjski regiji do torka laboratorijsko potrdUi 18 primerov gripe. Tako kot drugod v Sloveniji je povzročitelj predvsem virus influence A. Med bolnimi je največ otrok in mladostnikov. Epidemije za zdaj še ni. »Tisti, ki so se letošnjo zimo cepül proti gripi, so pred njo zaščiteni. Cepljenje proti gripi je kljub temu, da virus gripe že kroži, še vedno smiselno in učinkovito. Zaščita pred ^po ne nastopi takoj po cepljenju, temveč po približno štirinajstih dneh. Cepljenje priporočamo še zlasti kroničnim bolnikom, starejšim in otrokom,« opozaija dr. Alenka Skaza, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Sicer pa po njeni oceni razmere na območju za ta letni čas niso nič posebnega: »Akutna prehladna obolenja sicer naraščajo, vendar ne odstopajo od povprečja, značilnega za zadnja leta. Med prehladna obolenja uvrščamo vnetja zgornjih dihalnih poti, ki jih povzročajo različni povzročitelji. Virusi, ki povzročajo prehladna obolenja, se prenašajo kapljično, torej po zraku, pogost pa je tudi vnos virusov v telo z okuženimi rokami,« je še povedala dr, Alenka Skaza. Podobno opažajo tudi v dispanzerju za predšolske otroke v celjskem zdravstvenem domu. Kot je povedala predstojnica Mojca Jereb Kosi, bolj kot virus gripe zaenkrat ogroža majhne otroke respiratomi sincicijski virus. Obolevajo predvsem dojenčki, ki so bili v stiku z otroki, ki obiskujejo vrtce. Gre za virus, ki najbolj ogroža ravno najmlajše, saj pri njih pogosto tako oteži dihanje, da je potrebno zdravljenje v bolnišnici. V dispanzerju opažajo tudi porast črevesnih okužb z bruhanjem in drisko. Za preprečevanje razširjanja virusnih okužb priporočajo preproste splošne preventivne ukrepe, kot so pogosto prezračevanje zaprtih prostorov, higiena kapljanja, umhra-nje rok, ^banje na prostem in pestro prehranjevanje. Bolniki, ki imajo vročino, nahod in kašijajo, naj ostanejo doma, počivajo, uživajo tople napitke in uporabljajo sredstva za zniževanje telesne temperature. V vrtcih in šolah priporočajo intenzivno prezračevanje prostorov in mokro čiščenje tal ter predmetov, ki se jih dotika veliko ljudi. Odslej tudi program iiortiiculture Vrtnarska šola Celje je v okviru dolgotrajnega projekta prenovila programe na področju vrtnarstva in cvetličarstva ter oblikovala program izobraževanja horti-kulture. Programi se bodo izvajali na srednješolski in višješolski stopnji. Dijakom in študentom želijo s tem ponuditi znanja, ki so najbolj iskana na trgu dela. Prenovljeni programi, ki jih je že potrdil svet za poklicno in strokovno šolstvo, naj bi se začeli izvajati že z novim šolskim letom in naj bi povečah kakovost izobraževanja. Kot je povedala vršilka dolžnosti direktorice Vrtnarske šole Celje, Jadranka Seles, se bosta na šoli še vedno izvajala triletna programa cvetličarstva in vrtnarstva, ki so ju prenovili, tako da bodo dijaki lahko izbirali med razhčnimi strokovnimi področji. Štiriletni program vrtnarskega tehnika so zamenjali s programom hor-rikulture, ki daje poudarek kulturi bivanja in ohranjanju podeželja ter krajine. Horti-kultumi tehniki bodo tako opravljali zahtevnejša tehnič-no-operativna dela v vrtnarstvu in cvetličarstvu, organi-ziraM, vodili ter nadzorovali delo v vrtnarijah, rasthnja- kih, cvetličarnah, drevesnicah, arboretumih, botaničnih vi materiala, parkovnih in sadnih rastlin, vrtnin in cvetličarskega blaga. Pripravljen je tudi nov višješolski program, ki bo izobraževal bodoče inženirje hortikulture. Ti bodo prido-bivah teoretična in praktična znanja na področju vključevanja rastUn v prostor. Nove pro^ame je pedagoški kader pripravljal celo desetlet- je, 8 tem, da se je vključeval v mednarodne projekte in pridobival praktične izkušnje pri delodajalcih, Izvajali jih bodo tudi v ostalih šolah te stroke po Sloveniji. Z omenjeno prenovo naj bi predvsem izboljšali tudi zaposlitvene možnosti svojih dijakov in študentov ter namesto vrtnarstva postopoma uvedh širši pojem hortikulture, ki obsega celotno kulturo bivanja. PM i. dekan Fakulte- Logistiko Celje: »Odkar je Fakulteta i logistiko v Celju, organiziramo razhčne ob-študijske dejavnosti, med katerimi je v letošnjem letu največja tokratna prireditev Logistika '07. Najbolj pomemben cilj, ki ga fakulteta zasleduje, je, da bodočim delodajalcem naših študentov predstavimo ta študij in jim na tak način posredno tudi lajšamo zaposlovanje, kar ves čas obljubljam, da naši študentje bodo dobili službe.« 6 GÖ^ODÄRSTVO C cetis Imeli bi veiiica^ privoščimo si majiina Zadnji prihranki za nakup stanovanja, za svetovalce ga že zmanjka - »Opečeni« kupci se redko odločijo za pravdo v Celju in njegovi okolici v zadnjih letih močno narašča število novograden). Tako praviloma stanovanja, če le imaš denar, ni težko dobiti. Vendar pa ob nakupu teh pogostokrat nastanejo težave, ki bi se jim lahko tako kupci kot prodajalci stanovanj izognili, če bi že prej poznali svoje pravice, ugotavlja celjsko podjetje Kapitol nepremičnine, ki je včeraj pripravilo prvo nepremičninsko konferenco v Celju. Na kakšne težave torej lahko naleti kupec stanovanjaali hiše, kaline so na podl^ zakona o varstvu kupcev njegove pravice? Na ta vprašanja so skušali odgovoriti povabljeni strokovnjaki. »Dandanes so kupci veseli, da sploh lahko kupijo stanovanje, zalo so velikokrat pripravljeni >požreti< kakšne pomanjkljivosti, ki jih opazijo ob prevzemu objekta,« opaža profesor na mariborski pravni fakulteti dr. Matjaž Tratnik. »Sama zakonska ureditev jim nalaga določene težave z vpisom v zemljiško knjigo, ki je pomembna za pridobitev hipotekarnega kredita, s katerim bi lahko financirali nakup. Po eni stra- ni morajo torej kupcu v roku plačati kupnino, po drugi strani pa morajo banko prepričati, da jim sploh odobri sredstva.« Kupci pogostokrat ne vedo, da lahko ob prevzemu stanovanja zaradi opaženih pomanjkljivosti zadržijo del kupnine v višini 10 odstotkov. Ne vedo tudi, da je potrebno opažene pomanjkljivosti že takoj ob prevzemu reklamirari. »Izredno pomembneje, da kupec na prevzem ne ^e sam,« opozarja stanovanjski inšpektor Dušan Oražem. »Naj investira še toliko, da gre tja v družbi odvetnika in nekoga, ki se spozna tudi na tehnično problematiko, da lahko zahteva odpravo pomanjkljivosti.« Tako pa se v praksi dogaja, da kupci raje plačajo nekaj tisoč evrov, namesto da bi se odločili za pravno pot, saj je ta zanje predraga. Kupci so le redko zadovoljni še nekaj je pri nakupu stanovanja pomembno vedeti. Kadar prodajalcu plačate že celotno kupnino, tudi inšpekcijske službe ne morejo ničesar več ukreniti. Lahko si- cer kršitelja sankcionirajo, a zaradi smešno nizkih kazni pravih rezultatov ni. »Če pa nepremičnino kupujemo na tako imenovanem sivem trgu, torej pod mizo, pa na svetti ni organa, ki bi takšne kupce lahko zaščitil pred njihovo lastno naivnostjo,« je še poudaril Oražem. Pasti pri nakupu nepremičnine so predvsem te, da ob prvem obisku zaradi nav-dušenja sploh ne opazimo napak, še manj skrite, zaradi katerih bi lahko zahtevali znižanje kupnine. Ko enkrat že plačamo kupnino, le redki prodajalci izvedejo še vpis v zemljiško knjigo, na podlagi katere bi lahko kupci najeli hipotekami kredit Presenetijo nas lahko še neplačani obratovalni stroški prodane nepremičnine, včasih pa celo še stanovalci, če prej ne preverimo, do kdaj in kam se bodo izselili. Investitorji po novem zakonu od kupcev ne morejo več zahtevati predplačila, zato se afere, kot je bila Zbilj-ski gaj, ne morejo več ponoviti. Velikokrat pa zakonodajo izigravajo drugje. Kupci stanovanj tudi, da vsa nova stanovanja niso ravno po Gradijo več, kot jim gradbeno dovoljenje dovoljuje in, v najekstrenmejšem primeru, iz stanovanjske hiše naredijo blok. Ne samo, da je to v nasprotju s prostorskimi pogoji, pač pa se s tem bistveno poslabšajo pogoji bivanja. Ne ravno kršitev, pač pa pogosta nelo^čnost ali svojeglavost investitorjev je še, da gradijo prevelika stanovanja ali takšna, ki si jih večina kupcev ne more privoščiti. »Celjani pogrešajo funkcionalna stanovanja. Res je, da bi po eni strani vsi imeli velika, lepa stanova- nja, vendar je cena tista postavka, ki odloča,« je poudaril organizator konference, direktor Kapitola nepremičnin Janko Parfant, ki še v tem letu napoveduje drugo konferenco na temo nepremičnin, ki pa bo bolj posvečena laični javnosti. ROZMARl PETEK Kili na sejmu Ambiente Na fankfurtskem sejmu Ambiente, svetovnem sejmu namiznih potrebščin, opreme za kuhinjo in hišo, daril in notranje opreme, se vsako leto predstavijo tudi podjetja s Celjskega. Fotografija je z razstavnega prostora libojskega Kilija. Imajo kupce? Koga zanimajo državni deleži v Cinkarni, Cometu, Sipu in Cetisu, še nekaj dni ne bo znano. Včeraj se je sicer iztekel rok za oddajo ponudb, vendar bosta Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba imena, če sploh so, izdala šele po uspešno izvedeni prodaji. Izmed štirih podjetjih s Celjskega naj bi bila za nakup še najbolj zanimiva Cinkarna Celje, v kateri naj bi 33-odstot-ni delež želelo pridobiti konkurenčno češko podjetje. Delež v šempetrskem Sipu se je zaradi minule uspešno izvedene dokapitalizacije (z menedžerskim odkupom so izvedli dokapitalizacijo do polovice obstoječih delnic) iz dobrih 42 odstotkov znižal na 28 odstotkov, zato se je, po oceni vodünih v Sipu, interes za nakup državnega deleža zmanjšal. Podobno ocenjuje tudi vodstvo Cetisa. ki meni, da je zaradi praktično zaokrožene lastniške suukhjre podjetje za nakup nezanimivo. Kaj predvidevajo v Cometu, nam žal nI uspelo izvedeti. Prevzem Izletnika končan RP Načrt reševanja nepopoln v ( v Slov« 1 Konjicah je bila decembra lani uvedena prisilna poravnava, načrt finančne reorganizacije pa še ni popoln. Kot smo že poročali, je bilo po podatkih prisilnega upravitelja Branka Dordeviča prijavljenih terjatev v višini 300 tisoč evrov, še bolj kot terjatve pa podjetje bremenijo hipoteke. Teh je na hotelu Dravinja in dvorcu Trebnik za 1,5 milijona evrov. Uprava gostinskega podjetja Jelen iz Slovenskih Konjic, ki jo vodi Franc Tomažič, je morala predložiti načrt finančne reorganizacije podjetja. To je tudi storila, vendar po pričakovanjih načrt ni popoln. Podjetje namreč do uvedbe prisilne pravnave ni imelo zaključene bilance, manjkalo pa je tudi revizijsko poročilo. Dopolnjen načrt prisilni upravitelj pričakuje v naslednjih dveh mesecih. MBP - Št.14-16.febniar2007 - Z včerajšnjim dnem je Skupina Viator&Vektor postala 97-odstotna lastnica družbe Izletnik Celje. Za dobrih 214 tisoč delnic so lastnikom Izletnika, to so bili izključno zaposleni v podjetju, plačali 4,5 milijona evrov. Kot so znova poudarili v Skupini Viator&Vektor, s prevzemom Izletnika Celje sledijo začrtani poslovni stra- Od 266 delničarjev Izletnika Celje se najverjetneje le eden ni odločil za prodajo. Po internem določilu je namreč posameznik lahko imel v lastni največ 9100 delnic ali tri odstotke vseh. Je pa svoje delnice prodala bivša direktorica Jovanovi-čeva, ki se je dolgo časa branila tujih prevzemov. Za svojih 12 tisoč delnic (zaradi prestopitve praga naj bi jo neuradno tudi odstavili) je prejela 252 tisoč evrov ali dobrih 60 milijonov tolarjev. tegiji o širitvi logističnih storitev. Izletnik Celje bo tako vključen v široko mednarodno poslovno mrežo Skupine Viator&Vektor, kar bo podjetju omogočalo nadaljnjo rast in razvoj, menijo. Novega lastnika se veseli tudi uprava Izletnika Celje. »Upam, da bomo skupaj z novimi lastniki postali nosilec razvoja avtobusne dejavnosti in se razširili na področja, ki jih že sedaj izven meja Slovenije pokriva Viator&Vektor,« je že ob objavi ponudbe povedal Darko Ša-farič, ki je po odpovedi delovnega razmerja dolgoletni direktorici Ani Jovanovič zasedel njeno mesto. Samamenjavalastnikovpo zatrjevanju novih lastnikov za 398 zaposlenih (od tega jih je bilo 266 delničarjev) ne pomeni nič novega. Odpuščanj ne predvidevajo, dali pa so tudi pisno zagotovilo vodstvu, da jim bodo dali možnost samostojnega delovanja. RP IgtDlI pannerinajboljšimoHmm Z novogradnjo ugriznili v Icislo jabollco Ena večjih investicij Mestne občine Celje je nedvomno gradnja nove osnovne šole na Polulah. Učenci OŠ Frana Kranjca so v tekočem šolskem letu tako preseljeni na Mariborsko, v prostore nekdanje Kovi-notehne. Ob začetku del na gradbišču je bilo predvideno, da se bodo v nove prostore lahko vrnili že z letošnjim septembrom. Izkazalo se je, da bi se gradnja znala vendarle zavleči. Tako je bilo slišati ob ogledu gradbišča, ki ga je v sklopu predstavitve večjih naložb predstavnikom medijev pripravila celjska občina. «Ocene o vrednosti celotne naložbe še niso dokončne, se pa gibljejo med 7 in 8 milijoni evrov,« je ob ogledu ogromnega gradbišča na Polulah povedal Silvo Plesnik, vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo. Od tega bo levji delež sredstev, kar 80 odstotkov, priskrbela občina, ostalo naj bi primaknila država. »Ko se je izvajalec lotu del, je kmalu postalo jasno, da je projekt bolj kompleksen, kot smo sprva pred- videvali. Bilo je potrebno izkopati jamo, globoko med 10 in 12 metri. Sele zdaj so lahko gradbinci začeli z intenzivnimi deli. Zaradi brežine, ki se bo izvedla v strmem naklonu, je nujno postaviti posebne pilote, ki jo bodo podpirali. Jama se bo na mestu, kjer je stala stara šola, po novem izkopala vse do nivoja spodnje ceste Celje-Laško, kjer bo telovadnica, prostori šole bodo stali višje,« pojasnjuje Plesnik in dodaja, da se bodo kljub nepredvidenim -zahtevnejšim delom poskušali držati obljubljenih rokov, Podlesnik pa ni mogel mimo dodatnih pojasnil giede zapletov 2 ministrstvom že v času prvotnega načrtovanja obnove šole, še preden so se odločili za novogradnjo. »Pravilniki ministrstva vsebujejo namreč brez števila zahtevkov, ki jih samo z obnovo ne bi mogU izpolniti. Odločili smo se za novogradnjo, vendar od države ni bilo mogoče pridobiti več sredstev kot omenjenih 20 odstotkov. Tako smo sami zagrizli v kislo jabolko.« Gradbišče, kjer bo stala nova OŠ Frana Kranjca, zaenkrat ni videti ravno abetavno. Občina šolskega leta 2007/08. Začetek gradnje se je zavlekel zaradi prvotnih usklajevanj z lastniki bližnjih zemljišč, nato pa zaradi letnega Časa ni bilo mogoče pridobiti vseh podatkov o Zemljini, ki so podlaga za načrtovanje izvedbe inve-sricije. »Šele takrat smo lahko približno predvideli roke izgradnje. Kot kaže, bi nam ob odpravi za- mud vseeno lahko še uspelo dela zaključiti nekje do septembra. V skrajnem primeru bodo prostori v Celju, kjer se sedaj odvija pouk, še zmeraj na voljo v ček del nekje do začetka septembru, ko bi se morebiti intenzivno zaključevala še zadnja dela,« je še dodal Podlesnik. POLONA MASTNAK Foto; GREGOR KATIC tisočerih nakupov vsako sredo ob 10.15^ ä 'ßitvpentmißelie\inmß$Radiu^el]e Kuponček pošljite na naslov Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, Cefje ali ga oddajte v skrinjico, ki se nahoja ob Čarobni ruleti v Cifycentru Celje. »PranOa nagradne igre šo obfavlfena na u)u>w.raaioeetie.com in www.novitedniIt.eom. - Št14-16.febniarZ007 - 8 ^Mervju m TEr Bolezen z lepim obrazom in grdim značajem Damjan Justinek, diabetolog, avtor knjige 101 odgovor na vprašanja o diabetesu Sladkorna bolezen bo verjetno še dolga leta zahtevala prevelik človeški davek. Skokovito naraščanje v nerazvitem svetu potiska skupno število obolelih preko 230 milijonov. V Evropi se trend rasti sicer umirja, a kaj naj si mislimo ob tem, da je kar 18 odstotkov starejših ljudi diabetikov? Nanje prežijo zapleti, ki se jih večinoma slabo zavedajo, kajti posebnost diabetesa je, da je to bolezen z lepim obrazom in grdim značajem. To je med drugim napisala v uvodniku knjige Damjana Justineka urednica revije Dita Darja Lovšin. »Pred desetimi leti je imelo v Sloveniji sladkorno bolezen od tri do štiri odstotke prebivalstva, sedaj od pet do šest odstotkov Število bolnikov narašča tudi v drugih državah Evropske unije in razvitih državah. Se pa ne povečuje število tistih, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1, ki predstavlja približno 15 odstotkov vseh sladkorniliboinikov.Ta tip bolezni je pogostejši v severni Evropi. Pri nas je pogostejši pri otrocih, čeprav se tudi pri mladih vse pogosteje pojavlja sladkorna bolezen tipa 2, kjer je glavni vzrok debelost,« je Damjan Justinek naštel nekaj osnovnih značilnosti. Kateri so najpogostejši vzroki, da nekdo zboli zaradi sladkorne bolezni? Še pred leti je bila menda na prvem mestu dednost, potem prehrana in stresi. Se je vrstni red teh dejavnikov spremenil? Vzroki, da nekdo zboli za sladkorno boleznijo, so približno enaki kot so bili že prej, Dednost je in ni pomembna. Pri sladkorni bolezni tipa 1, kjer je bolnik odvisen predvsem od dodatnega zunanjega inzulina zaradi odpovedi trebušne slinavke po vnetju, je vpliv dedovanja zelo majhen, morda pri desetini bolnikov. Nekoliko večji, pri slabi tretjini, je kriva dednost pri dvojčkih in ožjih sorodnikih. Veliko bolj je dednost kriva pri sladkorni bolezni tipa 2. Podedovana je približno pri 60 odstotkih bolnikov, čeprav je tudi res, da se navadno deduje nagnjenost k tej bolezni, sama bolezen pa nastane tudi zaradi drugih dejavnikov - porasta telesne teže, stresov, poškodb in drugega. Pravijo, da je sladkorna bolezen neozdravljiva. Se morda v bližnji bodočnosti obetajo časi, ko temu ne bo več tako? Bolezen je res neozdravljiva, vendar ni tragična. Večina kroničnih bolezni ni ozdravljiva. Mislim na povišan in neurejen krvni pritisk, vnetja na želodni, hudo revmn, okvare na hrbtenici in druge tegobe. V nobenem od teh primerov ne moremo govoriti o ozdravljivosti. Pomembna je terapija. Če bo bolnik s prekomerno težo spremenil način življenja, da se bo redno gibal, vsaj trikrat na teden šel na sprehod za dve uri ter upošteval še druge stvari, dieto na primer, se lahko zgodi, da prekinemo inzulinsko terapijo kar za nekaj let, če ga seveda ne prizadene kakšna druga bolezen. Narobe pa bi bilo v tem primeru reči, da bolnik nima več sladkorne bolezni. Še vedno jo ima, vendar ne potrebuje nobene posebne terapije, pač pa le zdrav način življenja. Kaj je bolj nevarno? Povišan krvni Üak, srčni infarkt ali sladkorna bolezen? Sladkorno bolezen sedaj zdravimo moderno, Pri tem moramo upoštevati tri stvari. Krvni sladkor moramo normalizirati, ne pa ga urediti samo približno. Če bi ga uredili samo malo, bi vseeno prišlo do zapletov, saj bi lahko prišlo do možganske kapi in drugih zapletov, bolnik pa bi na koncu postal invalid, Ne pomaga pa samo normalizirati sladkor in ne zdraviti drugih bolezni. Učinek je veliko boljši, če normaliziramo še pritisk, maščobe in skrbimo za normalno težo. Šele seštevek vseh teh stvari bo omogočil dolgo in kakovostno življenje. Vi bolj prisegate na inzulinsko terapijo kot pa na terapijo s tabletami. 7.akaji Iz izkušenj lahko povem, da bi lahko zdravniki uvedli inzulinsko terapijo že vsaj dve leti prej, kot bi to želel botaik sam. To pomeni, da bi jo uvedli, ko še lu nikakršnih okvar zaradi bolezni same, ampak na tešče ugotavljamo samo povečan sladkor v krvi. Kot bi primerjal gostilno. Ne glede na to, kako je zvečer razmetana in umazana, zjutraj mora biti vse kot iz škatlice. To omogoča kombinirana terapija. Bolnik sicer ima tablete, zvečer pa naj si da inzulin, če vidi, da same tablete niso dovolj učinkovite. To pomeni, da bo imel vsako jutro normalen krvni sladkor in tudi normakio življenje, pa četudi mu bo čez dan nekoliko nihal. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je pomembno tudi samoizobraževanje. Vsak bolnik s to boleznijo mora biti sam svoj zdravnik. Omeniti moram ameriško ko- legico, ki je izvedela, da je zbolela za sladkorno hole7nijo. Narediti je morala tri stvari. Predvsem je morala začeti redno in disciplinirano živeti. Veliko bolj kot je to običajno v življenju je morala poskrbeti za prehrano in vsakdanje aktivnosti. Z njo vred mora zdravo živeti tudi njena družina in ji pom^ati pri vsakdanjem življenju in terapiji. Ce želimo nekomu predstaviti pomen inzulinske terapije, mu je treba povedati, da se mu bo z njo bistveno izboljšala kakovost življenja in bodo v največji možni meri preprečeni zapleti zaradi sladkorne bolezni. Če si dajejo injekcije starejši ljudje, potem po kosilu ne bodo zaspani in utrujeni. Pri mladih strogo vztrajamo z inzulinsko terapijo, da v poznih letih ne bi tipeli zaradi komplikacij, ki jih lahko povzroči ta bolezen. Cena zbadanja ni tako visoka, kot se zdi. Z injekcijami skušamo zagotoviti mak- Damjan Justinek, dr. med., je specialist interne medicine in diabetolog, zaposlen v bolnišnici Tbpolšica. Je predsednik sveta sladkorne bolezni jr šaleško-savinjski regiji, aktiven v odboru zveze diabetikov, v akciji pregleda okvar stopal 1500 bolnikom, v endokrinološki sekciji v Topolšici ter zaslužen za odprtje podružničnih ambulant v Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Nazarjah. Savinjčan, doma iz Tmave, je sodeloval na številnih mednarodnih kongresih in poskrbel za prenos najnovej- ših znanj s področja diabetologije v Slovenijo. Leta 2005 j siadkorno bolezen. Občasno dela tudi v celjski bolnišnici. stanovil tudi Center za simaino dobro življenje. S tem, ko se sami zbadamo v prst in si merimo sladkor, smo si kupili svobodo. Smo samostojni in lahko delamo, kar hočemo. Tudi diabetološka stroka napreduje. Nekateri prisegajo na razna domača zdravila in čaje, drugI na tablete, tretji na inzulinsko terapijo, vaše najbolj ozko strokovno področje predstavljajo inzulinske črpalke. Zakaj? Morda zato, ker je žena pediatrinja. Za otroke je na tem področju zelo dobro poskrbljeno. Urejena je klicna pomoč, na voljo jim je stalen dežurni telefon. Želim si, da bi imeli to na voljo tudi odrasli ljudje, da bi uporabljali moderne internetne metode in bi vzpostavili spletni register ter nujno klicno pomoč tudi za starejši bolnike. Projekt nujne klicne pomoči smo že predstavili ministrstvu za zdravje ter zavarovalnici. Projekt so dobro sprejeli, vendar se je zapietlo pri nekaterih povsem tehničnih zadevah okrog same izpeljave. Težkemu sladkomemu bolniku, ki bi dnevno potreboval pomoč, bi to omogočili najkasneje v lui in pol, ko bi se stanje še dalo popraviti, v nasprotnem primeru pa bi ga poiskali in pripeljali v bolnišnico. Glede domačih zdravil pa naj povem, da so ljudje vrsto let uporabljali različne naravne pripravke, od skorje evkalipta, fižo-lovih lupin, korenja do peteršilja. Naravni pripravki ponavadi zmanjšajo simptome, pri sladkornem bolniku recimo občutek žeje, in tudi prispevajo k boljšemu počutju. Tipičen primer je bil čaj patra Ašiča. Toda preden bolnik uporablja takšno »terapijo«, se mora o vsem dobro prepričati, ker je velika večina teh stvari povezana s komercialno platjo, ki sploh ne sodijo v področje zdravljenja, pač pa gre za navadno zavajanje ljudi. Zadnje čase smo imeli zelo slabe izkušnje z nekaterimi čaji iz Dalmacije, pri katerih ni bilo učinka, ljudje pa so verjeli reklamnim geslom. Kakšne pravice in ugodnosti imajo bolniki s sladkorno boleznijo v Sloveniji primerjalno z drugimi državami? Ni preparata, ki pri nas ne bi bil dosegljiv in celo večina tehničnih pripomočkov je enako dostopna kot kjer koli v razvitih državah. Ponavadi pa se zaplete pri plačilu zavarovalnice, ker je denarja premalo. Zgodi se, da mora kakšen tehnični pripomoček plačati bolnik sam, ker ga ne bo zavarovalnica. Najbolj izrazit primer so sedaj inzulinske črpalke. V Sloveniji imamo to najmodernejšo obliko zdravljenja enako uveljavljeno kol drugod, vendar je ta pravica trenutno dostopna le otrokom - sladkornim bolnikom tipa 1, ki brez inzulinske terapije sploh ne bi preživeli. Slovenija zaenkrat Še ni dovolj bogata, da bi takšno terapijo omogočila vsem. Upam, da bo to kmalu možno. Glede strokovne oskrbe pa moram reči, da smo lahko Slovenci kar zadovoljni. Strokovni kriterijipri zdravljenju bolezni so enaki kot v razvitih državah. Tudi z zelo majhno zamudo pridejo k nam najnovejša zdravila. PohvaUmo se lahko tudi s šolaini za diabeti-ke.V Sloveniji smo razvili dispanzerski sistem zdravljenja, ki je sicer nekoliko dražji, vendar je oskrba zelo dobra in naš model posnemajo tudi nekatere druge razvite države. Zadnja leta se tudi pri nas vračamo k modelu družinskega zdravnika. To pomeni, da bomo diabetologi, tako pri zdravljenju kot tudi vzgoji, še naprej veliko sodelovali z domačim zdravnikorn. Velik problem je pomanjkanje zdravnikov. Sem optimist in menim, da se bo stanje vsaj v šestih letih bistveno popravilo in z veseljem pričakujem nove, mlade kolege. JANEZ VEDENIK Foto: TT lil mm jiMCtÜALWO-AKCIJA 9 Združene rejnice Izmed 153 rejnikov in rejnic s Celjskega, starih od 22 do 75 let, jih je kar 94 včlanjenih v leto dni staro društvo rejnic celjske regije. Kot poudarja njihova predsednica Terezija Hladin iz Nove Cerkve, je njihovo osnovno vodilo druženje in medsebojno spoznavanje rejnic in rejniških otrok. Tudi v tem letu nameravajo pripraviti dva dobrodelna koncerta, več strokovnih predavanj in ekskurzij ter vrsto družabnih prireditev. Tako strokovna kot družabna srečanja so izredno pomembna za čim boljše razumevanje otrok in njihovih potreb, poudarjajo v društvu, saj lahko določene težave in njihove rešitve najdejo zgolj na podlagi izkušenj drugih. POZOR. HUD PES RP Naj vam bodo za zgled boije lahko poskrbiš za otrahe, je prepričana predsednica društva rejnic celjske regije Terezija Hladin. WWAI) Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CEUE Nikar ne odlašajte in se prijavite na našo akcijo zdravega hujšanja. Do naslednjega petka imate čas izpolniti kupon za prijavo (izpolnite vse rubrike!), kot smo pisali že v prejšnji številki, pa bomo seznam srečnih izžrebancev objavili v torek, 6. marca. Naj vam bodo dosedanji udeleženci hujšanja za vzor. Samo lanski so skupaj lažji za kar 300 kilogramov. Tisti, ki so vztrajali do konca akcije, so v povprečju shujšali za 25 kilogramov. Med ženskami je največ kilogramov izgubila Bibiana Grač-ner, ki je bila konec akcije lažja za 28 kilogramov, Zdravko Maček je zmago- valec med moškimi, ki je shujšal za približno 37,8 kilogramov, zavidljivo je svoje »kile« odvrgel tudi David irojtca Nemec, ki je shujšal za dobrih 33 kilogramov. Nikar ne odlašajte in pošljite nam kupone na naslov inHT Smsi Mi m I RADIEM CEUE Sebi v škodo Vzadnjem času se v zvezi s turizmom pri tias nekaj dogaja, je ^ede na letni čas tudi logižno, saj smo pred novo turistično sezono. Afaa z Bovim predsednikom tmistič-ne krovne oisanizadje Dominikom Čemjakom se še ni polegla. Kot kaže. gre za nov primer nepotizma brez primera, ampak o tm naj sodi raje kdo d^. Vas to kot Celjane na kaj spominja? Težaves snegom vplivajo na zimski turizem in nekateri cdo menijo, da podnebne spremembe dolgoročno pod vprašaj postavljajo vse zimsko-športne ekonomske investicije vse do 1500 m nadmorske višine. Maitwrsko leališče se na wak naän skuša aktivno vklju^v mednarodno ponudbo nizkocenovnih letov, skoraj mesec pride v me(üje kakšna raca in kakšna resn^-ša novica v zvezi s tem. Toda, na spbšno se zdi. da se kaj resnega ne odvija. Od Cei^a je ' letališčeoddaljeno okoli 40km in z njim avtocestno povezano, torej, z avtobusom manj kotpoluie! Možnosti torej so, kaj pa realnost? Realnost se lomi na drobtinicah, ena izmed njihje vprašanje, zakaj se zaračunava Tratopnina v blejsko certev. In zmeraj znova prepir okoli oslove sence. Če se mi zdijo številne zadeve v zvezi s cerkvenimi posli v zvezi z denacionalizacijo, o njih sem že pisal, za cerkev skrajno neprimerne, se mi zdi njihova od-loätev, da zaračunavajo c^-led cerkvice na otočku Čisto legiomna. To je njihov problem, ka) si o vsem tem mislimo tisu, ki bi si jo radi ogle-dah, )e naš problem. Za^to-vD pa je to ena izmed najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji in čisto prav je, da nekdo služi na ta račun, Dostikrat sem opazil.da imamo Slovena ia'azito dvojm merila pn plačevanju določenih »turističnih« ushig, pri nas se nam dozdeva, da bi moralo biü vse neznansko poceni, če Piže: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmaii.com ne celo zastonj, ko pa se odpravimo čez mejo, predvsem tisto zahodno in severno, pa se čisto nič ne pritožujemo nad vstopnino, kvečjemu se sprašujemo, če si nekaj lahko privoščimo ali ne. Nekoč sem to že pisal in omenjal, toda v vsem tem času se ni na področju tega prav nič spre-meiilo. Dal sera primer, ki ga lahko dam še enkrat, vrtovi Boboli v Firencah, tam plačujejo vstopnino turisti, Fi-renčani lahko vanj vstopajo po niiE volji. Podobno bi lahko bilo na Bledu, kakšno stra-tepo pa bodo imeli v sami cerkvici, pa je seveda odvisno od njih in mislim, da « vtem primemlahko samostoj no od-ločajo, turistično društvo, ki temu nasprotuje, pa naj najde novo strategjo, kako bo prišlo do dodatnih zaslužkov. V tovrstnih primerih smo še zme raj preveč romantični, da ne rečen naivni ali pa primitivni v smislu dojemanja turizma, Floskuleo»zeleneni,eko-toštem« in ne vem kakšnem Se turizmu, ki jih trenumo trosijo na krovni mristični orga-nizadji, pa so seveda z^be zaprvošolčkein po dn^ strani velika manipukdja javnosti. Predvsem pa je t.i. ekološki turizem izvrstna krinka za lenobo in nedejavnost, kar nekakšna velika napoved za kka-ko niča, če ^ to dvoje sploh ^{Hj. Vtemprimemgre! Zatorej pozdravljam uvedbo v^opnine v cerkev in menim, da se lahko tako pričn^o obnašati tudi vsi tisti, la imajo to možnost. Dn^ zgodba so pa seveda milijoni evrSmv v zvea z denadonalizadjskimi postopki. Novi tednik&Radio Celje. Prešernova 19, 3000 Celje. hobby program www. hobby-progfsm.com Priznano in hitro rastoče podjelge HP HOBBY PROGRAM d.o.o., vabi k sodelovanju dinamične, poslovno uspešne kandidate/kandidatke, za prijavo na prosto delovno mesto: SAMOSTOJNEGA KOMEROALISTA/KE NA TERENU ZA PODROäECEUAZOKOLICO Najmanj V. stopnja izobrazbe, 2 leti delovnih izkušenj na terenu, izpit B kategorije in osebni avtomobil. ieSdni : Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe od objave oglasa na naslov: HP HOBBY PROGRAM d.o.o.. Zgornje Hoče 7,2311 Hoče. ^at^Pyg Ui2teLCaO xitfibüJaud JlnbbxMur) 10 _CEyE_J ip NOV. •umi Za Lanovž ena ponudba Na javni razpis za najem celjskega dvorca Lanovž, ki ga mora bodoči najemnik obnoviti, je prispela ena ponudba. V Mestni občini Celje, ki je razpis za najem kulturnega spomenika na križišču med Lavo in Otokom objavila, naj bi ponudbo odprli danes. V primeru, da ne bo ustrezala razpisnim pogojem, bo- do razpis ponovili, so povedali v občinski upravi. Občina želi z razpisom pridobiti ponudnika, W bi poskrbel za kakršnokoli primerno vsebino v dvorcu Lanovž, v katerega obnovo bi vlagal samostojno, pri tem pa bi njegov delež poračunali pri plačilu najemnine. Tudi o trajanju najemnega razmerja se bosta občina in morebitni na- Grafike dijakov Gimnazije Lava v Galeriji sodobne umetnosti Celje je na ogled razstava grafičnih listov dijakov Gimnazije Lava Celje. Osnovno izhodišče njihovega ustvarjanja je razstava jedkanic nemškega natika Horsta Janssena, ki je na ogled v galeriji do kon- Razstava se uvršča v sklop Kreativnih prostorov, s katerimi Galerija sodobne umetnosti Celje vzpodbuja likovno ustvaijalnost otrok v vzgojno izobraževalnih procesih, katerega osnovni namen je kreativno sodelovanje s šolami. S pomočjo vodstev in delavnic spodbujajo izvirnost jemnik dogovorila naknadno. Sicer pa mestna občina oddaja Lanovž v najem v dogovoru z denacionalizacijskim upravičencem, saj ima z njim pisno pogodbo, po kateri bi mu v primeru vrnitve izplačala odškodnino. To pomeni, da bo dvorec v vsakem primeru občinska last, BJ Aktivno med počitnicami in eksperimentalni pristop v likovnem ustvarjanju mladih ter jih seznanjajo z različnimi vsebinami in izrazi, ki so značilni za sodobno umetnost. Tokrat so se dijaki v sodelovanju z mentorico Darjo Povše posvetili ^afične-mu mediju. Ustvarjali so v tehniki črno-belega in barvnega linoreza ter se vsebinsko navezali na motive iz vsak-danjega življenja. Rezultat njihovega dela so številni grafični listi, ki s svojo lahkotnostjo igrivo spremljajo vrhunsko mojstrstvo enega največjih nemških grafikov. ANJA PAJTLER V Mestni občini Celje se bo tudi letos zvrstila kopica pustnih prireditev, ki se bodo začele jutri, v soboto, ko bo v mestno jedro med 10. in 11, uro vkorakala pustna povorka, sestavljena iz učencev OŠ Lava, Jutri bodo obiskovalci lahko obiskali tudi otroško maškarado v KUD Zarja Trnovlje Celje ali se pridružili škratu Niku na pustni zabavi na Pravljičnem drsališču pred Mestnim kinom Metropol- Tudi Local vabi na pustovanje. Organizatorji sobotnih prireditev najlepšim maskam obljubljajo lepe nagrade. V nedeljo bo v Celjskem domu med 16. in 18. uro potekala otroška maškarada, na katero organizatorji vabijo velike in male otroke v izvirnem pustnem kostumu. Na pustni torek bo posebna pustna komisija Turističnega društva Celje med 9, in 12. uro ocenjevala pustno okrashev gostinskih lokalov in trgovin v mestnem jedru, ob 14, uri pa se bo z glasbo Vitezov Celjskih začela osrednja prireditev Celjski pust 2007 pred Muzejem novejše zgodovine Celje, Najbolj izvirne maske ter najbolje pustno urejene gostinske in trgovske lokale bodo tudi nagradili. Na pustni torek bodo lahko Celjani ob 17, uri obiskali tudi pustovanje na Pravljičnem drsališču pred Mestnim kinom Metropol. Pustne prireditve v Celju se bodo zaključile v sredo ob 16. uri s pokopom pusta pred Muzejem novejše zgodovine. BA Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje je skupaj s Športno zvezo Celje ter v sodelovanju z ZPO Celje in nekaterimi drugimi izvajalci športa tudi za letošnje zimske počitnice, ki se pričenjajo v ponedeljek, pripravili program različnih športnih aktivnosti. Te bodo v času počitnic brezplačno na voljo celjski nošolski ih srednješolski mladini ter študentom. Program, ki ga financirata Mestna občina Celje in Fun- dacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, je sestavljen za šest dni, vanj pa so vključene različne oblike aktivnosti kot so plavanje, drsanje, kegljanje, mali nogomet, badminton in fitnes. Večina dogajanj bo, kot je to v navadi, v objektih Golovca, drsanje pa na drsališču v mestnem parku, vsak dan med 9. in 12. uro. Uporaba vseh v programu navedenih športnih objektov je brezplačna in na lastno odgovornost, še sporočajo organizatorji, BS OSREDNJA PRIltEDITEV CEUSKEGA PUSTA 1007 MD OKMJIM MUIMI OläM OLK S^bot^ t? Hßbniar rUSTNA rOVORKA os Lav« Od 10.00 do 11.00 - me'jtno ic&o 1«.M tastovMijc na pravljične« drsališču pred Mestrm MetK^DOl Celje. Na)botj5e maske bodo nagrajisnei Torefc, 30. februar PUS-mA POVORKA McstM občin« Ccij« 14.00 žl»a slasba pred Muzejem oovejSe zgodovine Celje 15.00 zbiranje made pred Mestih občina Celje 1S.30 odhod Pusbie povwkc po mcstnUi uiicA Podelitev nagrad za rajboljše maske in n^bolje pustno irojene gostinske in trgovske lokale. 17-00 Pustovanje na pravljičncn drsališču pred Mestnim kinom Metropol Celje Sreds, St. februar 16.00 POKOP PUSTA pred Muiejem novsyje zjodovm Ceije MEDIJSKI POKROVITEU NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE '5''-^-J««^ JÜS™! ■■ mm Ljudem prijazni »posegicf v Upravni enoti Žalec zadovoljni z opravljenim delom - Premajhen obisk krajevnih uradov 11 Gospodinjstva v Spodnji Savinjski dolini, ki sodijo v Upravno enoto (UE) Žalec, v teh dneh prejemajo publikacijo, v kateri je predstavljeno delo žalske UE. »V publikaciji so različne informacije o delu UE in krajevnih uradov, pa tudi nekaj uporabnih številk od leta 199S, kar delujejo UE, do danes,« pojasnjuje načelnik Marjan Žohar. Sicer so o delu in številkah v lanskem letu že podrobneje spregovorili na novinarski konferenci. »S podatki smo zadovoljni. Zabeležili smo 2,5-odsoten porast klasičnih upravnih postopkov. Izjemno veseli pa smo, da se je >prijela< ideja ministra Gregorja Viranta o pridobivanju podatkov za državljane in pravne osebe v upravnih postopkih, ki so povezani v upravne registre. Gre za prizadevanja za prijazno upravo. V UE Žalec se je število teh, če rečemo posegov, v primerjavi z letom 2005 povečalo za 70 odstotkov, v številki pa to pomeni 50 tisoč nalog. Ocenjujemo, da se je trend dobro prijel in da s tem prihranimo ljudem čas in denar,« ocenjuje žalski načelnik. K UE Žalec sodijo tudi krajevni uradi na sedežih občin, torej v Preboldu, na Polzeli, v Taboru, na Vranskem in v Braslovčah. V teh uradih je možno postoriti skoraj vse, kar je možno urediti v UE, vendar tudi v Spodnji Savinjski dolini ljudje te možnosti še premalo uporabljajo. »Čeprav je bilo skoraj za petino več zadev, bi radi državljane še dodatno naučili, da ni treba za vsak opravek hoditi v Žalec. Zanimivo je, da ne vemo, kaj posebej privabi ljudi oziroma zakaj se je obisk v KU Polzela povečal za sto odstotkov, v Braslovčah ali Preboldu pa ni tako.« Ministrstvo za javno upravo je lani uvedlo barometer zadovoljstva državljanov s storitvami upravnih enot, po katerem se žalska upravna enota uvršča med 10. in 15. mestom v državi. »Glede na to, da lahko ljudje doma izpolnjujejo vprašalnike in jih potem vračajo, obdelajo pa jih v Ljubljani, menim, da so naše storitve na nivoju,« pravi Žohar in dodaja, da seje med ljudmi »prijel« tudi novi del prostorov, torej prenovljeni prostori v žalski občinski stavbi, kjer lahko državljani uredijo večino stvari. V Žalcu so se namreč med prvimi odločili za ureditev okenc za stranke po sistemu vse na enem mestu oziroma za odprte prostore, kar sedaj uveljavljajo tudi v drugih UE. »Tako strankam ni treba več hoditi po hiši, pa tudi zaposleni znajo več, kot so prej,« z zadovoljstvom ugotavlja načelnik Žohar. US Prelivanje barv za poseben čar v avli Doma n. slovenskega tabora v Žalcu bo do 28. februarja odprta zanimiva likovna razstava amaterske sUkarke Alice Javšnik iz Celja. O slikarki in njenem delu je na ponedeljkovi otvoritvi v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec govorila programska direktorica Lidija Koceli. Povedala je, da je Ahca Javšnik, rojena leta 1946 v Celju, po poklicu medicinska sestra, že od otroških let zapisana slikarstvu, ki ga je skozi desetletja dopolnjevala na številnih likovnih kolonijah, svoje slike pa razstavila na več kot 130 samostojnih in 40 skupinskih razstavah. Je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Njena najbolj priljubljena tehnika je akvarel, zahtevna tehnika, ki skoraj ne dopušča popravljanja, a prelivanje barv, pravi slikarka, da sliki poseben čar. Otvoritev je popestrila z recitacijami iz svoje pesniške zbirke Danica Klover iz Celja. tT Avtorica razstave Alica Javšnik (na levi) iViozirje icot gradbišče v torek so v Mozirju podpisali pogodbo, po kateri bodo prihodnji teden ob šoli končno začeli z gradnjo telovadnice oziroma večnamenske dvorane. Priprave so se vlekle več let, vmes so večkrat spreminjali projekte, tako da je Osnovna šola Mozirje ena redkih, ki ne izpolnjuje osnovnih pogojev za devetletko. Dvorano, ki pomeni izjemno veliko pridobitev za Mozirje, naj bi dogradili do sredine oktobra, naložba pa bo veljala slaba 2 milijona evrov. »S tem bo veüko pridobila šola, ki je brez spodobne telovadnice, in tudi kraj, saj bo dvorana namenjena za vadbo različnih društev ter tudi za izvedbo različnih prireditev,« napoveduje mozirski župan Ivo Suhoveršnik. V Mozirju pa to še zdaleč ne bo edino gradbišče. Zaradi mile zime so v minulih mesecih pospešeno urejali središče kraja, prvo fazo pa naj bi zaključili do krajevnega praznika. »Prijavili smo se na razpise za denar iz države in tudi Evrope. S projektom bomo nadaljevali in prepričan sem, da bomo še v tem mandatu trg popolnoma urediK,« pravi župan Suhoveršnik. Veliko se bo dogajalo tudi na območju Mo-zirskih trat, kjer bo novi last- nik stare občinske stavbe, In-terdesign, začel z njenim urejanjem. Še vedno pa ostaja aktualno vprašanje^ede načrtovane gradnje turističnega centra v Podrožniku. Na območju v neposredni bližini Mozirja naj bi namreč zgradili večji hotelski kompleks z bazenom in vsem, kar sodi v turistični center. »V zvezi s tem imamo kar nekaj sestankov, vendar dokler ne bom imel v rokah nekaj konkretnega, pa naj bo to vrab-ček ali golobček, velikih izjav ne bom dajal,« pravi mozirski župan in dodaja; »Je pa težko pridobiti investitorja in denar za tako veliko na- ložbo. Vendar smo zelo daleč in kot sem obljubil: pred dvema letoma smo odprli trgovski center, lani upravni center, čez dve leti pa še vedno napovedujem odprtje turističnega centra v Podrožniku. Njegova končna podoba bo odvisna od investitorja.« Župan je optimist tudi glede obnove ceste, ki vodi skoraj do smučišča na Golteh. »Projekt imamo v celoti pripravljen. Za obnovo bomo skušali dobiti denar iz Evrope in prepričan sem, da bo cesta do t. i. Planinske rave zaključena oziroma obnovljena v tem mandatu.« URŠKA SELIŠNIK Prenovljena knjižnica V Krajevni knjižnici Griže so v torek pripravili prireditev, s katero so v obnovljenih prostorih pričeli z avtomatizirano izposojo gradiva. Za nakup računalniške opreme sta poskrbela ministrstvo za kulturo in KS Griže, k opremi prostorov pa so prispevali Občina Žalec, KD Griže in številni sponzorji. V kulturnem programu so sodelovali citrarka Fanči Lapaj-ne, recitatorki Olga Marko-vič in Valčka Gnus ter učenci OŠ Griže. Priznanje za lepo urejeno in posodobljeno knjižnico je tamkajšnji knjižničarki Magdi Ježovnik izre- kel tudi žalski župan Lojze Posedel. Krajevna knjižnica Griže, ki deluje pod strokovnim vodstvom Medobčinske matične knjižnice Žalec, je za obiskovalce odprta ob torkih od 16. do 18. lu-e in četrtkih od 9. do 11. ure. Bralci in uporabniki imajo na voljo več kot 8.000 enot gradiva, ki ga lahko po novem podaljšujejo in rezervirajo tudi prek Interneta. Knjižnico redno obiskuje 160 članov, ki pa si lahko pod enakimi pogoji izposojajo gradivo v vseh organizacijskih enotah žalske knjižnice. TT Turistično olepševalno društvo Šoštanj, kot član združenja evropskih karnevalskih mest, pripravlja na pustno soboto letos že 54. Pust Šoštanjski. Sodelujoče skupine se bodo zbirale na parkirnem prostoru pred Termoelektrarno Šoštanj in ob 15. uri v sprevodu krenile proti središču mesta. Sodelovalo bo najmanj 20 skupin, osrednja točka pa bo prvi »slovenski« oklepnik 8x8. Tega ne bodo izdelali v novi Gorenjevi tovarni v Šoštanju, temveč v »tovarni« TD Pristava. Na karnevalu ne bodo manjkale niti Kure iz Skornega, pa Koši Šoštanjski in njihovi spremljevalci, pripadnice in pripadniki kneza T^esimirja, ki naj bi živeli v bližini Šoštanja. Letos prvič se bo predstavila skupina »kuksov« iz Bolgarije. Na pustno soboto pripravljajo tudi enega največjih karnevalov v Spodnji Savinjski dolini - pustno dogajanje na Vranskem se bo začelo ob 14. uri. V Velenju (spet) ne bo karnevalskega sprevoda, nekaj pustnih utrinkov pa pripravljajo v drugih krajih. Na pustno soboto se bodo ob 16. uri na Gorici v Velenju začele 1. Pustne igre, na katere so povabili društva in sosednje krajevne skupnosti, da se pomerijo v igrah, primernih za pustni čas. Mozirski Pustnaki, prav tako člani združenja evropskih karnevalskih mest, so sinoči podelili trške pravice zdravniku Bojanu Leskovšku. Danes, v petek, bodo karnevalski šotor v Mozirju prepustih zgornjesavinjskim študentom, ki vabijo na brezplačno pustovanje z The Drinkers. Pustnaki se bodo v soboto odpravili na obhod trških meja, velika gala maškarada z Okroglimi muzikanti in Sašo Lendero pa se bo v šotoru začela ob 20. uri. V nedeljo bo otroška maškarada z Ireno Vrčkovnik, v ponedeljek ob 15. uri pa se bodo Pustnaki odpravili na »ofiranje od hiše do hiše«. Med »ofiranjem« bodo vabili tudi na torkovo celodnevno pustno dogajanje, izjemno bogata mednarodna povorka pa se bo na tr^ začela ob 15. uri. Turistično olepševalno društvo Lipa vabi v nedeljo ob 10.27 v pustni sprevod po Gotovljah. Ob 13. uri se bo začelo pustovanje v POŠ "nje. uro kasneje v Grižah pripravljajo hokej v maskah, ob 15. uri pa bo na Rečici ob Savinji otroška maškarada. Otroci so bb 14.30 vabljeni tudi v športno dvorano na Polzeli, ob 16. uri pa še v Dom krajanov v Taboru. Osrednji karneval se bo v Žalcu začel v torek ob 16. uri, uro kasneje pa v atriju Savinove hiše vabijo še na pustno rajanje za najmlajše z Romano Kranjčan. OPTIKA. ^nloJjIr PECEUE,Stanetovaulical3, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjeqe za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pi1pomo£kl,d.o.o.ol>nKA 3301 PETR0VČE,Lev8c38 Telelon; 03/428 55 80, (ajc 03/428 55 83 12 LAŠKO I ^EHTJU^ ključ stanimilhi Bggiiiiiili Košec Kaitna. Osemnajst rešenih problemov Vnaselju Debro v Laškem so v ponedeljek izročili ključe stanovalcem bloka z 18 neprofitnimi stanovanji, vreden 1,1 milijona evrov. Investitor je bil Javni nepremičninski sklad Občine Laško. V njem je sedem stanovanj, ki so jih pridobili s sofinanciranjem republiškega stanovanjskega sklada, vsa ostala pa so v lasti občinskega sklada. Slovesnost je popestrila laška pihalna godba z mažo-retkami. Slavnostni govornik je bil Primož Pire, direktor Stanovanjskega sklada RS, ki je povedal: »V prihodnje se bomo še bolj kot doslej osre-dotočali na izgradnjo stanovanj, ki so namenjena najemu kot prvemu reševanju problema mladih družin, ki pa bodo cenovno vsaj 20 odstotkov cenejša kot ostala tržna stanovanja.« Stanovalcem je ključe simbolično izročil župan občine Laško Franc Zdol-šek, ki je o novi pridobitvi povedal: »Časi nikakor niso naklonjeni takšnim novogradnjam, pa naj bodo te še tako utemeljene in prepo-trebne. Ideja, da bi na tem mestu stala stanovanjska soseska, sega vsaj 25 let v preteklost, ko je takratna občina za ta namen odkupila in vsaj delno komunalno opremila zemljišča.« Stanka Jošt, svetovalka za stanovanjske zadeve v uradu župana Občine Laško, je povedala, da se je na razpis prijavilo 42 prosilcev, ki so bili raz- deljeni na dve listi glede na to, ali so dolžni plačati varSä-no ali ne. Rešili so 20 prosilcev, 18 v okviru tega stanovanjskega objekta, dva pa v okviru drugih objektov v krajevnih skupnostih. Ostale bodo skušali rešiti z dodelitvijo stanovanj v Zidanem Mostu in Jurkloštru. »Naš naslednji večji projekt je poslovno-sta-novanjski objekt v Rimskih Toplicah, kjer se načrtuje gradnja zdravstvene postaje, zobne ambulante in osem ne-profitnih stanovanj. Tudi s temi bomo kandidirali za soin-vestitorstvo republiškega sklada,« dodaja. Letos bodo prav tako porušili dotrajano bivšo podružnično šolo v Lokavcu, stanovalce pa bodo delno preselili v objekt prenovljene Lo-^mice v Jurkloštm, kjer z deli končujejo. ANJA PAJTLER Urška Knez. stanovalka: »Prvič sem se pnjavila za ne-profitna stanovanja leta 2001, če se prav spomnim. Dokler ni bilo no^nh gradenj, nisem imela kakšnih velikih možnosti za stanovanje. Zdaj, ko so ta blok zgradili, sem se pa mdi jaz uvrstila v finale. To mi seveda zelo velik pomeni. Imela sem srečo, saj lastnica stanovanja, v katerem trenutno živim, to stanovanje prodaja in bi morala ven.« Bogomila Košec Kajtna, stanovalka: »Lansko leto je bil razpis za neprofitna stanovanja in sva z možem napisala vlogo. Jeseni sva potem zvedela za prednostno listo. Sedaj, ko je za nama tehnični preyed in uporabno dovoljenje, se bova lahko v kratkem vsehla. Stanovanje ima skupno 67 m^.« f.novitednik.coni e mmms Laščani dobili svoj Med Laščani je že nekaj časa tlela želja po ustanovitvi kolesarskega kluba, saj postaja kolesarjenje med ljudmi \se bolj priljubljeno. Željo so uresničili minuli teden, ko so ustanovili kolesarski klub Olimp 2004 Laško. Na ustanovnem zboru kluba se je v petek zbralo 16 ustanovnih članov in se dogovorilo o aktivnostih, ki jih bodo pripravili v letošnjem letu. Sprejeli so statut kluba, okvirni finančni načrt ter predstavili načrtovane aktivnosti. Tako so sklenili, da bodo v klubu že prvo leto delovanja poskušali pripraviti čim več prireditev in tekmovanj, pri čemer bodo pozornost ob rekreaciji namenil tudi tek- movalnim rezultatom, »Med drugim bomo organizirali kolesarjenje za pokal Laškega na etapi Laško-Vrh-Trob-ni Dol-Marof-Rimske Topli-ce-Laško, povzpeli se bomo na Šmohor, kolesarili ob Savinji od Celja do Rimskih Toplic, načrtujemo tudi maraton Zavrate in skupno srečanje na Celjski koči s člani celjskega kolesarskega kluba Olimp 2004,« je načrte predstavil predsednik kluba Luka Picej. Povedal je tudi, da na projekt izgradnje kolesarske poti ob Savinji do Celja in Rimskih Toplic Občina Laško ni pozabila: »To je v perspektivi občine, ki bo skušala za denarna sredstva s t. i. tematskimi potmi (med katerimi je tudi kolesarska pot) kandidirati na evropskih natečajih. V občini bomo pripravili vso potrebno dokumentacijo, pri čemer je treba vedeti, da so postopki za pridobitev evropskega denarja precej dolgotrajni.« Na ustanovnem srečanju so imenovali tudi vodstvo kluba. Za predsednika nadzornega odbora so imenovali Klemena Grešaka, predsednik disciplinske komisije je postal Andrej Gobec, podpredsednik kluba je KarH Kra-šek, tajnik Boštjan Šuhel in blagajničarka Merlin Grosar. Po uradnem delu so si prisotni ogledali še kolesarsko popotovanje Dušana Vodla-na, ki je leta 2004 v 13 etapah potekalo od Celja do Aten. BOJANA AVGUŠTINČIC misf^mi» Turistično društvo Laško prireja v nedeljo ob 14. uri že 9. Pustni karneval po ulicah Laškega z zaključkom na Aškerčevem trgu, kjer se bodo maske tudi predstavile. Najizvirnejšim oziroma najboljšim maskam bodo podelili lepe nagrade. Komisija bo ocenjevala le tiste maske, ki se bodo predhodno prijavile, to pa lahko storijo Še danes. Zaradi lažje izvedbe pustnega kamevala ter same prireditve bodo v nedeljo popoldne za promet zaprte nekatere mestne ulice ter Aškerčev trg. V Laško so povabili tudi kurente, za katere organizatorji upajo, dabo-do prinesli lepo vreme, saj v primeru močnega dežja prireditev odpade. Na Šentjurskem bodo v soboto pustovali na različnih lokacijah. Ob 14. uri se bo na Ponikvi, v prostorih krajevne skupnosti začelo pustno rajanje za otroke, ki ga organizira Društvo prijateljev mladine Ponikva. Društvo Sonček Šentjur na šentjurski tržnici ob 20. uri pripravlja valenti-nov ples v maskah. V Kulnu-nem domu v Šentvidu pri Planini se bo pustovanje z ansamblom Zreška pomlad začelo prav tako ob 20. uri, organizira ga Prosvemo društvo Zaija Šentvid. Študentski klub mladih Šentjur pustovanje z mini koncertom pripravlja v Prostoru ob 21. uri. Graščaka čaka pot pred sodnika Odvetniška pisarna iz Maribora, ki zastopa Občino Podčetrtek, bo v teh dneh vložila dve tožbi proti lastnikoma propadajočega gradu Podčetrtek. Nekoč čudovito urejeni Attemsov grad je že vrsto let črna točka enega najpomembnejših turističnih krajev Slovenije. Prva od tožb je zahteva po razveljavitvi kupne pogodbe, po kateri sta poslovneža Djor-dje Zečevič in Dimitrije Djo-kič postala lastnika gradu Podčetrtek. Pogodba, po kateri bi morala nova lastnika grad obnoviti v petih letih, Mogočni grad Podčetrtek, ki so ga zgradili v začetku 16. stoletja, je bil do konca druge svetovne vojne v lasti grofov Attemsov. Potem ko je postal »splošna ljudska last«, so iz njega izginile umetnine, od katerih jih nekaj hrani Posavski muzej v Brežicah. V desetletjih po drugi svetovni vojni so ga med drugim uporabljali za stanovanja ter kot kurjo farmo. V x)kviru slovenske turistične akcije za nove gospodarje slovenskih gradov je nekdanja občina Šmarje pri Jelšah grad leta 1989 prodala sedanjima lastnikoma. Kako dolgo bo še črna točka? Občina Podčetrtek bo v teh dneh vložila proti lastnikoma gradu Podčetrtek, ki ga imata v lasti že dobro desetletje in pol, dve tožbi. je bila sklenjena že davnega leta 1989, vendar se to do danes ni zgodilo. Zato je začel grad v lasti novih lastnikov hitro propadati. Druga od tožb je zato odškodninski zahtevek Občine Podčetrtek, pravne naslednice nekdanje šmarske občine zaradi propadanja gradu, ki ima status kulturne- ga spomenika. O višini odškodninskega zahtevka so v občinski upravi zaenkrat povedali, »da ni ravno majhen«. Potem ko dogovarjanje z lastnikoma gradu v zadnjih mesecih ni uspelo, bo odvetniška pisarna vložila tožbo na okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah, obenem s pred- logom za vknjižbo začasne odredbe. Z njo bodo zahtevali prepoved odsvojitve gradu Podčetrtek, vse dokler postopek na sodišču ne bo zaključen. Občina je sodne takse že plačala, na sodišče pa naj bi poslali tožbi danes ali v začetku prihodnjega tedna. BRANE JERANKO Pred iglo in nitico Prešernove poezije Praznik slovenske kulture ni bil ovira za članice Društva kmetic Ajda, da se ne bi zbrale na rednem tečaju ročnih del v zimskem času. V veliki sobi domačije Francke Javeršek se je zbralo enaindvajset članic iz razhčnih krajev v občinah Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Kozje. Tako kot vsa prejšnja leta tudi letošnji tečaj vodi prizadevna Ljudmila Jan, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena v osnovni šoh v Bistrici ob Sotli. Zaradi praznika so letošnji tečaj ročnih del udeleženke začele z branjem Prešernovih poezij ter kar med ustvarjanjem imenitnih ročnih del od zaves do prtič-kov najrazličnejših velikosti in materialov nadalj evale pogovor o kulturi. Med tečajem narejena ročna dela bodo razstavile ob občnem zboru, ki bo 2. marca v Šmarju pri JeBah, zavzemajo pa se, da bi dobile Nasmejane in vesele udeleženke tečaja ročnih del na Kristan Vrhu prostor, kjer bi lahko razstavljale tudi med letom. Na različnih tečajih (januarja so imele Štiri}, pedavanjih in Izletih sodelujejo tudi z drugimi društvi, še posebej v Stu-denicah, Donački Gori, Izlakah, Slovenskih Konjicah in Šentjurju, lani pa so z Društvom podeželskih žena Idri-ja-Cerkno podpisale listino o prijateljskem sodelovanju. Predsednica Društva kmetic Ajda Francka Javeršek je z delom članic, ki jih je že več kot tristo, zelo zadovoljna. med večjimi akcijaim v spomladanskem času pa bosta tečaj računalništva in tradicionalna velikonočna razstava dobrot in ročnih del v Šmarju pri Jelšah in Podčetrtku. TONE VRABL Danes s tremi ministri v obsoteljskih občinah bodo danes na obisku trije ministri. V Šmarju pri Jelšah in Podčetrtku bosta na povabilo tamkajšnje SLS ministra za promet ter za okolje in prostor, v Šmarju pri Jelšah pa na povabilo poslanca NSi ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Ministra Janez Božič in Janez Podobnik bosta najprej obiskala Šmarje, kjer bo osrednja tema pogovora ureditev magistralne ceste med Šentjurjem in Dobov-cem. Poudarek bo na odseku na območju šmarske občine, pri čemer bodo govorili o načrtu nadvoza na Grobelnem, šmarski obvoznici, tretjem pasu na Haler-jevem hribu, krožišču v Me-stinju in obvoznici v Šentvidu pri Grobelnem. Pova- bili so župane in gospodarstvenike. Ministra bosta nadaljevala obisk v Podčetrtku, kjer se bodo pogovarjali o različnih aktualnih temah na območju občin Kozje, Podče-Otek in Rogaška Slatina. Pri tem med drugim omenjajo različne ceste in pločnike, menjave salonitnih vodovodnih cevi ter ureditev Vonar-skega jezera, povabili pa so župane in druge tamkajšnje veljake. Popoldan bo na obisku v Šmarju pri Jelšah še ministrica Marjetka Cotman, ki se bo srečala s predstavniki obsoteljskih občinskih odborov Nove Slovenije ter z župani. V te kraje prihaja na povabilo poslanca NSi v državnem zboru Martina Mi-količa. BRANE JERANKO MM^. v Rogaški Slatini pripravljajo pustovanje v soboto ob 11. uri na Evropski ploščadi. Pustovanje je namenjeno predvsem otrokom, saj bodo na ta dan imeli v šolah tudi kulturni dan, na katerem bodo izdelovali maske in se učili o pustnih običajih. Na pustno rajanje so vabljeni tudi starejši, le otroci pa bodo sodelovali v tekmovanju za najbolj izvirne maske. VobčiniŠmarjepri Jelšah bo tudi letos pestro pustno dogajanje. Kulturno društvo Brecljevo znova pripravlja Štomaški pust. Maske se bodo zbrale v soboto ob 14. uri na Brecljevem. Sledila bo po-vorka proti ploščadi pred gasilskim domom v Šmar7u pri Jelšah. Tam se bodo maška-re ob 15.30 predstavile, izbrali bodo tudi najlepšo. Pusta bodo pokopali v četnek pred gasilskim domom v Šmarju. Srečanje pustnih mask pa že osmo leto pripravlja KS Sladka Gora. Maškare se bodo na Sladki Gori zbrale v nedeljo ob 14, uri. Na maškarado bo prišlo tudi osem kurentov. SO 0 ŠOLSKI 1 GIKTIR ŠINTJUR Vas vabi v študijskem ietu 2007/08 vpisu v naslednja višješolsl^a študijsl(a programa: > W UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE redni in izredni šfud/j "5 ŽIVILSTVO IN PREHRANA redni /n izredni študij i Rok za oddajo prve prijave k vpisu je najkasneje do 8. marca 2007. Prvo prijavo za vpis pošljite na naslov: | Višješolska prijavna služba ^ Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje 5 e-pošta: referat.vsscekg@guestarnes.si telefon: 03/746-29-02 ali 03/746-29-00 14 SL.KOHJICEI ZREČE ior ''"'.»KiK »Kaj nam bodo še smeti smrdele?« Krajani Vinske Gorice nasprotujejo zbirnemu centru »že nad čistilno napravo nismo najbolj navdušeni, odpadkom pa ostro nasprotujemo in se bomo proti njim borili z vsemi možnimi načini,svoje mnenje o postavitvi zbirnega centra za smeti ob načrtovani čistilni napravi na papir spravili lirajani in poslali županu. Med njimi je tudi svetnik Jože Majer, ki si je nov sistem odlaganja odpadkov v Celju tudi sam ogledal, kar je dobrnskega župana skorajda najbolj presenetilo. Podobno kot še veliko ostalih občin tudi na Dobrni ni-majo urejenega odlagališča odpadkov. S sedanjim pri graščini Novi grad imajo ves čas same težave, saj ljudje pogostokrat smeti namesto v kontejner mečejo okoli njega. »To lokacijo ob načrtovani čistilni napravi je izbrala suoka,« poudarja župan Martin Bred, >>ki nikjer drugje v občini ne vidi bolj primerne lokacije, vendar pa krajane ne želim siliti v nekaj, kar jim ni všeč, pa čeprav gre za urejen način zbiranja odpadkov, Zbirni center bi namreč bil odprt le od določenih urah, kar pomeni, da nekontrolirano metanje odpadkov vse-povprek ne bi bilo možno.« Predlagal pa je, da bi vse podpisnike peljali na ogled v Ce- Na Dobrni trenutno smeti odlagajo pri graščini Novi grad, ki je daleč od Ije, kjer je zbiranje odpadkov odlično urejeno, saj bi jih le tako lahko prepričali, da iz zbirnega centra ne bo smrdelo. Svetnik Jože Majer takšne ideje ni »blagoslovil«, niti ni namignil, da bi se s kakSni-rni odškodninami vendarle od krajanov dalo prejeti soglasje. Ibdi sam namreč ni pripravlj en za lažj i uvoz pro- dati dela svojega zemljišča. >>V Vinsko Gorico dobivamo le odpadke, pa čistilno napravo, njegove znamenitosti, kot sta Aleksandrov hrib in Vinski vrh, pa se ne omenjajo v nobenem katalogu.« Po mnenju svetnice Marije Den Vrečer bi odpadkom krajani manj nasprotovali, če bi zbirni center imel samostojen uvoz, ostali svetniki pa so bili s ponujeno rešitvijo zadovoljni. Je pa župan vse pozval, naj sami poskušajo v svojih krajih poiskati primernejšo lokacijo. A te, kot vsepovsod drugje, tudi na Dobrni ne bo najbolj enostavno najti, do takrat pa jih bodo še naprej nekontrolirano odlagali v bližini dvorca iz druge polovice 19. stoletja. ROZMART PETEK Zametek novih term Kračunovi se v Ločah pripravljajo na 3,5 milijona evrov vredno naložbo v Ločah bo v naslednjih lelili zrasel večji luiisličiii center. Ali bodo to nove terme, zaenkrat direktor in ustanovitelj družbe Kračun d.o.o. Alojz Kračun še ne želi napovedovati, potrjuje pa, da so bile dosedanje analize tal in ugotavljanje termalne vode v globini 700 metrov, uspešne. Družba Kračun se v tem času pripravlja na veliko širitev ponudbe v turizmu. Konjiški občinski svet je že sprejel spremembe zazidalnega načrta za območje poslovnega centra, pridobili pa so že tudi vsa potrebna soglasja za veliko naložbo. »Naložba v širitev prenočitvenih zmogljivosti, prizidek z bazenskim objektom in s prostornejšo recepcijo je skupaj s stroški za vrtine ocenjena na 3,5 milijona evrov. Projekt bomo dokončali do konca februarja, saj se želimo prijaviti na razpis za pridobitev evropskih sredstev,« pojasnjuje Alojz Kračun. Od uspeha na razpisu je odvisno, kdaj boju lahko naložbo, vsaj prvi del, zaključili. Alojz Kračun napoveduje, da bi to lahko bilo jeseni leta 2009. Širitev prenočitvenih zmogljivosti in bazen bi v prvi fazi zaokrožila turistično ponudbo v poslovnem centru in dala nov zagon obstoječemu medicinsko terapevtskemu centru, Možnpsti, da bi v prihodnosti kopališke zmogljivosti še razširili in ustvarili večji turistični center, so odprte. Naložba pa ni pomembna samo za leta 1993 ustanovljeno družbo Kračun, temveč tudi za okolico. 2e sedaj družba v programu hladilne tehnike, bencinskem servisu, trgovini, gostinstvu in wellness centru zaposluje 46 ljudi. »Širitev bo omogočila 15 do 17 novih zaposlitev,« napoveduje Kračun. Za Dravinjsko dolino, kjer možnosti za zaposlitev ni ravno na pretek, je to veliko, zato ne preseneča, da so i bo v prihodnosti tukaj velik turistični center. tudi konjiški svetniki projekt podprli z obema rokama. Edini pomisleki so bili povezani s koriščenjem vode iz termalnega vrelca. Sicer pa daje dovoljenje za upo- rabo vodnih virov država, v prvi fazi pa je tako in tako predvidena uporaba sanitarne vode oziroma priklop na javni vodovod. MILENA B. POKLIC • • • • # • • • ■ W ^ V centru Nove Cerkve na pustno soboto ob 14. uri pričakujejo več kot 500 individualnih in skupinskih pustnih šem, medse pa so tokrat, ko pripravljajo 20. tradicionalni karneval, povabili tudi svetovno znane osebnosti. Tako se boste lahko srečali s samim papežem, Hai-derjem, Putinom, Prodijem, Bushem, Merklovo ... seveda pa ne bodo manjkah domači polidki. »Najavljenih je preko 50 skupin, preko 200 individualnih mask ter okoli 30 motoriziranih skupin,« napoveduje vodja organizacijskega odbora Slavko Jezemik. Kot vsako leto bodo pripravili montažne tribune, da manjši obiskovalci ne bodo prikrajšani. Zaradi prireditve bo od 14. do 16. ure popolna zapora ceste skozi center Nove Cerkve. Obvoz bo urejen skozi vas Polže. RP V Zrečah pripravljata maškarado za vse generacije domače turistično društvo in Društvo prijateljev mladine Zreče. V nedeljo se bodo maske zbirale od 13.30 do 14. ure na tržnici Zreče. Od tod bo krenila povorka proti ploščadi pred Termami, kjer bodo razglasili in nagradili najboljše. V Slovenskih Konjicah bo tradicionalno pustovanje, ki ga organizira društvo prijateljev mladine, na pustni torek. Maske se bodo zbirale od 15. ure dalje na Mestnem trgu. Ob 15.45 bo pustni sprevod krenil po Starem trgu, nato pa bo predstavitev in nagraditev mask. Prednost bodo imele družinske ter doma narejene maske. Še pred tem bodo od 10. ure dalje v Štorkljini hiši lahko šolarji sami izdelovali pustne maske, ob 11. uri pa se bo začelo otroško pustovanje s jjovorko in družabnim srečanjem v Kulturnem domu Ziče. Pripravlja ga tamkajšnje PD France Prešeren, Na pustni torek bo otroško pustovanje tudi v Vitanju. V kulturnem domu ga ob 15, uri pripravlja društvo prijateljev mladine. Vsaka maska bo dobila sladko nagrado. MBP llift KRATKO Dražji oskrbi starejšiii in najiniajšili DOBRNA - Svetniki so potrdili dvig cen ekonomske cene vrica, pa tudi obseg in ceno storitve pomoč na domu. Nova cena storitve pomoč na damu, ki jo trenutno uporablja 11 občanov, znaša 14,67 evra. To pomeni, da bo uporabnike ura dela stala 3,40 evra, razliko pa morata pokriti občina (ta plača 54 odstotkov cene) in država. Ekonomska cena vrtca pa bo odslej višja za 4,5 odstotka. Ravnatelj dobraske osnovne šole in vrtca Marko Šteger je sprva pričakoval skorajda 7-odstotni dvig, a je na koncu dejal, da bodo tudi z manjšim dvigom cen leto bolj ali manj normalno zaključili. RP Za vsaic slučaj DOBRNA - Kar nekaj postavk v letošnjem proračunu občine je znova zgolj fiktivnih. Na ta način si občina pušča odprte možnosti, da lahko ob kakšnem primernem razpisu kandidira za razpisana sredstva. Na tak način nameravajo v prihodnje narediti več projektov. Od vode na Loki in Loko-vini do izkopa nove vrtine termalne vode v središču mesta. Spreminjanje proračuna v času, ko država že objavi zanimiv razpis, se namreč v praksi ne obnese najbolje, poleg tega, meni župan Martin Bred, je pred objavo razpisa pa-meUio imeti že vso potrebno dokumentacijo. Šele tako lahko uspešno kandidiraš na razpisih. RP Odsevi zgodbe o uspehu v celjskem Muzeju novejše zgodovine so zaokrožili projekt odstiranja novejših obdobij celjske preteklosti v Muzeju novejše zgodovine Celje so izdali peti zbornik zbirke Odsevi preteklosti, ki zajema obdobje od leta 1945 do danes. S tem so zaokrožili več kot desetletno delo na projektu odstiranja novejših obdobij celjske preteklosti. Zbornik je v sredo predstavil dr. Zdenko Cepič iz Inštituta za novejšo zgodovino. Ideja o zbirki se je v celjskem muzeju porodila pred več kot desetimi leti, ko so začenjali s pripravo nove stalne razstave Živeti v Celju. Takrat ustanovljeni uredniški odbor je začrtal strukturo petih zbornikov, ki bodo pokrili obdobje med letoma 1780 in 1991. »Želeli smo, da nova knjižna zbirka predstavlja znanstveni in strokovni, pa tudi poljudno zgodovinski pogled na preteklost Celja in Celjskega. Tudi izsledki avtorjev razprav, objavljenih v zbirki, so nam biJi v oporo pri izdelavi scenarija in pripravi omenjene stalne razstave,« je povedala urednica zbirke Marija Počivavšek. Kol je še dejala, je rdeča nit celotne zbirke »po kronološkem zaporedju in v vsebinsko zaokroženih celotah osvetliti dejstva, dogodke in procese iz bližnje preteklosti Celja in tako predstaviti razvoj mesta iz različnih zornih kotov, vse od urbanizacije, gospodarskega razvoja, socialne zgodovine, sprememb v načinu življenja, vsakdanjega utripa inpodob- ČUDEŽNA MREŽA 96 min.. (Charlotta's animirana družinska komedija Režija: Gary Winick Igraio: Dakota Fanning, Julia Roberts, Steve Busceml, Dominic Scott Kay. John Cleese.Opfah Winfrey. CedricAe Entertainer Že w Planeta Tbs! nega«. Zaradi takšnega koncepta je zbirka Odsevi preteklosti namenjena širokemu krogu bralcev. Nad zbirko je navdušen tudi dr. Zdenko Cepič, ki je Odseve preteklosti označil kot «zgodbo o uspehu celjskega muzeja« oziroma kot veliko delo ne samo za celjsko, temveč za celotoo slovensko zgodovinopisje, saj je v zbirki »lokalna zgodovina vpeta v širše godovinsko dogajanje«. Hkrati pa je Celje »edino slovensko mesto, ki se je proučevanja svoje zgodovine lotilo tako načrtno in sistematično. Dobro bi bilo, če bi tudi druga mesta svojo zgodovino predstavila na podoben način«. Prvi zbornik je izšel leta 1996 ter nato do leta 2004 še trije, lani pa se jim je pridm- ZdenkoČepič, žil zadnji, peti, posvečen Celju od leta 1945 do 1991. V njem je med drugim predstavljen upravni razvoj Celja, celjsko politično življenje v Ljudski republiki Sloveniji, prostorski in urbani razvoj mesta, celjsko gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo, kot posebnost petega zbornika pa je Cepič označil obravnavo sodstva. »Sodstvo se v prejšnjih zbornikih namreč ne omenja, čeprav bi tudi v drugih obdobjih lahko predstaviti delovanje tega organa,« je pojasnil. Kot zanimivost izpostavimo še nekaj statističnih podatkov; celotno zbirko je ustvarjalo 29 avtorjev, ki so skupaj pripraviti 52 prispevkov, pri čemer vseh pet zvezkov šteje kar 1.516 strani. BOJANA AVGUŠTINČIC Z Brezovo metlo nad pusta Pustni čas postaja v Celju povezan s tradicionalno Brezovo metlo, na kateri se predstavijo otroci in mladostniki, ki se ukvarjajo s plesom. Plesalci bodo s svojo udeležbo na jutrišnji 14. Brezovi metli spet prispevali novo, svežo, sodobno, kulturno vrednoto norčavemu prazniku. Brezovo metlo organizira Društvo za umetnost plesa Harlekin v sodelovanju s celjsko izpostavo JSKD. Idejo za Brezovo metlo je pred 14. leti dala vodja Har-lekina Ana Vovk Pezdir, ki jo je kot avtorico projekta zanimalo predvsem, kako otrokom ponuditi obliko plesnega pustovanja, ki naj bi nadomestilo v mestih izgubljeno radostno doživetje tega dneva. Kmalu so se ji pridružiti še drugi pedagogi s svojimi učenci plesa. Zadnja leta so gostüi tudi po sto nastopajočih. Letos se je na prireditev prijavilo 90 mladih plesalcev, starih od 4 do 14 let, ki prihajajo iz društva Harlekin, iz Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, iz oddelka za sodobni ples, iz Glasbene šole Trbovlje, iz Kostanjevice na Krki, dve prijavi pa sta individualni. V 38 plesnih točkah se bodo nastopajoči predstavili pretežno s svojimi lastnimi plesi, nekaj plesov pa sta pripravili koreografinji Ana Vovk Pezdir in Jana Kovač Vaides. 14. Brezova metla bo za nastopajoče trajala ves dan, saj imajo mladi plesalci poleg svojih vaj za nastop pripravljen še spremljevalni program. Ob 17. uri bodo prireditev v celjskem Narodnem domu odprii za obiskovalce. Ob plesni prireditvi pripravljajo tudi priložnostno razstavo predstavitvenih plakatov, ki so jih v likovni delavnici izdelali nastopajoči plesalci. BA V nedeljo bodo znani favoriti po izboru občinstva in strokovne žirije. Komu odličja za žlahtnost? Bliža se slovo in hkrati vrhunec 16. Dnevov komedije, ki v Celju že od 26. januarja skrbijo za prešerno razpoloženje obiskovalcev. Pred nedeljskim slavnostnim zaključkom festivala smeha se bosta na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje zvrstili še dve tek-movalni predstavi, ki se bosta v nedeljo potegovali za žlahtiia odličja. Nocoj, v petek, iz Prešernovega gledališča Kranj prihaja Desa Muck z Blazno resno slavnimi, jutri, na pustno soboto, pa Špas teater s škr-jancem. Od letošnjih Dnevov komedije se bodo v celjskem Talijinem hramu poslovili z Borštnikovim nagrajencem Petrom Terno\^kom, ki se bo celjskemu občinstvi tokrat predstavil v vlogi Pavleka. Avtorice mladinskih uspešnic z naslovom Blazno resno ... gotovo ni treba posebej predstavljati, saj jo pozna staro in mlado. Za svojo mladinsko literaturo je Desa Muck prejela že več prestižnih nagrad in priznanj, da pa so njena prozna dela več kot primerna tudi za uprizarjanje, je dokazala tudi uprizoritev Blazno resno slavnih z vse-stiansko avtorico v osrednji vlogi. Muckova se v omenjenem delu dotika problematike odvisnosti od slave in zvezd-ništva, ki so ji zmeraj bolj izpostavljeni tudi mladostniki. V prvi vrsti pa je to zabavna komedija o lepotah in pasteh snemanja filma, o ljubezni do filma in seveda o nepozabnem prijateljstvu. Obilico smeha ustvarjalci iz Špas teatra zagotavljajo tudi za sobotni večer. V Celje prihajajo s komedijo Bil je škrjanec, kjer je klasična romanca med Romeom in Julijo prikazana nekoliko drugače, Zgodba je napisana v ob- liki farse, dogajanje pa postavljeno 30 let kasneje, ko sta ljubimca, ki sta se za las izmuznila dvojnemu samomoru, že dodobra postarana in načeta od življenja, prepirljiva, pa še vzgojne probleme s svojo najstnico imata ... Za sklep letošnjega festivala smeha pa še ganljiva zgodba o človeku, ki mu življenje ne prizanaša, on pa nikoli ne izgubi svoje velike človečnosti in svoje lihe filozofije, ki se skriva pod vsem tem; da se noben človek ne rodi slab. »Šantavi« in »špe-glavi« Pavlek bo torej zaključil 16. Dneve komedije. Piko na i pa bo v nedeljo postavila strokovna žirija, ki z budnim očesom sprernlja vse tekmovalne predstave in na skrivaj stika glave, kdo si zasluži najbolj žlahtna odlič- BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: GK Silvin hvalospev življenju Celjanka Silva Železnik - Einfalt pozna govorico otrok in mamic. V svoji ljubezni do družine s šestimi vnuki in pravnukom ter mnogimi mladimi je ustvarila kratek epski nagovor Oda o otroku in mamici in ga na knjižne police postavila opremljenega z ljubko in nevsiljivo ilustracijo, ki je delo Alenke Padežnik - Hren. Knjižica ni pustila ravnodušnega nikogar, ki jo je vzel v roke. Škofov tajnik Jože Kuž-nik na primer je odo označil kot »hvalospev materi v pričakovanju otroka«. »Menim, da pesem nudi bogato sporočilo za današnji čas, sporočilo o vrednosti življenja, in da bo s svojo pozitivno sporočDnostjo nagovorila ljudi odprtega srca. Taka pozitivna sporočila danes res potrebujemo. Naj pesem v mnogih prebudi veselje do življenja, mladim materam pa da moč in pogum za sprejetje bitja, ki se prebuja v njih,« je zapisal v spremni besedi. Svoje je dodal tudi župnik Ciril Slapšak: »Oda o otroku in mamici je hvalnica življenju. In hkrati hvalnica materinstvu. Silva Železnik je v nekaj pesniških stavkih izrazila vso skrivnost življenja in lepoto materinstva.« Zeleznikova, tudi članica Celjskega literarnega društva, pravi, da še mnogo dragocenih misli, stkanih v prozo ali epsko izpo- ved, čaka na objavo, pri čemer precej zaposlena s pisanjem sage o svoji dru žini. BOJANA AVGUŠTINČIC 16 SMPOBTAŽA It. '.M »Niti ozebline me ne ustavijo« Januarja je v prostorih Planinskega društva Celje - Matica imel predavanje Matej Ktadnik, najboll perp^ktiven alpinist med mladimi. Predaval je o svojih dosežkih v lanski sezoni. »Niti ozd)Iine me ne ustavijo,« ^avi. 17. januarja mu je komisije za alpinizem pri Planinski zveri Slovenije ppdeli-lapriznanjezanajusp^nej-šega perspelrtivnega alpinista. Gre za podeKtev, ki v slovenskem alpinističnem prostoru pomeni največ. V slovenski alpinizem se je zapisal z vzponi na Eiger v Švici, na Chomo Lhari v Himalaji ter Denali na Aljaski. 23-ietni Matej Kladnik, se z alpinizmom ukvarja šele od leta 2003. Zmrzline na prstih, ki jih je utrpel med zimskim vzponom čez razvpito sever- no steno Eigerja in zaradi katerih jepreživeltritedne vbd-n^Q..mu niso V2ele volje. Z"-velüco treninga, samodisciplh. ne in pozitivne energije se je že po mesecu in pol vmil med stene in sicer v francoske Alpe. Sezono je nadaljeval na Aljaski s solo v^nom na De-naliju {najviSji vrli Severne Amerike) in jo kronal s prvenstvenim vzponom v alpskem stilu na Chomo Lhari v Himalaji. Alpinizem je garanje »Danes mediji in ljudje napačno gledajo na alpinizem. Ljudje so prepričani, da nam nova tehnologija in vedenje o zdravem načinu življenja omogočata preplezati vse vrhove in stene na svetu. Potrebno je vedeti, da je alpinizem garaško delo in potrebuje člo- veka, po domače povedano -»z jaja«. Odličm alpmisu so tteu, ki pm uspeva v življenju peljaü skigra) alpinizem, dru-žmo m službo,« pravi Matej. »Pred vsako odpravo je neba poskrbeti za fiačno kondia-jo, nabaviti opremo in seveda priskrbeti finančna sredstev. Kar pa nikakor ni lahko. Posebej zahtevna je bila odprava Dhaulapri VH let3'20QS na 7246 m visok Putha Hiundiu-liv Himalaji« meni Matej. Domačini goro imenujejo Gora metulja. »Sama gora ne ponuja udobja, lu so ga v^eni turisti. Nas je pričakala z obilnimi padavinami in meglo«. Na višini 3100 m sta jih je v zasedi čakala nova sovražnika - vlažna da In blatna steza. »Popravljal sem si sandale in videl, da imam krvave prste. Kaj je to? Saj nisem nikamor brcnil. Pa so že preklinjali tudi drugi. Pi- javke so se spravile na nas. Krvaveli smo äenekaj časa po odstranitvi, saj ko se prisesajo, vbrizgajo snovproti strjevanju krvi« se danes s smehom spominja Matej. Na poti do vrha jihje čakalo še več tfižkihpreiz-laišenj: prečkanje ledeno mrzle deroče reke. bolezen in slabo počutje (tudi Mat^ je do-bO vročino in obležal za par dni) ter nesreča - člafta odprave Miga je slak zadela v roko in nogo. Odprava je bila zanj končana. Od sed^ članov ekipe sta uspela 7246 m visok vrh doseči ie Matej in Blaž Na-vršnik Na vprašanje, kakšen je recept, da pos^eš vrhunski alpinist, Mat^j odgovarja: »Vi-hunska psihična ter fizična pripravljenost in najpomembneje - zdrav odnos do alpinizma.« Matej Kiadnik Park Denali na Aljaski Linnejevo leto in Slovenci Kralj cvetja, Carl von Linne (1707-1778), je po svetu najbolj znan švedski naravoslovec. Znova in znova se nam muza s švedskega bankovca za sto kron. Letos se Linneja se posebej spominjamo, ker praznujemo njegov tristoti rojstni dan. Rodil se je v Smalandu in začel akademsko kariero v Lundu. Pozneje je nadaljeval študij v Uppsali in tam tudi delovat vse do svoje smrti. Njegov največji dosežek je, da je v biološke znanosti uvedel zelo jasne klasifikacijske principe in z njimi razdelil vsa živa bitja na kategorije, kot so vrsta, rod, družina, red, deblo in kraljestvo. Osnove teh principov se v biologiji uporabljajo še danes. Med svojim raziskovanjem je Carl von Linne trčil tudi na Slovenijo in njeno naravo. Sam sicer nikoli ni obiskal Slovenije, a ohranjenih je približno trideset pisem njegovega dopisovanja z Giovannijem Amonijem Scopo lijem (1723-1788). Ta je služboval v Idriji in popisoval kranjske rastline. Izvod njegove Flore Car-.niolice, ki je izšU leta 1760, je poslal tudi na Švedsko. Iz korespondence odseva Linnejevo navdušenje nad knjigo in želja, da bi se srečal in pogovoril s Scopolijem. 8. februarja smo na lundski univerzi, oddelku za biologijo celice in organizmov, odprli majhno razstavo, ki jo je pripravila Zveza slovenskih dru- štev na Švedskem. Poleg Linneja so na razstavi omenjene tudi druge vezi med Švedsko in Slovenijo, ki segajo kar nekaj stoletij nazaj. Prvi viri segajo v čas protireformacije, ko je cela vrsta slovenskih izobražencev in aristokracije morala zapustiti svojo domovino, med njimi plemiči Znojilski. Posebej aktivna je büa izmenjava v drugi polovici 19. stoletja med švedskimi in slovenskimi pesniki ter jezikoslovci (Šveda Snoilsky in Jensen in naš Anton Aškerc). Ne smemo pa pozabiti na smučarje (Stenmark, Strand in Bojan Križaj) in izdelovalce smučarske opreme (Elan) v sedemdesetihin osemdesetih letih preteklega stoletja, in pa na nas same, »Švedo-slovence«, kismo živi most med obema deželama. Celjana Jureta Piškurja, profesoija molekularne genetike v Lundu, smo na straneh Novega tednika že predstavili, tokrat se nam je oglasil s prispevkom o Carlu von Linneju in s povabilom na ogled razstave. Če vas obisk zanima, mu lahko pišete na Jure.Pi8kur@cob.lu.se. Razstava bo na ogled do je presenetilo, da je na otvoritev prišlo več kot 70 ljudi. jnik 17 Maltežan Kan, ko ga striže Jasna Savič. Raj za pasje dame in gospode Drago Žuža, lastnik črnega ruskega terieija Bisa. »Tate miza je pa nekam majhna,« se čudi Bis, pravi Kanova nova lastnica. Jasna Savič ga je najprej raz-česala, nato mu je rahio skrajšala dlako. Sledilo je kopajije in sušenje. Potem je dokončno ostrigla in sledile so še majhne lepotne podrobnosti. Naj povemo, da je imel tokrat Kan resnično srečo, da ga je lastnica pripeljala na striženje prav k Jasni Savič. »Prišel je v zelo ubogem stanju, vsak drug pasji frizer bi ga v tak- šnem stanju pobril do konca,« pravi Savičeva. Vsi terierji, šnaucerji, pudlji, maltežani ter kokerš-panjeli so pasme, ki jih je treba striči. A če imate veliko pasmo, na primer do-go, ovčarja, samojeda, jo lahko pripeljete v pasji salon okopat, da doma ne zmočite cele kopalnice. »Pes namreč ve, kdaj je lepo urejen,« pravi Savičeva. Naslednja stranka je bil pravi »dedec« iz Celja, 55-kilogramski in 68 cm visok črni ruski terier, ki je v Sloveniji zelo redka pasma. »Ljudje so napačno prepričani, da psa pozimi zebe, če ga ostrižemo. Koža je namreč tista, ki ga ščiti pred mrazom. Tudi pozimi pes potrebuje nego. Enkrat na mesec ga je treba pripeljati na striženje, ne glede na letni čas,« pravi Jasna Savič. ANJA PAJTLER »Pogieite, kako sem zdaj lep,« pravi Bis. »Na Japonskem je trend, da pudlje barvajo na zeleno. V Sloveniji smo preveč zaprti za to,« pravi pasja frizerka Jasna Savič. Jasna je po poklicu frizerka, ki se že leto dni ukvarja izključno s striženjem psov v celjskem salonu. Na vprašanje, od kod ideja za striženje psov, odgovarja: »Ko sem bila še zaposlena v frizerskem salonu, sem strigla lastnika trgovine za male živali, ki mi je predlagal, da bi lahko strigla pse. Ker mi je bila ideja všeč, sem šla na Šolanje za striže-njepsovvZagreb. Julija 2006 sem odprla lokal v Celju in začela samostojno delati.« Kaj pa mačke? »Lastniki pripeljejo svojega mačkona, da ga počešem ali okopam, le redko ga pripeljejo na striženje,« pravi Savičeva. Ravno med našim obiskov je strigla Kana, šestmesečnega maltežana, ki ga je Vida Popovič iz Štor rešUa iz mariborskega zaverišča. »Ubogi revček je bil ves v modricah. Se danes se zelo boji hišnega zvonca, metle, kuhal-nice in glasnega govorjenja,« Nima hitrega intcrnota,- rad gleda filme. . hiter in neomejen dostop v internet priklop • brezplačna in neomej^a uporaba Varovalnega sistema za popolno zaščKo vašega računalnika • najsodobnejša in kakovostna tehnologija (ADSL, ADSL 2+. VDSL 2) . odlična tehnična pomoč 24 ur na dan 18 RT vi^« s Jura Natek, ki se po koncu sezone seli vfrancaski Cliambery, bo poleg sehetne tekme, proti Gold clubu igral le še v končnici prvenstva. »Celjani TTRT favoritifc Jutrišnji derbi med Cold clubom in Celjem Pivovarno Laško bo v telovadnico v Hrpeljah znova privabil maso ljudi. Domačini seveda upajo, da bodo v letošnji sezoni po Gorenju še drugi, ki bodo Celjanom odščipnilitoCko(-i). na drugi strani pa se varovanci Ka-sima Kamenice seveda ne bodo zlahka vdali in bodo naredili vse, da se iz Hrpelj vrnejo z novo zmago. »Zavedamo se, da nas čaka težka tekma, kajti ekipa Celja je v tem trenutku v dobri formi, kar smo lahko videli na prejšnji tekmi, ko so zlahka, kljub novim okrepitvam, odpravili trebanjski Trimo. Vendar imamo tudi mi 'konja za dirko' in v Gold clubu se zavedamo, da bo to že ena od tekem, ki bo odločala o tem, kako bomo štar-tali v končnico. Igramo na domačem igrišču pred svojimi navijači in mislim, da bomo mi tisti, ki bomo diktirali tempo. Kljub temu, da spoštujemo ekipo Celja, menim, da se bodo morali pošteno potrudili za ugoden rezultat, kajti naša ekipa jim ne bo dovolila njihove igre. Naša zvesta publika pa je tisti jeziček na tehtnici, ki bo pripomogla k temu, da bo- mo na tej tekmi še močnejši,« je pred derbijem optimističen trener Gold cluba Vojko Lazar, ki meni, da Celjani na tem srečanju niso favoriti. »Gledalci bodo uživali« Celjsko desno krilo Dragan Gajič pravi, da bo tekma odločena v obrambi: »Za nas je značilno, da ko dobro igramo v obrambi, tudi vratarji dobro branijo in potem imamo tudi prehod v protinapad zelo hiter. To bi moralo biti naše orožje, kajti oni igrajo zelo globoko, čvrsto obrambo. Sicer pa je stanje v ekipi zelo pozitivno. Vemo, da potujemo v Hrpelje, da igramo z ekipo, ki se bo- ri za sam vrh slovenskega rokometa. Obeta se nam lep derbi in prepričan sem, da bodo gledalci lahko uživali. Vseeno pa menim, da bomo na koncu kvalitetnejši od ekipe Gold cluba, tako da bi se morah na koncu zmage veseliti mi«. V celjski ekipi v tem trenutku nimajo nobenih težav s poškodbami, medtem ko se v hrpeljskem moštvu soočajo s poškodbo Matjaža Erčulja, ki ima probleme s križnimi vezmi. Potem ko so rokometaši Gorenja v soboto z 28:30 izgubili s Koprom, bodo novo možnost za zmago in dve točki iskali v Ivančni Gorici pri ekipi SVIŠA. JASMINA ŽOHAR Foto: SLAVKO KOLAR Derbi Krimu, boj za drugo mesto odprt Srečanje 15. kroga med vodilnima ekipama v 1. SL med Celjem Celjskimi mesninami in Krimom je ^ pričakovanjih) pripadlo slednjim, čeprav so Celjanke po tihem upale na morebitno presenečenje. Po zaostanku med polčasom z 11:15 se je tekma končala z 21:31. Četudi rezultat kaže na lahko zmago, so se morale Ljubljančanke za njo precej potruditi, äaj ob dobrih obrambah Barbare Gorski (16) ter odlični igri Maje Šon (8) niso imele ravno lahkega dela. »Moja dekleta-so se dobro upirala, vendar je bila znova prisotna »stara bolezen': strah pred Krimom. Veliko nas je stal tudi poraz proti Škofji Loki: če bi tam zmagali, bi dekleta danes odigrala še bolje in-bila še bolj prepričana vase. Trenirali bomo naprej, se pripravljali na naslednje tekme in nabirali točke do konca prvenstva,« je po srečanju dejal celjski trener Tomaž Čater. Celjanke seveda še vedno ciljajo na drugo mesto, boj za naslov' državnih podprvakinj pa bodo bile s Ptujem in z bivšim trenerjem Mišem Toplakom. Tretjeuvrščena ekipa ha lestvici prihaja v Celje 10. marca. »Ta derbi čakamo vso sezono. Treba se bo pobrati po porazu v Škofji Loki in še bolj disciplinirano in borbeno trenirati. Na tekmi s Ptujem bomo pokazale pravo igro,« meni Maja Šon. Igralke Celeie Žalca bodo tekmo .15,. kroga odigrale jutri ob 19. uri, ko bodo gostje Zagorja. JASMINA ŽOHAR Letos znova na zaključni turnir? Potem ko se kegljavkam celjskega Mi-roteksa lani ni uspelo uvrstiti v četrifina-le evropske lige prvakinj - že v osmini so jih namreč le z enim dobljenim setom več izločile igralke hrvaške Podravke - se bosta isü ekipi srečali tudi letos. Že jutri ju čaka prva četrtfinalna tekma, srečanje na kegljišču Golovca pa se bo začelo ob 13. uri. »Z našo ekipo je vse v najlepšem redu, vse tekmovalke so zdrave, poškodbe nas ne tarejo, forma je prava, zato že težko pričakujemo to tekmo, hkrati pa se zavedamo, da bo zelo težka. Upamo, da bomo na domačem terenu dosegli visoko in zanesljivo zmago, ki nam bo dala dovolj upanja na povratni tekmi glede na to, da ima Podrav-ka zelo specifično domače kegljišče. Po lanskem neuspehu se letos seveda žeUmo plasirati na zaključni del tega tekmovanja,« pravi celjski trener Lado Gobec, ki se še vedno nerad spominja lanskega srečanja v Koprivnici, Celjske kegljavke bodo imele na povratni tekmi morda celo malce lažje delo kot lani, saj je Komisija za registracijo kegljanja pri hrvaški kegljaški zvezi Podravka naročila, da za nastopanje v evropski ligi popravi nekatere tehnične elemente na kegljišču. Iz hrvaške ekipe je odšla tudi odlična keg-Ijavka Marija Zver, vendar o kvaliteti hrvaške ekipe vsekakor ne gre dvomiti- Še manj pa seveda v naše šampionke, ki bodo tako na domačem kegljišču kot tudi v Koprivnici skušale odigrati najbolje in se po sezoni Lado Gobec posta znova uvrstiti med štiri najboljše ekipe v Evropi, Že naslednji dan jih v Cerknici čaka derbi v slovenski ligi z Brestom, JASMINA ŽOHAR Foto: GK Štirinajst medalj Mlajši tekmovalci Kladivarja so novi up celjske atletike, kar potrjujejo 8 števiinimi uvrstitvami na oder za zmagovalce. V celjski dvorani je bilo DP za mladince in mladinke. Doma je ostalo devet medalj, vse tri pri skoku s palico; Svit Pintar 480 cm, Jan Pintar 460 cm, Aljaž Topole 450 cm. Bronasta odličja so osvojili Dejan Leskošek na 60 m ovire (8,58) in v skoku v višino (180 cm), Maruša Cernjul v skoku v višino (169 cm). Maša Cesar v skoku s palico U80 cm), Aljaž Reberšak v skoku v daljino (656 cm) in Andraž Belehar v troskoku (12.53 cm). V Slovenski Bistrici pa je bilo dvoransko DP v suvanju krogle. Državne prvakinje so postale tri Celjanke! Pri starejših mladinkah je Špela Hus smii-la orodje do 12,97 m, Živa Klarer Rebec do 12,49 m pri mlajših mladinkah in Monika Lebeničnik pri pionirkah do 12,19 m, kar je bil njen tretji državni rekord v treh metih (prej 11,04 m, nato 12,01 m). Pri pionirjih je bil Nejc Hribernik z 12,85 m drugi, pri mlajših mladincih pa Luka Planko s 14,23 m tretji. DEAN ŠUSTER ■ilTIIIIIC 19 Vroče v Šentjurju in Zrečah Pred nami je zanimiv košarkarski konec tedna, saj se klubi v vseh državnih h-gah po odigranem pokalu Slovenije vračajo s polnim zagonom. Derbi našega konca bo v Šentjurju, kjer bo Alpos pričakal Zlatorog. LaŠčani bodo prišli v Hniševec po daljšem počitku, saj na finalnem turnirju pokala niso igrali, a so zato zavzeto trenirali, čeprav brezNikoleČu-miča, ki so ga v Treh lilijah odslovili. Kljub temu ima Zoran Martič močno ekipo, ki je velik trn v peti Šentjurčanov. A ne samo iz te sezone. Laščam namreč proti Šentjurčanom še niso izgubili uradnega srečanja, zato si trener Alposa Elamjan Novakovič želi prekiniti ta »u-rok«. Čeprav so Šentjurčani v večini tekem zelo blizu, jim vedno v finišu malo zmanjka, da bi prekinili niz porazov proti I sosedom. Dobra igra proti Elek-tri Esotech na pokalnem turnir-,ju daje vzrok za optimizem v vrstah šentjurskega kluba, ki bi mu zmaga v boju za prvih sedem mest in s tem za ligo za prvaka še kako prišla prav. A [vprašanje je, če se s tem stri-Injajo v taboru Zlatoroga, ki je |že nekaj krogov zanesljiv udeleženec omenjene lige. »LaŠčani so nesporni favoriti, saj imajo ekipo in igro na ravni moštev iz NLB. Skušali bomo pre-isenetiti, a dejstvo je, da bomo morali prepotrebne dve ali tri izmage iskati v naslednjih kro-igih. Igra na Kodeljevem na pokalu Spar sicer dviguje samo- Trener Laščanov Zoran Martic tudi tokrat pričakuje zanesljivo zmago zavest tako mojim igralcem kot meni, saj smo pokazali, da znamo tudi zmagati. Na derbi pozivam tudi naše zveste navijače, da napolnijo Hraševec in nam pomagajo, da morda le pripravimo presenečenje, kar bi naša zmaga vsekakor bila,« je povedal strateg Šentjurčanov Novakovič. V prvem srečanju v Laškem je Zlatorog slavil z 91:81, a šele v zadnjih minutah tekme. Priložnost za celjenje ran v Šoštanju so dokaj nemirno sprejeli izpad po tekmi proti Al-posu v četrtfinalu pokala, saj je bilo moštvo Hektre Esotech v tej tekmi nesporni favorit. Zaradi tega izpada je trener Bojan Lazič okrepil treninge po pokalu, jutri pa čaka električarje srečanje proti moštvu Triglava v domači dvorani. Proti Kranj- Led se je skoraj stalil Za Luko Kranjcem, po domače Špehcem (takšen vzdevek je dobil, ker je tako suh), 'so vse tri tekme za svetovni pokal. Komaj 20-letni Celjan, ki je v lednem plezanju med novinci, je na prvi tekmi v Italiji prišel najdlje od vseh udeleženih Slovencev - z dobrim plezanjem se je uvrstil v polfinale in pristal na 18. mestu. V italijanskem Valle di Daone je bila ja-'.nuarja prva tekma za svetovni pokal v led-Inem plezanju (tekma šteje za svetovno prvenstvo v boulderju). Prvi tekmovalni dan je zapihal močan in vroč veter, ki ji iSkorajda celotno ledno konstrukcijo, v katero so prostovoljci, organizatorji in postav-iljalci vložili več tednov dela. Pravi čudež je Ibil, da jim je uspelo do konca izpeljati tek-Imo, Konkurenca je bila močna (84 fantov lin 21 deklet iz petnajstih držav), časa za 'plezanje pa zelo malo (samo 5 minut) za 10 ■do 15 metrov previsov, sodčkov in majhnih drsljivih oprinikov. Luka Kraji 'i tovrstni tekmi i tekma za ovnoprv. 1 začetku itil r 18. 1 pokal, ki se šte-ežavnosri, jepo-. . .. ,ivSaasFeejuv Švici. Gre za tekmo, ki se je Luka zelo nerad spominja. »Takrat res nisem imel sreče. I Majhen prestop, zaradi katerega so me ustavili slovenski sodniki, in končal sem na 45. mestu. Mislim, da mi tekma ni bila usojena,« komentira tekmo Luka. Se pa zato z veseljem spominja tretje tek-jme za svetovni pokal, ki se šteje za svetov- prvenstvo v hiti nom v Ijubkei Luka Kranjc na tekmi v Valle d! Daone ističi 1 vreme temperat potekala pred mestecu Bu-i sem res po-Tudi v Bu-■no. Zaradi ili tekmo izvesti 'i Luki lakli ponoči. Tako je do treh zjutraj, obračun. Luka bil. ko se je k( e dosegel odliči •kmovališču živo > zadnji 14. me- čanom Elektra sicer ne bi smela imeti težav, a treba bo igrati na vso moč, kajü kakovostna razlika med ekipama le ni tako velika, da bi lahko šli v srečanje lagodno. Opozorilo Šoštanjča-nom je vsekakor neprijeten poraz Alposa doma proti sobotnemu nasprotniku kot tudi prese-neüjivo lahka zmaga Tri^va v prejšnjem krogu. Morda že pada odločitev? v soboto bo ze!o vroče tudi v Zrečah, kjer se bodo v 17. krogu L B SL udarih domača Rogla in Hopsi s Polzele. Pol-zelani prihajajo v Zreče kot vodilna ekipa lige, a imajo enako število zmag kot Gorica, medtem ko Rogla zaostaja za tri zmage. Neposredno v 1. A ligo potuje le prvouvrš-čeno moštvo, dmgo in tretje pa igrata dodatno mini Ego s predzadnjo ekipo sedanje 1. A lige. Čeprav je do konca prvenstva v tej ligi še dolgih devet krogov, je težko verjeti, da bi ekipi Hopsov in Gorice naredili dovolj spodrsljajev, da bi ju Rogla ujela, čeprav možnosti vsekakor so. Morajo pa Zrečani paziti tudi na Litijo, ki se še ni odrekla tretjemu mestu. Vsekakor velja omeniti, da v Zreče prihajata tako Litija kot Gorica, torej so še vedno možnosti tudi za prvo mesto. Zato lahko ob tem, da je tako na zreški kot na pol-zelski strani veliko izkušenih igralcev, pričakujemo trd in zanimiv boj tako na parketu kot tudi na tribunah zreške dvorane, ki bo zanesljivo po daljšem času ponovno polna. V prvi tekmi na Polzeli so Hopsi slavih z 88:82. JANEZ TERBOVC Foto; GK rnmmD 9WKOSI Petek, 16.2. Mednarodna regionalna liga, 20. krog, Sofija; CSKA - Merkur Celje (17). Sobota. 17. 2. 1. A a., 17. krc^, Šenčur Alpos - Zlatorog, Šoštanj: Elektra Esotech - Triglav (obe 19). 1. B SL,. 17. krog, Celje: Celjski KK - Grosuplje (18), Zreče: Rogla - Hopsi (19). 2. SL - vzhod. 17. krog, Rogaška Slatina; Rogaška -Medvode(18),Na2arje-Ter-me OKmia (19), Ljubljana: Ježica - Prebold (20.15). L SL (ž), 17. krog. Maribor: AJM - Konjice. Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Neso Ihke (obe 20). Na vrhu zdaj Coma Po II. krogu lige malega nogometa v Celju je vodstvo prevzela ekipa Come. Izidi so bili naslednji: Ste-grad - Novem Champioa pub 4:4, Pošta pub Šentjur - Vel kabel-Condor Travel 6:5, Co-ma-ADT Investicije - NK Tri-star-Playcafe 4:0, B&G avtomobili - Simer 8:6, MNK Zeleni Slovenije - Ti02 Cinkarna 7:4. Denis Omanovič (Simer) je pri 47 goüh, Antonio Pranjič (Vransko) in Ša-ban Karič (Galeb) pa pri 27. Jutrišnji pari 12. kroga so: ÄNJA PAJTLER 1.CoiM^tmstieil* 2.V8llui6BH:ondarTrawl IB&GivtomoiHli 4.DiskatelaDa«mTown 5.MiTrittH-flirHl« 6.KIVViwsb 7. »mer 8. Posti pub Šentjur 9.IM&aMH fO.NovanCkMp»iipid) 11, Muk Zrini SkmiHj6 12.Stei|r«l ^ !3.TI02rnkanM 28^ 24 ^-Ži • 22+4fl 21 ♦3SM1 18 18 ♦28(-1) 15 *n 15 13 ♦Žil-I) 8 -22 6 -60 3 -73M} G -71 Simer - MNK Zeleni Slovenije (18.00), NKTristar-Play-cafe - B&G avtomobili (18.50), MNK Galeb - Coma (1.9.40), Vel kabel-Condor Travel - Vransko (20.30), Novem Champion pub - Pošta pub Šentjur (21.20), Diskoteka Down Town - Ste-grad (22.10), Ti02 Cinkarna prost. Prvak Keime team Med veterani je v zaostali tekmi (7. krog) Splošna bolnišnica Celje premagala Schi-kija z 8:5. Zmagovalec lige je Keime team! Najboljši strelci so bili Predrag Vasič (Klateži-Tavema) z 42 goli, Peter Kuk (Schiki) z 20 in San-di Kompolšek (Črički) s 16. Končna Isstvics veteranske lige RaifiaC»^ . 1. Keime team 27^1 2. KtatežhTavema 22 *52 3. Črički 20^16 4. Splošna bolnišniea Celje 13 -12 5. Schiki 6 -27 6. Turbo 5f O -87 NA KRATKO Franco; pretežka nastopu WTA turnirja z nagradnim skladom 600.000 dolarjev je najboljša slovenska teniška igr«dka, Ve-' lenjčanka Katarina Srebot-nik, svoj nastop končala že v prvem krogu. Z 0:6 in 2:6 je izgubila proti 20. igralki sveta, Francozinji Tatiani Golovin. Celjani jutri z Domiaicani Celje: Nogometaši CMC Publikuma bodo jutri odigrali prijateljsko srečanje z Domžalami, ekipo, ki jim je na zadnji tekmi jesenskega dela prizadejala visok poraz s 4:1. Tekma se bo v Športnem parku v Domžalah začela ob 16,30. Znana sta tudi termina z Aluminijem (21.) in Šenčurjem (24. februarja), medtem ko o morebitni novi okrepitvi Dariu Pu-riču še vedno ni nič novega. Celjski prvoUgaš bo skupščino sklical v torek ob 10. uri. (JZ) KOŠARKA 1.B 17. krog: Cerknica - Konjice 80:72 (17:16, 36:33, 52:52); Kobe 24, Mišič 13; Ribič, Novak 17, Gačnik 13. Ravnihar 8, Dobrin 7, Keblič. Lušenc 5. Vrstni red: Nova Gorica, Hopsi 31, Rogla 28, Utija 27, Konjice 26, Radenska, Bežigrad 25, Hrastnik 23, Janče, Rudar, Cerknica 22, Celjski KK 21, Grosuplje 20, Kolpa 16. ROKOMET 1. SL (ž) 15. krog: Celje Celjske mesnine - Krim 21:31 (11:15); Son 8, Stipanova, Jankovič 4, Gerič 2, Flllpovič, Zorko, Skutnik 1; Oder 10, Vergeljuk 6. Vrstni red: Krim 28, Celje Celjske mesnine 22, Ptuj 18, Škofja Loka 15, Celela Žalec 14, Kočevje, Inna Dolgun 11, Brežice 10, Olimpija 6, Zagorje 4, Izola 3. IKOLEDAR SOBOTA. 17. 2. ROKOMET 1. SL (m), 15. krog, Hrpe-Ije: Gold club - Celje Pivovar na Laäko [1915), Ivančna Gorica: SVIŠ - Gorenje (19). 1. SL (ž), 15. krog: Zagorje - Celeia Žalec (19). KEGLJANJE Evropska liga, Cetrtfinale, prva tekma, Celje: Miroteks -Podravka (13). iiiiiiiiiiii.noviteiliiik.coiii Da se ne bomo slepili... vost, ki smo jo v Vojniku opazili, ja, da ni označi mnogi sterei pai1(iraja na parkirišču šole in utroku pospremijo v vrtuc, Da ne umre otrok v vrtec z nezavarovanim otrokom na sprednjem sedežu - Varnostni pas zaradi varnosti, ne zaradi policistov - Neumni izgovori voznikov Med 19. in 25. februarjem bodo celjski policisti na območju celotne celjske regije poostreno nadzorovali uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev. S patruljo celjske postaje prometne policije smo že rüi, kako vozniki skrbijo za varnost svojih otrok in koliko jim varnostni pas resnično pomeni »vez z življenjem«. Naše terenske ugotovitve kažejo, da je varnost otrok pri večini voznikov na prvem mestu, mnogi pa se še vedno ne zavedajo, da jih lahko pas varuje pred smrtjo ali invalidnostjo. V včerajšnjih zgodnjih urah smo se odpravili na eno pro-metnejših ulic v Vojniku. Pro-metnejših zato, ker starši in avtobusi, še preden se dodobra zdani, vozijo otroke v vrtec na eni strani Prušnikove ulice ter v osnovno šolo na dni^ strani. V dobri uri ustavljanja voznikov in preverjanja varnosti njihove vožnje smo bili pozitivno presenečeni, da je večina staršev za otroke, ki so jih pripeljali v vrtec, dobro poskrbela. Med policistoma in našo ekipo so padale pozitivne opazke, ko se je od nekod pripeljala ženska z nezavarovanim otrokom na sprednjem sedežu. Na vprašanje, zakaj je tako, je odgovorila, da v naglici škatel n je dala < nje. Le pred \ :jutraj ni prelagala I zadnjih sedežih in troka naprej. Skraj-len odgovor in hkra-ijsko nevarno deja-nekaj deset metrov 1 je ireč r pregleden ovinek. Kaj če bi ženski nekdo neprevidno pripeljal nasproti in trčU vanjo? Bi otrok preživel trčenje? Kdo bi bil kriv? Umirajo otroci, ne lutke! Med starši, ki so otroke vo-ziE v vrtec, z izjemo omenjene voznice, nismo opazili večjih kršitev, kvečjemu smo jih opozarjali, da morajo otroke, ko ti že sedijo v varnostnih sedežih, tudi ustrezno pripeti in dodatno zavarovati. Preseneti! nas je fantič, ki ga je v vrtec pripeljal oče. Fant je na policistovo vprašanje, zakaj mora sedeti v varnosuiem otroškem sedežu, malo v strahu odgovoril: »Da smo bolje vami!« Malo ironično in malo zares bi ta fantič lahko česa naučil tiste, ki so otroke vozili v bližnjo osnovno šolo. Nekateri starši jim ponavadi ne gJede na to, da ima šola urejen dostop do parkirišča, pustijo, da iz VOZÜ izstopijo že na cestišču. Večina staršev, ki smo jih ustavili med dovozom otrok v šolo, ni bila pripeta z varnostnim pasom, ža- lostno je, da so jim v tem slediti tudi njihovi otroci. Skoraj noben šolar ni izstopil skozi zadnja vrata, kar pomeni, da so sedeli spredaj! Žalostno je tudi, ko smo na terenu s policisti opazili, kakšni lisjaki so nekateri vozniki. Ko so opaziti policiste, so zapeljali na kakšen dovoz prej ali zavili kam drugam. Problem, ki smo ga včeraj opazili, je tudi, da vsi ne upo- Tüdi nosečnice morajo uporabljati varnostni pas, kar otroku ne šlradi. Pomembno je, da si pas pravilno namestijo tako> da i^gov spodnji dd, poteka podtFdmhcHn&i z^^šnji 6bz ramena. Ob mdr^tui nesreči pas ne bo poškodoval nerpjoi^a otroka, temveč bo zadržal Mo nosečnice, tia ne bo udarilo ob velanski (Aroč ali armaturno ploščo. Tak udarec je veliko bolj nevaren kot pritisk, ki ga pcJvzroči pas ' na teio nosečiiice cd) morebitni nesreči. števajo omejitve hitrosti, čeprav jim prometni znaki dobro kažejo, da sta v bližini šola in vrtec. Ugotoviti smo tudi, da se vozniki ne zavedajo, da jih lahko pred gotovo smrtjo ali invalidnostjo reši vamostni pas. Občutek smo dobiti tudi, da je več kršiteljev predpisa o uporabi varnostnega pasu med vozniki, ki sedijo v boljših znamkah avtomobilov. Toda boljši avto stoodstotno še ne pomeni, da se bo nekdo iz silovitega trčenja izvlekel živ. Mnogo voznikov namesto čez ramo varnostni pas potegne pod pazduho, lär je lahko smrtno nevarno. Zakaj, lahko vozniki preverijo, do kod se lahko ob sunkovitem zategu pasu nag-nejo, če so pripeti na tak način. Ravno dovolj, da v primeru trčenja dobijo sunkovit udarec v glavo. Ni jim mar lase Policistom je že dobro znana pripomba kršiteljev, da z neuporabo varnostnega pasu nikogar ne ogrožajo. Torej jim zase ni mar? Strokov- •i»"€fiira^-Ö6vek lahko z mi^jo rok in nog zadrži težo ob^flrku k dö htWsti 7 km/h. • l'i ipcti sc» fe treba, še preden se zažene moton /«orriji njb v višisii v.i-..i ('.'..ivl. iiri'im^fujejo, da bt bil ves te napet. • Oinici si> Igrive ijtometnih nesreč predvsem kot potniki v osolü-fiii .moniiibilii, Ui;asjaporabljajo pri-iip-.- • Treb.; jopijskrbi;:!, il.i iioilii vrwacÄ) otrokovem sede- 1, jih i-.i inužno odpreti z tmir.inji: L-i^^j^Bi avtc^^^^mjmAn tovrttrS'H'B pešcc nfl ccsti. ki loči osnuvno šolo in vrtcc v Prušnikovi ulici, čeprav |)t)ri). » Avtomulnl ie tre^ hiUi i/.Mopi na • 1'ri Hitrost! 50 aii del .moiTöbfla,. metrov. Pri iiitrosti ŠO Kaj o pripenjanju otrok določa zakon? Zakon o varnosti cestnega prometa v 89. členu, ki opredeljuje prevoz oseb, določa: »Otroci se lahko vozijo v osebnih avtomobUih le, če so starosti primemo zavarovani v ležiščih, homologiranih oti-oških varnostnih sedežih ali s homologiranimi pripomočki, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov. Ležišča aii sedeži so iahko v skladu z navodili proizvajalca pripeti na prvem ali zadnjem sedežu v vozilu; v osebnih avtomobilih, v katerih zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na način iz prejšnjega stavka, smejo sedeti otroci do 12, leta starosti le na zadnjih sedežih.«. da otrok iz avtomo-" ne r.acoMo. Ido tiči v objekt viSiito 10 ne raziskave kažejo, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobitih tudi do 40 odstotkov manj žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove. Samo lani je vainostru pas uporabljalo le 12 od skupno 27 udeležencev, ki so v prometnih nesrečah umrii. Bi jim varnosti pas lahko rešil življenje? Statistika tudi kaže, da ljudje (poleg voznikov tudi sopotniki) manj ali sploh ne uporabljajo varnostnega pasu v naseljih. Popolnoma neumno je tudi misliti, da poškodb pri hitrosti 50 km/h, kolikor je dovoljeno v naseljih, ni. Sila pri trku pri 50 km/h je primerljiva padcu z višine 10 metrov. In še nekaj številk. Lani je bilo skupno skoraj 57 tisoč kršitev cestno prometnih predpisov, zaradi neuporabe varnostnega pasu in sedeža za otroke pa so morali kaznovati več kot 16 odstotkov vseh voznikov oziroma sopotnikov. Naslednji teden je glede opažanj pri včerajšnjem terenskem delu s poticistoma tako pričakovati, da bo največ piapirja odšlo za pisanje kazni zaradi neuporabe varnostnega pasu. Policiste boste v času akcije najbolj videvali v dopoldanskem in popoldanskem času, ko star^ pripeljejo oziroma odpeljejo otroke iz vrtcev in šol, kar seveda nikakor ne pome- Zloženka Naj se otroci vozijo varno. Nekateri starši so malomarni, saj ne poskrbijo za varnost svojih otrok. - ŠL 14-16. februar 2007 - Otroški vamostni sedež mora biti čvrsto in natančno (po navodilih izdeloralca) pritrjen vav-(o, otrok pa mora biti v njem pripet, pas ustrezno zategnfen, da otrokovo ti^o ob morebitiwm trku ne z^iiba preveč. Varnostni pas mora v vseb primerüi potekati čez ramena. Za večje otroke se uporablja |K>^oge ali tako imenovane fafaače. ni, da po drugih cestah lahko pritisnete na plin. Črna statistiica Ljudje se velikokrat opirajo na statistiko in dokler te številke ne pomenijo nekoga od bližnjih, pretirane skrbi ni. Ko pa zavito v mriiško odejo na cesti leži truplo znanca, sorodnika ali če v nesreči zaradi napake staršev umre otrok, je žal že prepozno. In ravno takšne zgodbe so zapisane v vsaki od naslednjih številk. Od leta 1970 je na slovenskih cestah ugasnilo življenje 1.603 otrok m mladostnikov, starih do 18 let. Več kot 51 tisoč jüi je bilo poškodovanih. V zadnjih šestih letih se je bistveno zmanjšalo število žrtev med ottoki do 15. leta starosti, večinoma pa so bili žrtve prometnih nesreč predvsem kot potniki v osebrtih avtomobilih. »Ze pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, se človekova naletna teža poveča za več kot 30-krat. Mamica, ki ima na primer 50 kilogramov ob trku, če nepripeta drži otroka na prvem sedežu, stisne otroka ob armaturo z na-letno težo okoli tone in pol. Z uporabo varnostnih sedežev bi bilo v prometnih nesrečah vsaj za polovico manj mrtvih otrok, veliko poškodovanih otrok, ki imajo lahke trajne posledice, pa bi dobilo le nekaj modric in prask,« opozarjajo v posebni zloženki, ki sta jo pripravila Svet RS za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Motorevija. Tudi med mladostniki bi bilo bistveno manj žrtev, če bi si dosledno pripenjati varnostne pasove na sprednjih in zadnjih sedežih v vozilu. SIMONA ŠOLINIČ M'! 21 MDDRI TELEFON opažanje izkazati). Osebe, ki tega niso sposobne oziroma nečesa ne morejo zaznati aH tega ustrezno posredovati, so absolutno nezmožne priče. Kdor je povabljen k organu kot priča, se npri- Sin kot priča Bralec iz Celja vprašuje, kako je s pričanjem v upravnem postopku. Pri tem ga posebej zanima, če lahko nastopa kot priča njegov ožji sorodnik, sin. Načelnik Upravne enote Celje, Damjan Vrečko, od- govarja: »Na podlagi določil Zakona o splošnem upravnem postopku je lahko priča vsaka fizična oseba (vtem primeru tudi sin), ki je sposobna zazna^ in reproduciranja zazna /abilu odzvat isprotn izpričuje sama zaz- nja ru je lahko stopku kaznovan kaznijo. Priča dejstva, kot jih je nala. Priča sme odreči pričanje na posamezna vprašanja, če bi z odgovori spravila v hudo sramoto, občutno premoženjsko škodo aJi OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITELJ JAVNO DRAŽBO (I. narok) . PREDMET PRODAJE [. NEPREMIČNINE - K.o. Medlog, zk. vi. št. 929, parc. št. 743 v izmeti 405 m^ in pare.št. 744 v izmeri 1062 m^ , vse kmetijska zemljišča. Premoženje pod točko 1 se prodaja v kompletu kot celota, izklicna cena ie tržna vrednost in znaša 1.737,45 EUR. Varščina znaša najmanj >. NEPREMIČNINE - K o Medlog, zk. vi .št. 929, pare. ä. 1040 v izmeri 283 m^ pare. št. 1041 v izmeri 6905 m^ pare. št. 1043 v izmen 1101 m=, vse kmetijska zemljišča in pare.št. 1042/1 v iz meri 6283 m^ ki je del kmetijsko, del pa stavbno zemljišče. Premoženje pod točko 2 se predaja v kompletu kol eelota, izkliena eena je tržna vrednost in znaša 21.023,23 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. 5. NEPREMIČNINE - K.e. Medlog, zk. vi. št. 929, pare. št. 1060 v izmeri 5833 m^ kmetijsko zemljišče. Premoženje pod točko 3 se prodaja po tržni vrednosti, izkliena cena znaša 5.366,36 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izkliene cene. 1. NEPREMIČNINE - K.o. Medlog, zk. vi. št. 929, pare. št. 1262 v izmeri 1118 m^ in pare.št. 1263 v izmeri 266 m', vse kmetiiska zemljišča. Premoženje pod točko 4 se prodaja v kompletu kot eelota, izklicna cena je tržna vrednost in znaša 2.983,82 EUR. Varščina znaša najmanj -- ''o izkJiene c .. MEDLOG, zk. v 9166-978 z navedbe - plačilo varščine za javno dražbe. Pred začetkom javne dražbe mora dra-žitelj predložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno s strani banke. 5. S plačilom varščine vsak ponudnik, tudi edini, sprejme obveznost, da pristopi k dražbi. V primeru odstopa ponudnika od javne dražbe že vplačana varščina zapade v korist stečajne ma- 6. Račana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo varščina vrnila v roku 8 dni po končani javni dražbi brez obresti. 7. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roi^u do 45 dni po izvedeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na tran-sakcijski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. 8. Zakoniti predkupni upravičenci pe Stanovanjskem zakonu, ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavijo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl !PPSL X št. ie kmetijska zemljišča, le prodaja v kompletu je tržna vrednost in •ščina znaša najmanj 5. NEPREMIČNINE -pare. št. 1536/1 ' 1536/2 v izmeri 969 ff Premoženje pod točke kol celota, izklicna c znaša 4.918,20 EUR 10 % izWicne cene. i. NEPREMIČNINE - K 929, parc.šl. 1033/5' no zemljišče. Premoženje pod točko 6 se prodaja po tržni vrednosti, izklicna cena znaša 1.656,00 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. NEPREMIČNINE - K.o. ZAGRAD, zk. vi. št. 378, pare. št. 1398/15, gozd v izmeri 8829 m^ Premoženje pod točko 7 se prodaja po trlnr vrednosti, izklicna cena znaša 3.619,89 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. 1. PREMIČNINA - TOVORNI VOZILO - FURGON, znamke PEUGEOT, PARTNER 1 4, letnik 2001. Premoženje pod točko 8 se prodaja po izklicni ceni ^2.190,78 EUR. Varščina znaša najmanj 10 Celotno premoženje se prodaja na javni dražbi (I. dražbeni narok), ki bo v sredo, 14. marca 2007, ob 13.00 uri v prostorih Okrožnega sodišča Celje v sobi 236/11, Prešernova 22. 3000 Celje. Premoženje je ocenjeno kol eelota s cenitveni-mi poročili z dne 1. 1. 2007 ter bo prodano po načelu "videno - kupljeno". Izklicne cene so v skladu s cenitvenim poročilom g. Zvoneta Je- ll. POGOJI PRODAJE NA JAVNI DRAŽBI 1. Premoženje se prodaja po načelu Videno kupljeno" po posameznih kompletih. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti, ter ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovali pa ne morejo liste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL. 3. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini najmanj 10% izklicne cene in jo nakazati na Iransakcijski račun stečajnega dolžnika odprt pri Banki Celje d.d., št. 0637-6096- notarju, s ka odgovornoslji okoliščine iz I 10. Če uspešni Če kupec n nem roku, s ti_plačar določe-0 pokritju ). Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložili javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ^i polnuje, da ne obstojijo dejstva In okoliščine iz I., II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali poda izjavo, oveiieno pri pod materialno in kazensko ivi, da ne obstojijo dejstva in , in III. odst. čl. 153 ZPPSL. itelj ne bo sklenil kupoprod^-mu vplačana varščina zadrži, ia celotne kupnme e prodaja razveljavi in se r del kupnine, ki ostane p varščine od dodatnih stroškov, nasts kupčevega odstopa od pogodbe. 11. Izbrani ponudnik si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potreiiia za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. . 12. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se zaračunajo izbranemu ponudniku dodatno, in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni Ust RS 117/2006) in Zakona e davku na premet nepremičnin (Uradni list RS 117/2006) Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. 13. Kupljeno premoženje bo kupcu izročene v posest in last po plačilu celotne kupnine. 14. Ogled premoženja in cenilnih mnenj je možen po objavi teh pogojev vsak delovni dan od 9. do 12. ure po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Tomažem KOSOM na tel. št. 03 427 44 80, gsm 041 65 21 85 in na spletni jI. PRAVILA JAVNE DRAŽBE . Dražbo vodi stečajni upravitelj. :. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino, kar dokaže i. Zastopnik draatelja i plačilu, a predložiti p o poob- 4. Najmanjši možen dvig cene na dražbi Je: - za predmet prodaje ped točko 1, 6 in 8 je najmanjši dvig cene za 200,00 EUR - za predmet prodaje pod točko 3, 4, 5 in 7 je najmanjši dvig cene za 500,00 EUR - za predmet prodaje pod točke 2 je najmanjši dvig cene za 1000,00 EUR 5. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. Na dražbi uspe tisH dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 6 Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi. 7. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 8. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodi-"'" " ' ' sredsednika stečajnega senata (154/1 . ZPPSl pregon sebe. lega sorodnika stranski itjegako- v kazenski svojega krv v ravni vrsti (ali vrsti do vštetega t lena], svojega osebo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, ali sorodnika po svaštvu vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že pre-1 skrbnika. >osvojitelja oziroma pravico varovat poslovno ali poklicno skriv nost; o tistem kar ji je stran ka zaupala kot svojemi pooblaščencu; o dejstvih, z; katera je izvedela kot du verjetno izkazati. O sposobnosti biti priča odloča uradna oseba, ki vodi postopek, ne glede na pripravljenost oseb, da bi pričale,« zaključuje. BRANE JERANKO lik, odve lik, zdrž nehala. oskrbo\ ali posv Vrečk. . di vnadaljevanjuna-;me priča prav ta-odreči pričanje na posa-izna vprašanja, na kate-ne bi mogla odgovoriti, da bi prekršila dolžnost ali pri upravljanju kakšnega drugega poklica ali dejavnosti (če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedela pri upravljanju takega poklica ali dejavnosti). »Priča je lahko odvezana dolžnosti pričanja tudi o posameznih drugih dejstvih, če navede za to tehtne razloge. Če le treba, mora te razloge Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. 50 VI Jih a jem, 0Ö lioifer jfi äoma Hvaležna pacientka Ob malem potoku stoji hišica. V njej je sreča iz minulih dni. Zdaj me grize bolezen in niti solza niti tablete ne pomagajo. Rak je skrita bolezen, ki lahko napade tudi vas. Bodite dobri, dnig drugemu dajte roko in imejte se radi. Nisem edi- toriater^a- na, ki se bon s to bolezmjo, na stoune nas je. To je težka bolečina, ki se ne vidi navzven, to je bolečina duše. Hvala, sestre v belem, hvala zdravniki za pomoč, ki ste mi jo dali, da se borim in še živim. Hvala, dr. Belg, za takojšnjo pomoč in pravilno diagnozo ter za nadaljnjo pomoč. Hvala tudi laškim reševalcem Alešu, Gregorju, Tomažu, Stojanu in Borisu, ki ste me prišli iskat domov in me peljali v Ljubljano na obsevanje. Hvala, fantje, in vso srečo na cesti še naprej, MARUA OJSTERŠEK, Rife n gozd Hvala zdravnikom »Zdravjejenašenajvečjebo-gastvo,« je rek, ki ga pogosto slišimo. Res je tako. Res pa je tudi to, da lažje premaguješ težave, če imaš ob sebi zdravnika, ki te vzpodbuja, svetuje inpom^. Najina 15-letoahči Anja je imela to možnost. Zahvaljujemo se zdravniku asist. dr. Fokterju, dr. med., spec, ortopedu, in njegovi ekipi v bolnišnici Celje, ki so v soboto, 3. februarja 2007, opravili zahtevno operacijo ramenskih vezi. Zahvala velja mdi asist. Orožimu, dr. med., spec, spi. plast, in rekonst. kirurg, ki je s svojim zdravniškim čutom prispeval svoj delež. Se enkrat hvala. Vsem skupaj želimo veliko delovnih uspehov in zadovoljnih pacientov. Družina OŠTIR, Velenje Recite "DA!" varni prihodnosti. konzervativna Izberite naložbeni paket po svoji meri! VITAro^KD febniar 2007 — QsiXjVENIOläyUEWE AdriaticS|ovenica ^^ Smuka v deželi Ricole Letošnja zima ni ravno radodarna s snegom. Vendar jeseni, ko smo rezervirali aranžma, nismo vedeli, da bo temu tako. Glede na vremenske razmere so tudi doma potekale debate, ali se sploh splača odpraviti na pot. Odločili smo se, da gremo, če ne drugega, vsaj spremenimo okolje, bali pa smo se, da bomo nabirali zvončke in trobentice na travnikih. Vso pot, tudi pri vrhu, ni bilo nič snega. Vendar smo z optimizmom pričakovali prvi smučarski dan. Na naše presenečenje je bilo na progah dovolj snega za smuko po vrhovih, prenizko pa se nismo spuščali, ker nas je že prej ustavil precej južen sneg in nam dal slutiti, da bodo s spustom v dolino samo še slabše razmere za smuko. Prve dni smo preizkusili najvišje vrhove švicarskega področja štirih dolin, Mont Fort (3330 m), Col des Gen-tianes (2950 m), Chassoure (2740 m) in druge. Proge z nekaterih vrhov so precej zahtevne, potem pa se priključijo »normalnim«, ki omogočajo smučarske užitke vsem. A zahtevajo utrjene noge in kolena. Telesna višina je pomembna, saj so »puklji« ponekod visoki tudi do enega metra. je najtežji spust v megli, ko moraš imeri tudi dober želodec. Naše agencije ponujajo apartmaje na obrobju štirih dolin v Les CoUonsu na 1800 m ali Thyonu na 2100 m. Vendar je do najbolj mondenega kraja v tem smučarskem po-dro^u Verbiera [1500 m] kar uro in poi smuke - cestna razdalja je približno 70 km. V rumenem tisku sem zasledila, da je letos tod počitniko-val znani filmski zvezdnik Hugh Grant. Njega nismo srečali, ko smo se spustili do mesta. Je bilo pa mesto povsem brez snega. Urejena je bila le proga. Na smučišče smo se vrnili z gondolo, ki je peljala z višine 1400 m na 2200 m visok Ruinettes, kjer so se razmere povsem spremenile. Na našo srečo je tretji dan začelo rahlo snežiti in se je zvečer okrepilo. Zjutraj je pogled skozi okno postregel s pravo zimsko pravljico. Smreke so bile kot snežne kraljice, posamezne snežinke pa so se v soncu lesketale kot drobne lučke. Kaj kmalu so se tudi rahli oblaki umaknili soncu, ki je z vso svojo prešernostjo objel po beljene vrhove gora. Hkrati so se tudi temperature spu stile na -10 stopinj pa tja do do -17 na najvišjih vrhovih, Proge so ostale pokrite s plastjo pršiča, ki je zapadel ponoči in tako je bil pravi užitek smučati v povsem rahli novo zapadli snežni odeji. Zaradi varovanja narave namreč v začetku pustijo, da smučarji proge sami zvozijo. Po svoje je tudi to prava znamenitost. Nizke temperature so omogočile izdelavo umetnega snega, kar so vzdrževalci prog kaj hitro izkoristili in pognali snežne topove. Smučanje pa ni edina zabava na snegu. Željni adrena- POTOVANJA-LETAlOrEal POTOVANJI-AVTOBUS: R US: T«skw t Bk 16.3.. a V 1« Mi. Ptatmoi v Hunaill 17. S 24.2, 8 dni. 529 € č "Rk 2Zl ( B. 13 M, 2« CM^ 23.2., 1123.3,3 M, SO (; lifcfiHi, 24.1,3., 10,17. 1244,2 dri,» d Imtbk 17.124.2., 3., 10., i;., 2413U, 1 dn, 40,»«. CM laose-äisoe, naut M. m uoii^Wiife^tna-aam--' ŽS ueodm HAteM POMJI oo 24 OMOKOVI Vm mm m v IUU Dom SV. Jožef Celje, duhovno-prosvetni center Vabimo vas k ugodnemu 40-urnemu začetnemu tečaju italijanščine (pridobitev besednega zaklada, branje tekstov, osnove slovnice...) Uvodno srečanje: četrtek, 8. marec, ob 17.30 uri (J>rijave zbiramo do 1. marca 2007) Prijave in dodatne informacije: 03 548 37 04 ali 03 492 65 10 lina so prikazali pravi šov, ko so prižgali motorje motornih sani. Postregli so s pravo dirko in videli smo nemalo drznih prehitevanj in skokov, ki so nam jemali sapo. Tisti bolj umi^ene sorte lahko uživajo v prijetnem soncu pred številnimi postojankami na smučiščih. Seveda je poskrbljeno tudi za gurmanske užitke, ki pa so bolj primerni za take, ki imajo debele denarnice. Bolj žalostne obraze bodo imeli tisti, ki pričakujejo kak spominek na smučanje v švicarskih Alpah. Trgovin skorajda ni. Ena prodaja zimsko konfekcijo, druga spominke in tretja živila. Tudi restavracij in barov je le za vzorec. Res pa je, da je to novo smučarsko središče, ki si pot med velike šele utira. Še ena posebnost odlikuje štiri doline, Način izdelave smučarske vozovnice je siia preprost. Na slike za dokumente, ki jih običajno uporabijo pri izdelavi, nismo pomislili doma, zato za vse poskrbijo kar tam. URŠKA TROTOVŠEK Idilično okolje Apartkolela Matura bomo spoznavali v sobolo, 24. febniaria. NATURA tipartluni'l Caffe Tropic, Novi tednik in Radio Celje vas popeljejo na izlet! Ko smo sredi j'anuarja v radijskem žrebanju izbrali srečno naročnico Novega tednika, ki se vozi z novim byundai getzem, smo osrečili še 30 naročnikov, ki jih bo naša medijska hiša skupaj s podjetjem Caffe Tropic v soboto, 24. februarja, popeljala na enodnevni izlet. Ogledali si bomo pražamo podjetja Caffe Tropic v Žalcu in okusili njihovo odlično kavo. Pot bomo nadaljevali proti Nazaiju, kjer bomo raziskali Muzej gozdarstva in lesarstva in samostansko knjižnico, ki se ponaša tudi z Dalmatinovo Biblijo. Privoščili si bomo še slastno kosilo ih užili nekaj mimih trenutkov v idiličnem Aparthotelu Natura. Izžrebani srečneži, nikar ne pozabite! Dobimo se v soboto, 24. februarja, ob 8. uri na avtobusni postaji Celje - postajališče št. 16. lOVI TEDIII 23 Radeški župan Matjaž Han (Isvo), Lojze Peterie in vodja celjske enote Zavoda za varstvo kuHurne dediščine Anka /Ukerc med ogledom cerkve svetih Treh kraljev. Peterle za sv. Tri kralje Evroposlanec pomaga obnavljati starodavno cerkev na Brunku - Za obnovo tudi evropska sredstva? Na Brunku, v občini Radeče, stoji poznogotska podružnična cerkev svetih Treh kraljev iz 16. stoletja. Cerkev z bogato in dragoceno opremo, v kateri je služboval tudi Primož Trubar, je potrebna temeljite obnove, pri čemer je pomoč pri tem na nedavnem obisku v Radečah ponudi! evropski poslanec in predsedniški kandidat Lojze Peterle, ki tudi sicer sodeluje pri obnovi drugih kulturnih spomenikov v Sloveniji. Da si cerkev zasluži in potrebuje celostno obnovo že zaradi svoje izredne zgodovinsko umetniške vrednosti in lege na meji dveh občin (Radeč in Sevnice), je Peterle opazil že lani, ko se je med družinskim izletom ustavil pri njej. »Ze tedaj sem videl, da je cerkev velik biser, velika vrednota v evropskem pogledu, kjer bi se morale viti evropske proce- sije turistov. Vsakokrat, ko se peljem mimo, računam, da bo polno obiskovalcev okoli cerkve,« je dejaJ Peterle, ki seje v soboto s predstavniki Občine Radeče in spomeniškega varstva Celje, Župnijskega urada Radeče, direktorji podjetij ter županom' sosednje Sevnice dogovoril, kako bo potekala obnova cerkve. Peterle je obljubil, da bo njegova pomoč predvsem v smislu povezovanja tistih ljudi, ki lahko kakor koli pomagajo pri obnovi. Omenil je tudi, da obstajajo celo možnosti pridobitve evropskih sredstev za obnovo, le napravi naslov je treba nasloviti prošnjo. »Pod tem naslovom bi bilo pametno združiti več kulturnih objektov v Sloveniji. Vtem primeru bi nam Evropa verjetno dala kaj denarja,« je razmišljal Peterle, »mogoče pa bi se morali povezati tudi s kakšno nemško občino, v kateri je služboval Trubar in ki bi za obnovo cerkve na Brunku prispevala kakšen evro.« Z obnovo cerkve, ki velja za kulturni spomenik lokalnega pomena, bodo najverjetneje začeli že letos, najprej s popravilom strehe nad prezbiterijem ter nato z notranjostjo cerkve, pri čemer je restavratorski program že pripravljen. Predračunska vrednost obnove velja približno 41 tisoč evrov (9,8 milijona .tolarjev), pri čemer bodo nekaj prispevala posamezna podjetja (Radeče Papir, Marmor Hotav-Ije), nekaj občini Radeče in Sevnica ter radeška župnija, skupina ljudskih pevk Solzice in Aktiv kmečkih žena iz Budne vasi pa pripravljajo dobrodelni koncert za obnovo cerkve svetih Treh kraljev, ki jo dejansko sestavljata dve cerkvi. Obe sta nastali skoraj istočasno (med letoma 1510 in 1520), čeprav je večja že zaradi boljše lokacije verjetno malo starejša. Med njima so ob koncu 17. stoletja zgradili zvonik, Okoli leta 1530 so hoteli postaviti še tretjo cerkev, vendar je Trubar temu nasprotoval. BOJANA AVGUŠTlNClC FRAGMÄ™^ Zaradi povečanih potreb v proizvodnji vabimo ksodeiovanju več delavcev Injo hidroizolacij I prt (zaželen je izpit za voznika viličarja) Zaposliti želimo tudi Izkušene komercialiste in komercialiste na tere PogojirVI. ali v. stopnja izobrazbe, prodajne veščine, komunikativnost, usposobljenost za delo z računalnikom in opravljen vozniški izpit B-kategorije Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo ozaposlitvi za določen čas z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pričakujemo vaše prijave! FRAGMATTIM, d. d., Spodnja Rečica 77, 3270 Laško e-poštni naslov: tim.lasko@tim.si Informacije: tel. (03) 7344-524, 7344-510 novem nte rio r- des fgn Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavce s podobnimi lastnostmi za naslednja delovna me- 5 (m/ž) Pogoji: - najmanj osnovnošolska izobrazba, - zaželene izkušnje pri delu v proiwodnji, - ročne spretnosti, - dober vid. Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas s poskusno dobo 1 mesec z mož nostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas, - ustvarjalno delovno okolje, - stimutetivnopJačilo. 2. Vzdiievalec elektro opreme (m/ž) (izvajanje preventivnega in tekočega vzdrževanja elektro opreme, instalacij in elektronike) Pogoji: - poklicna ali srednješolk izobrazba etektratehnične smeri, - 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Nudimo vam: - zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 2 meseca, - ustvarjalno delovno okolje, - stimulativno plačilo. PRODAJA • NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV - U)KALOV BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavna tne-iodija tedna, 5.S0 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice. 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Z mačkom in kavljem na tov (svoje želje pošljite na radlo(s>radio-celje.com, fotografije na www.radiocelje.com), 11.00 Kui-turni mozaik, 11.15 Z ušesi po zemljevidu - Bolgarija, 12.00 Novice, 12-15 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18-00 Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19.10 Večerni program (Javljanja z Dnevov komedije v Celju), 19.15 Prenos rokooieta Gold Club - Pivovarna Laško, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23.Ü0 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Z mačkom in kavljem na lov - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovendce Gorice) NEDELJA. ia. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje EdiU Mejač, 11.00 Kulmrni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitiiah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 19,15 Zaključek Dnevov komedije, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev). 24.00 SNOP (Koroški radio) PONEDELJEK, 19. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije. 6.00 Poročilo OKC, 6.30 SUvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11,00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Stopnice do prestolnice. 13.15 Bingo jack -izbiramo skladbi tedna, 14.00 Re^jske novice, 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30 100 medvedov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - vse o prireditvi 700. Vrtiljak polk in valčkov in posnetek prireditve Celjskih S v Šempetru v Savinjski dolini, 24.00 SNOP (Koroški radio) TOREK. 20. februar - PUST NA RADIU CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC. 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 NI vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23 .00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) EDA. 21. februar 5.00 Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit je jutranja nostalgija. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 8.55 Piškoslovje, 10.00 Novice. 10.15 Čarobna ruleta tisočerih nakupov - nova nagradna igra, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Zeleni val. 12,00 Novice, 13,20 Mali O -pošU, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18,00 Pop čv^, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Cukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Ansambel Vlgred Celjskih 5 v letu 2006 v Šempetru Predstavitev najboljših narodnozafaavnih ansamblov, ki se predstavljajo v radijski glasbeni oddaji Celjskih 5 bo to nedeljo, 18. f^ bruarja, v Šempetru v Savinjski dolini. Zaradi enakega števila točk bo namesto pet tokrat nastopilo sedem ansamblov in sicer: Modrijani, Unikat, Vitezi Celjski, Vigred, Na- ČETRTEK. 22. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5,30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije. 6,00 Poročilo OKC, 6.20 Čigav glas seže v deveto vas?. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 13.00 Odmev, 14,00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16,30 Kronika, 1700 IV. radijska mreža - predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, 17,45 Jack pot, 18,00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice. 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) PETEK, 23. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskc^, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9,15 Do opoldneva po Slovensko (do 12, ure), 9,30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.20 Halo, Terme SPA Rogaška, 11.00 Kulturni mozaik, 12-00 Novice. 12.15 Od petka do petka, 13.40. Halo, ZdravUišče Laško, 14.00 Regijske novice,. 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 14.30 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki ic odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - gostili bomo Evo Cerne, 23.00 YT Label 24.00 SNOP {Radio Kum Trbovlje) 20 VROČIH RADIA CELJE JUSUNTIMBEFIL«® (7) 1 CftTCH YOU-SOPHIE ELUSBDCI0R{3) 3. SAYITRIGHT. NELLY FURTADO (1) 4. HOWMANY-nHffiS.HOWMANY UES-PUSSYCATDOILS (5) 5. ffiACEKEllY-MIKA (1) 6. WHISTlfFORTHECHOIR-THERIATEUIS (3) 7. SÄIEONESHDÜLDTHLYOU- vihanke, 7. raj in Kozjanski zven. zmagovalci Domačih 5 v letu 2006 - aiisambel Rimljani ter zmagovalci Domačih 5 in Domače 4 v minulem letu - ansambel Pogum. Radio Celje že po tradiciji pripravlja zaključno prireditev v Šempetru v Savinjski dolini skupaj s KUD Grifon. 8. HITMEUP-GIAFARREIL (5) 9. BEWTTHOUTYOU-WmFEAT.I^aANIEM (2) lO.IWANTYOUTOWAffTME-CHRIS ISAAK (4| DOMAČA LESTVICA 1 SWVIO DATI MAŠ MENE RADA- JANPLESTENJAK (3) I SANJAJVA-NINA (6) 3. ORGYm-frSPOT (4) 4. C\^ZJUGA-A1£NKAG0TAR |l) KKLfllJ-UBiOO (4) 6. KDAJ.ČENEZDAJ-EVAČERNE (6) 7. ČAR NOä-LEON (2) 8. ČAKAJ ME-ZORAN PREDIN 6 MIRJAM KALIN (3) 9. PHOEBE-ZEUS (2| 10.ELBMENTL-NUDE (1) PREDUKAZATUJOLfSIVICO: CANDYMAN-AGIHL£RACHRISTWA STARZ INTHEIR EYES-JUST JACK PREDLOGAZAOOMAČO LiSnm»: DAUGAVlOUNA-ŽANA ViajA-ALYA Martina Bezavkk, Arclln 66, SkoQa vas Tone Matoh,Sloimkovtr8 7, Celje Na^jencs dvigneta kaseto, Idja podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje, L£stvk:D2Gvn>Shlahka poslušate vsakos)lMti)ob20,uri, VRTILJAK POLK IN VALČKOV KIH 5 plus t. NMIKE NARCISE-VIIHICEUSKI (4) 2. UJELASEMTENAUMANCE-VESBEŠTAJERKE (2) 1 TVOJAUUBEZEN-GOLTE (I) 4 KERGIASBORMJIMMI- ANS.SrMa(DFWSIN DIAMANTI (5) 6. MARUANA-HARMNUA (3) Predlog za lestvico: NIKAR Ml NEZAMEBflE-SUM SLOVENSKIH 5 plus L EN'GAPOŠTBI'GA-GAŠPERJI (3) 1 NIČ NE GfOEVAJ-ALPSKI KVINTET(2) 3. TOVORNJAKAR-POGUM (6) 4 VEN(^NARO[»t|IH- MLALXDOLHUa (4) 5. STEBOJ-ZLATI MUZIKANTI |1| Predlog »lestvico: KERNEPLESEMRAD-RUBIN Mitsji Podjid z igralko Ljiiko Bilik, ki is bila pred leti članica celjshaga gledališča, za predstave Gospodiftja pa ji je abčiastva nadelo naziv komedijantka večera. Zaključek Dnevov komedije To nedeljo izjemoma ne bo oddaje Katrce, bodo pa na svoj račun prišli ljubitelji kulture. Novinarki Mateja Podjed in Bojana AvgißtinCiC se bosta namreč javljali z zaključka 16, Dnevov komedije iz SLG Celje, kjer bodo podelili žlahtna odličja. Odhajamo v novo članico Evropske unije v eni najrevnejših držav Evropske unije bomo zelo dobro jedli, pili in se predvsem zelo dobro zabavali, Da je mera polna, bo vse še zelo poceni. Uživali bomo v čudoviti naravi ter se čudili ne le naravnim, ampak tudi kulturnim znamenitostim. Tudi tukaj bomo srečali kurente, dišali bomo po vrtnicah in iskali tračan-ske zlate izdelke. Napni-te ušesa, odhajamo v Bolgarijo! Pridružite se nam to soboto ob 11.10. Oddajo pripravlja Špela Oset. ponedeliä.enief.5i ^RVOV01a'n'sKe"čr"pALKE Auris namesto corolle Toyota auris je novi avtomobil japonske avtomobilske tovarne, vozilo, s katerim bodo vsaj delno zamenjali corollo. Ta še ostaja v izdelavi, vendar zgolj kot klasična šUrivratna limuzina. Auris je za dobre štiri centimetre daljši od corolle v pet oziroma trivratni karo-serijski izvedbi (422 centimetrov), navzven pa dokaj zvesto posnema podobo corolle. Zanimivo je, da ne bodo ponudili karavanske oziroma station wagon karo-serijske razhčice, niti ne govorno o morebitnem kupe/ kabrioletu ... Auris je narejen predvsem za evropske kupce, avto je zato narisan na stari celini, nastajal bo v Veliki Britaniji in Turčiji, računajo pa, da bodo letos prodali vsaj 200 tisoč vozil. Auris bo na voljo s petimi motorji, tremi dizelsl^i in dvema bencinskima. Med temi bo najmočnejši dizelski štirivaljnik, ki se vrti že v avensisu in ima 177 KM, druga dva dizla pa bosta zmogla 90 oziroma 126 KM. Bencinska agregata bosta dva: 1,4-litiski s 97 KM in novi 1.6-iitrski motor, ki bo ponujal radoživih 124 KM. Menjalniki bodo trije, in sicer dva ročna ter avtomatik, pogon pa ostaja na prednji kolesni par. Slovenskim kupcem bo auris na voljo 1. aprila, vendar tedaj še ne bo najmočnejšega dizla, ki pride nekaj kasneje. Upajo, da se jim bo posrečilo prodati 500 aurisov, pri čemer točne cene še niso znane. Napovedujejo, da bo najcenejši auris na voljo za približno 14 tisoč evrov, medtem ko naj bi bila izvedenka z 1,6-litrskim bencinskim motoriem menda za 5 odstotkov ceneiša od tekmecev. in na petem renault scenic (1.801). Zanimiva je tudi razdelitev med dizelskim in bencinskim pogonom. Lani so pri nas prodali 40,5 odstotka di-zelsWh avtomobilov, vsa ostala vozila so bila na bencin. Največ vozil je bilo prodanih vnižjem razredu (45,6 odstotka), karne preseneča. Toyota auris Maja nova škoda fabia bilimuzino, nič ne govorijo o limuzini, konec leta pa naj bi se pojavil karavan. Motorjev je sedem, moč se preko 5- ali 6-stopenjskega ročnega menjalnika oziroma preko 6-stopenjske avtomatike prenaša na prednji kolesni par; o 4x4 pogonu nič ne govorijo. Na začetku ponudbe je 1,2-litrski bencinski tri-valjnik v dveh izvedbah (enkrat 60, drugič 70 KM), najmočnejši pa je 1,4-litrski agregats 86 KM. Dizelski motorji so hije, vsi iz znane serije TDI. Osnovni ima 1,4 litra ter 70 KM, močnejša varianta 80 KM, najzmogljivej-ši pa je 1,9-litrski štirivaljnik, ki zmore prijetnih 105 KM. V polnem tržnem letu bi rada Škoda prodala kakšnih 250 tisoč fabij. '^jcK. AcLiv^ dolr^VŽv! iiAiBoai^^j www.activa.si ^j^nagradnem skladu so bogate nagrade. Novo nagradno obdobje se prične 23, decembra in konča z žrebanjem 21. marca 2007. ^^^Actlvo se splača kupovati, saj vsako plačilo s kateroKoii Kdriii.o MHivd sodeluje v nagradnem žrebanju, ne glede na vrednost nakupa. igbgi-j-fe nagrada! Vrhunska avdio oprema vvašem avtomobilu Spremenite svoj avto v pravi glasbeni studio. Nori nakupi z Lorello Flego We zrite samo v modne revije. 2 Lorello Flego ob strani boste /a/ite brezsl03l 107-665. TIS n pasoi vBrianI, 1.9 tili, lelene horve, 1. 1999, |iodim.Teycn 031 872^95. G01fdli.l,lelnlk92,prvll.it.ik,.illiin. ohninitn,pr«l..!« 1550!IIR.Itl.l«n 041240.580. 736 KUPIM KARAMeOUUNiivl. Smuki allllyu.doy üdli1>lkG2002diljii,bpini,Tililon 031 596-722. 721 PI01Z»OD«Oikl.diiino!«vl»>,ai.o!l«j-no,lloriill0.',p.ttli 250iii",n. Ddllinllokociji,poliebnD.bniinuii>d-ni prixlGin ali minjm Iililon 041 750.180. SOB raS10ffllpuil.r,39in',vp«!lo«iiaii.bi RIlSo na Kidriievi 25 v Celju, prodam. »Ion 04169M38, (031 (907 560. 667 NOVEJŠOhlsoinmnamenikapaslopjeler l,7lmi.iiiliišiavakallclŠaiiljurjapn (•Iju.pradamiu 137,000 EIII. Won 103)5793.140,031 563^150. 704 [i^ NEPREMIČNINE "'USs EOR. lolJon (031491-5061 031 541-d-o.'o,liubljan!kni.5,Cil|t, n SI«IIÜSOIiiu,v(iljuinokalid,kiipim» galavina.Telefon041 601-555. 623 GIUD8[IIOp.rieloollhSnoilenlka,no »niml.,i,.n.«ni.n.m.a»liu,do8 km Iz Coljo, kupi«. Won 041 731-016,041 912-733. 651 PARCEIO all storoj» hišo v Celju ali bližnji obliii,kupim in golovi.o.Iililon 041 672m 674 PKCELOnlianrejiohlievCidji oil bližnji i>kalicl,kupimz.9«lo.ino. Telefon 041 672.374. 674 VlllEHDielelilnka,>o[iliidiiCelje-VmBsl(a, !ak«t»,kuplm-do21.0CKIEIIIl.Ielel«i 041807C160. ' Z 76 ODDAM MOSIOIW pasloma aamvonjiki objekt |350m'|,vCelju|lav.|,iopomknn dovoljenjem oddam v nojem. TeleTon 041 731.787. 476 5KUDI5ČNE prostore v Petrovčoh (40 m') prodomlalelon040290-581. aae S080 nudim štodantkoma oil utenkomo, predtiosttmaiolistesp«teželja,kiKi vezano na prevoz ovlobusa. Telefon ,« (03)5452^94, 64« Üj^iiBM DVOS01K05lanovonje,Cil|a-0»k,53m', prodom zo 70.940,00, Telefon 040 437-334- 763 KOSILNICO bis 127 prodom-Telefon 031 50t3a3, Š126 Ion 041 592-322, 270 flETIUIIstai8rolhernokortiie,robljei, pmdoru zo 80 EUR, Telefon 031 709-405, 274 K0Sll)IC06as|ardol75im, prodom Tet Ion031 616-154, 706 Telefon 031 481-703, je.,,iä«6.ind.Bne20.,pr»lam lelefonOSl 371-959, 711 TRAČNI obmiolnlk širine 250 inrprodonr, Telrrfon 031 596-722, 729 NAMUU(0ilass,22m>,doh>oobmnje>o, pnKlenr,Telefoa03IS25909, 726 IRmilllnivar7al,lflnikl6,550 dl,4-4, prodom Telefon 031 480-735, 733 TMKTO«da60k,.,s.monoklodalko,po, jeklo enoosno prikoliio, kupim Telefon v BLIŽINI vrenskeio, on Sioplku, prodamo veliko, novozgrajeno hišo, no porceli lie. Telefon 041 754^65, 244 ŽllEC-Golidjo.Prodo>ostonovaijskoVišo 22I,50m'igDtažol9,20m=, 582m' slovbnego zemljiš»! z dvoriščem, zgro-jeno 1997, zo 162,952,76 t»R oz. 39,050,000 SIT-Telefon 041 708-198, Svelovonje, Ivou Andrej Krbuvot s,p-. Gorico pri Šmortnem 57/t, hnp://sve-tavanje,gnjbn,net n 198, Svetovooje, Ivon Andrej Krbovoc 5,p, Gorita pri Šmailnem57Ah«p:// svelovonje, gojbo-net-VOJNII, prodorno opremljeoo sla.av.nj-sko hišo, uo 200 m' sfooovonjskih površin, zgrajeno 1985, vseljeno 1995, z. 225,338 EOR.!-54,000,000 SIT, Telofn. 041 708-198- Svetovanje, Ivon Anrfrej Krbovoc s-p,, Gorico pri Šmarlnent 57/c, htlp://svetova-nja.goib.,net IAŠIO-Sliv.0, Mimo lesena poillniško blša,zgrojeno 2003 i. parcelo 1067 m", nn sončni legi, zo 34.217,99 EOR oz 8.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovnnje, hanAndmjKrbnvacs.p., Gorico pri Šmotlnem S7/c, hllp://sve-to,onie-gajh«,ncl, ŠEHTM - Hnrševec Prodorno stanova.jsko hišo 853 m'zvso opremo In poblšlvom, zgrojeao 1991, obnovljeao 2003, zo 150,600,00 EUR oz 36,000,000 SIT Telefon 041 708-198, Svetovonje, Ivan Andrej Kibavots,p,, Gorico pri Šmort nem 57/c, b»//svcSavanje,gaj-h.,nol, PIANINA pri SevnicL Prodamo poslovno g.iti.ikl.bi.H,klell69m',,rilličje 169m',mDnsardol69m',ilijon,d.o...,Ljoliljonsko C. 5,* PRODAM tUHINIO roblleno, šledllnik 4 plin • 2 elektrika ter hladilnik, vse ohranjeno, prodom zo 120 EUR, Talefon 041619-507 7i2 eOTOVINSKA POSOJILA Dunalska 21, UubUana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan noiHtop REALIZACIJA TAKOJ!» NUMERO UNO KREDITI Do 7 let, no osebni dohodek oli poko|niriQ, do 50 % obr. Kredit' a osnovi vozila ter leasing! za vozilo stofi^ do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA DOM) STANOVAHIE, do 80 m' ali nnnišo, darejšo hišo, okolica Celia, Žab, kupi starejša «eba. Gotovina takoj, brez posiedni-kov.Tdefon04151M47. Š106 STANOVMUEv(eliu,)lo55m',kupiin.$em resen kupec, pločilotokoi.Teleion 041 601-555. 623 DVOSOBNO aii trisobno stanova(ije kupim. Som resen kupec, pločllo v gotovini. Telefon 031 321-946. 674 GARSONJERO oli enosobnostonovanje nujno kupim za gotovino. Telefon 041 352-267. 674 DVO ok večsobno stonowijev Cc^, potr^ olnM,kiipinLTelefDn031681-752.755 PRODAM METRSKA drvo prodam. Telefon 03] 562-675. 334 DRVA, bukova, prodamo-Telefon 051806-082. Š132 KRniNOSflietol, 26 m'in polkrožne stopnice višine 220 cm, skoraj novo, prodam. Telefon 041655-379. 743 OKNO les^lu, s terniopon zostekTrtvljo, dl-menzlje 60'60 (m, ugodno prodom. Telefon 041 758-255. ž79 Tel,; 02/252/48/26, fax: 02/252/48/23, mob; 041-750-560, 041-331-991 POTREBUJETE DENAR IZPUkČILOTAKOJI 03/4900336 ZnijH'!jnc,UVitBKrii3to]a5. ODDAM HOVO,nf KIHIIO>iomEmKNO! ' ' "" Vsakpetek4Sbatvnihstranltelc»iiij5ki!gas|^i«liinuniinhiosli 11 sveta glasteini.^^^ NAROČILNICA Datum rojstva: Nepnklionoaaioiaai Novi tednik NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za polrehe oaročmške službe Novega tednika 28 l^MAU 0CECT^IWW>BMACIJE iifl TEDNIK ■NAJVEČJA IZBIRA DVD MEDIJEV V CEUÜ (6000 NASLOVOV) ■VASE DOMAČE POSNETKE PRESNI MAVAMO NA ZANESUlV DVD MEDIJ PIAŠIČA, 80 kg, prodom. I*fao 577»-207 709 BURSKE lioie, slare 6 mesetev io brale, prodGi..Iiifcloo(03|5727-267 žra IEU(0>ioie»ilko,tmimo,vS.oiis«o hteiosti, roroo oiolieno, ogodoo pro-dam.TalefonD41 794444. 742 PRJÜIÜnioU,120kg,piodio>.(eoo 1,50 EURAlio suho milriko mehko drvo, prodooi. C»o 100 EUR/ >klof-lTO..Itltfo.|03|S994)71. Si33 ilupjiii PORODMIi>ipomotekzo|oiodo,kopim. Teltfo.5113-531. 701 T0ÖL0:ooielo|še ieoske. Telefo. (03] 572^319, 031 505495. Leopold Orešoik s. p., Doleolo vos85,Prebold. sta dekleta. Mnogo jih je, zato punce. pozaöte tiatazočajarjateriih brez Etioškovspoznaite. PRODAM SENO v okolici Loškega, prodamo. Telefon 041 530-BB5. B9I SENEIEbiile2Sdo30k|,prodom.(onipo dogovor..Ielefen041 52H80. 698 SUOKO siio Io otovo, proilom. Telefon (03) 5793-294. Š131 SENO v kotkol) ler slamo, prodom. Telefoo 041 «3-137 735 SLjIMO seoa v koikoh (olovo, slorino), prodom Telefoo 031 355^954. 750 VECIO koiiiioo domoče slivovke prodom. Telefoo 579M79. Si3a SlUraE Laie prodom oil aeojaot 10 mkida živioo oli bukova drvn. Teleloo 040 524-780. 763 DOlItČErdeii vino, pr(Klom.Telefr.t44.30l»M.. 7BIR1TEUI storini Oddomo sror šivolol čevljorskistral in ročni vozičekz^lojtra-mi..Telefon040759-298. 732 od 16. dol7..re,telefan041654430. lovce I. lioelnngroilbeno delo. Infor-mncile: PE Gradnje, 5un64, d. o. 0., Ipovčevo 22, Celle, telelon 051 363-986 VDOVEC sBr 70 hI Hrom žensko, lobko brez stannvoo|o,nskapooživljeo|e. Telefon (03I5414S26. p msmm coloo oh ---------------------------------izopos» tve za nedoločen iits. Vilkograd, rf, o. o., Zlate« 8 o, Šentjur, telefon (03 ) 746-1221, Š115 Z&POSUMO voznika (in i kalegorije. Delovno mesto: voznik kamiona in strojnik vrtalnih naprav. Zaželen izpit TGM ali ovtodvigolo, možnost priuciWe, možnost zoposliNe za nedoločen čas. Vilko-grad, d. o. o., Zkiteče 8 o, Šentjur, telefon (03)746-1221. Ž115 IŠČEM delo: pomočvgospodinjstvu,sto-rejšemu gospodu oli storejši gospe, v Celju in okolici. Telefon 041 659-503. VOZNIK kombijo za pomoč pri rozvoai časopisov po Celju, dobi delo. Telelon 041 670433, RobeitZovmiks.p.,Mil{inske-goHCelje. NATAKARICO v I Intormacije ne tel. it: 03/703-3M2, 1SM:041/99(M21 (Iztok). SPD celje.si 03/490-87-40 in 040-756-009 tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples: torek ob 16. in20.uri.VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda ir petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič; sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice; sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planeUmo sintezo; četrtek vsakih 14 dni ob 19. uri. psmou Petek ob 20.00 Odprtje razstave in ogled izdelkov, ki so bili izbrani na natečaju SAFE-SI; NET GENERACIJA - tudi to st jaz. z njimi poskušajo predstaviti kritični pogled mladih na naš/vaš/njihov vsakdanjik. novitednik wvvw.novitediiik.coiii ŠENTCELEIA Slovensko združenje za duäevno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-6890, 428-3892 SLOVENSKO DRUŠTVO H08PIC OBMOČNI ODBOR CEDE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Ma^ajeva 4, Celje tel: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA fflŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUSTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel: 03 492 57 50, ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 CENTER ZA POMOC NA DOMU laefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov Prešemova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, 'ax: (03) 54 41032, Novi tednikizhaja vsak torek in petek, 0026781320. Nenaročenih rokopis čamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, z katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). ŠtevUkan-ansakdjstega računa: 06000 Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozinari Petek. Urška Selišnik, Branko Slamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AeCMCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale ^encijske storitve. Pomočnica direktorja >n vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja; Franček Pungerčič. Propaganda: Vn^ko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Tblefon: (03)42 25 190 Kax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.sl MC»! 31 Nagradna križanka ' s Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 20,86 evra za storitve v podjetju Bio Vital na Proseniškem 2. nagrada: bon v vrednosti 8,35 evra za bowling v Planetu Tuš in vstopnica za drsanje na drsališču v Mestnem parku v Celju 3. - 5. nagrada: darilni bon v vrednosti 8,35 evra za nakup v prodajalnah Modetexa Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo], ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov; NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do Četrtka, 22. februarja 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 9. februarja 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 12 Vodoravno: SPLAV, PRAMA, RADAR, ENOTA, HA, EN, ROGER, FEDOR, SR, BEG, NITKA VOST, ALADIN, KLAFEDRA, KORENIKA, LASAN, AMORALA, OPEL, JF, CINE, POB, LOKAL, IL, RIBNIČAN, OČL JEN, KRA, ADAPTER, ACETON. SNEDA, KT, RENOME, LAVA KREŠA, IDEAL, KG, ROSI, URATI, OTON, OZELOT, LEDENICA, MACOLA, OREHOVEC. Geslo: Oba spretno vrtita teniški lopar. hid žrebanja 1. nagrado - smučarsko karto za dopoldansko smuko na Golteh, prejme: David Korez, Trno 5, 3233 Kalobje. 2. nagrado - bon v vrednosti 8,35 evra za bowling v Planetu TUŠ in vstopnico za drsanje na drsališču v Mestnem parku v Celju, prejme: Marica Kopinšek, Šedina 9, 3222 Dramlje. Ona." Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki vam bo odkrilo marsikaj presneto uporabixega. Proti koncu tedna se boste sicer odlično zabavali, a ima vse meje. Pazite, da ne boste na koncu. prevarani prav vi. On: Teden se bo razvijal precej drugače, kot ste si predstavljali sprva, vendar pa bodo presenečenja, ki prihajajo, predvsem pozitivne narave. Na nekoga boste naredili več kot dober vtis. Ona: Iskali boste najrazličnejše možnosti, kako priti do kar najve^ega profila, pri tem pa nekoliko pozabili na zasebne zadeve. Se dobro, da vas bo partner predramil in vas ponovno spravil na pravo pot. On: TYeščilo bo kot strela z jasnega neba. Toda pazite se -tudi za najbolj očarljivim nasmehom se lahko skriva past, ki va5 lahko drago stane. Vendar bo na konai skušnjava le pretehtala zdravo pamet... DVOJČKA Ona: V službi vas bodo po krivici kritizirali, vi pa se ne boste kaj prida sekirali. Vse boste obrnili bolj m šalo, to pa vam bo tudi omogočilo, da po-kažete svoj pravi obraz in sposobnost. Orv S prijateljico se boste podali v prepovedane vode na ljubezenskem področju, vendar vam bo prav prijetno in prav nič dolgčas. To vam bo vsekakor dalo misliti, kako se odlo- čiti v prihodnosti. a, INTEGRALIZEM-težnja po združevanju, KALE-kraj pri Žalcu, KOLHIDA-domovina Medeje, NUMERUS-iUvllo Ona: Poslovni iz: velik, vendar so veliko tudi vaši trenutni apeüti. Konec koncev ste ta hip v položaju, ko si lahko privoščite tudi kakšno tvegano potezo, saj so vaše poslovne sposobnosti na vihunoL On: Že zelo dolgo si govorite, kako je svet krut in nepravičen do vas. Res pa je, da ste nepravični predvsem vi, vendar pa je to treba tudi priznati. Poglejte resnici v oči in vse bo nekako lažje. 3. - 5. nagrado - vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Sonja Kostanjšek, Podlog 42, 3311 Šempeter v Savinjski dolini, Silva Lešek, Košnica 38 a, 3000 Celje in Marija Krajnc, Brstnik 11, 3270 Uško. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Zaupali se boste človeku, za katerega veste, da vam je naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se boste približali cilju, ki si ga tako zelo želite. Nikar ne hitite, ampak vsak korak dobro premisli- iutru- jerwst in stresne situacije, zagrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. Ravno takrat, ko se vsi pritožujejo, je najboljša pribžnostza uresničevanje stvari, ki si jih ostali ne upajo. Ona: Nekdo vam bo ponudil roko, a vaša ihta in zaletavost, zlasti pa preveük ponos, vas bodo pokopali. Ne mislile, da je vsem ästo vseeno za vas, saj se nekdo zelo trudi, da bi vam pomagal. Poglejte okoU sebe! On: Zaradi poslovnih interesov se boste znašli v precej delikatnem ljubezenskem položaju. Poskusite se raje malo razvedriti, saj vam lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo in nezaupanje. STRELEC ^ Ona: Nasprotovali boste so-delavčevi zamisli, a premislite raje, ali se vam bo to tudi splačalo. Nič še ni odločenega. Včasih je treba pogledati obe platt medalje in dobro premisliti, da si ne bi očitali neumnosti. On: V ljubezni boste uspeli popraviti nelagodno razpoloženje, ki se je zadnje časeprikradlo med vaja s partnerko. Odkrit pogovor bo razkril marsikatero podmbnost, kijebUadoslejskn-vašim očem. ^■kozorog Sk Ona: Vse se bo uredilo in kmalu boste videli, da je bib vaše ravnanje v preteklosti Še kako pravilno. Partner vas bo presenetil z na prvi pogled absurdno idejo, ki pa vam bo vedno bolj všeč. Zaupajte mu. On: Denar leži povsod okoli, treba ga je le pobrati. Toda za pobiranje so potrebne ideje. Ona: Nekateri načrti so biU ponesrečeni, nekateri odlični. Se sreča, da je bilo teh drugih več kot prvih. Partner bo priznal. da ste imeli prav. kar vam bo v veliki meri vzdignilo samozavest. On: Ljudje vas zelo cenijo, zato pazite, da si ne boste po nepotrebnem zapravili ugled, ki ste ga pridobili. Je že tako, da je ljubezen eno, poslovnost pa nekaj povsem drugega. Razlikuje več kot očitna! DEVICA ^ veku, za katerega niste prepričani, aU vam jo bo znal tudi vračati. Sprijaztw besedo si boste utrli pot tudi tam. kjer ste doslej imeli samo neuspehe. On: Okoli vas vlada nepopisna zmeda in le še vprašanje časa je. kdaj vam bo vsega enostavno dovolj. Toda nikar se ne prenaglite, saj se vam lahko rmpačrmpoteza še kako maščuje. Poskusite raje s kakšno ukano ... tega niste zmožni, saj bi bilo to le izmikanje. Poskusite in videli boste, da lahko. VODNAR ^ Ona: Nikakor vam ne bo uspelo urediti čustev do nekoga, ki vam že dalj časa roji po glavi. Zberite se in trezno_ premislite, kaj v resnici želite, šele nato pa naredite kakšen usoden korak. On: 7\>egana poteza na poslovnem področju se bo več kot obrestovala, po^vne posledice pa lahko pričakujete tudi v zasebnem življenju, saj se vam bodo denarna sredstva v kratkem pošteno povečala. Ona: Vrgli ste trnek, zdaj pa kot kip čakate, ali bo kaj prijelo. Poskusüe se malo zmigati -vaše možnosti bodo tako neprimerno večje, kajti tisti nekdo komaj čaka na konkreten predlog, ki pa ga ni in ni. On: Najprq boste precej razočarani, kasneje pa naravnost sijali od sreče. Potrudite se kar najbolje izkoristiti ugodno pri-ložrwst na poslovnem področju, kajti le-ta se zlepa ne bo po- wila RUMENAfSiriRieiLN Račke med elito svetovnega novinarstva Enajst slovenskih račk, kot se imenujejo slovenski novinarji smučarji, se je udeležilo elitnega svetovnega prvenstva v francoskem Font Romeu v Pirenejih. V družbi 2S0 novinarjev smučarjev s štirih kontinentov so izstopali tako po tekmovalnih dosežkih kot po družabnosti, ki je eden ciljev vsakoletnega smučarskega druženja novinarjev z vsega sveta. BRST ^^ v PROMETNI STE BILI POŠKODOVANI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 080 13 14 Prej ginekolog, zdaj še posiljevalec Prav ste i vsestranski Iztok Gartner, ki že nekaj časa pridno počiva in zdravi rane, ki so mu jih prizadejale številne osebne tragedije lanskega leta. se vrača v velikem slogu. Kot glavni igralec novega slovenskega fllma To je on, ki naj bi luč kinodvoran ugledal aprila letos. Iztok, ki je vse svoje prizore že posnel, bo igral serijskega posiljevalca in psihopata, ki po Celju lovi mlada dekleta. »Prizori bodo zeio eksplicitni, divji in direktni, saj sem vlogo vzel zares,« je zaupal Gartner, ki pravi, da je vloga pravo nasprotje njegovega resničnega življenja, kjer ga dekleta poznajo kot pravega kavalirja. Mladi režiser Daniel D. ki ima za sabo nekaj hip hop yideospotov, je povedal, da so imeli na razpolago zelo malo denarja, zato so morali biti zelo iznajdljivi. Še posebej v prizoru dirkanja z avtomobilom in pri umetni krvi, ki jo je bäo zelo težko dobiti. »Naš film vsekakor ne bo za nežna srca in slabe želodce. Ne giede na to pa bo poln črnega humorja in odklopa, kar bo tudi zašfltni znak filma in lika, ki ga igram,« je zaključil Garmer, ki piše tudi svoj prvi roman Nešteto neskončnosti, s katerim bo obračunal z ljudmi, ki so mu kadarkoli storili kaj slabega. Puccini za vaientinovo zapeljeval Krimovke Rokometašicam Krima Mercatoija se v sredo, potem ko so v Celju premagale ekipo Celjskih mesnin, ni pretirano mudilo iz knežjega mesta. Na neuničljiva dekleta, ki so v preteklosti že sedle na sam evropski prestol ženskega rokometa, smo naleteli v mestnem jedru, kjer so se po tekmi okrepčale v Pucciniju. Pa ne le to, čakalo jih je posebno presenečenje! Izključno moško osebje Puccinija seveda ni ostalo ravnodušno, v rokah deklet so se zato znašle krvavo rdeče vrtnice- Hja, valentinov večer je pač naredil svoje ... Krimovke jim niso ostale »dolžne«, vodji picerije Agiju Zuki (na desni) se je rokometašica Tanja Oder zahvalila z dresom, ki bo zagotovo našel posebno mesto. Za fotografijo se jima je pridružil trener vratark Rolando Pušnik. Foto: ALEKS ŠTERN Celodnevno pestro pustno dogajanje s pustno tržnico, krofi in ani od 11:0Q do Ti:20 in od 12:00 do 12:20 "Rio Carnevaf", zabavni progfstr Brazilskih piesalk. imacijami... 1 Sobota, 17.2. od 22:00 dalje na ßowüngu ■bh "Rio Carneval na faowlingu" Ogreval nas bo Mr. Andy DJ, vročic Stopnjevale Brazilske plesalke, ki bodo brazilsko vročino prinesle Planet TUŠ. Nagrade za najboljše maske! 0 bodo tudi v Torek, 20.2. od 18:00 do 19:00 ■■■ »rajanje s skupino ČUKI!