155. Številka._Ljubljana, v torek 12. julija 1898._XXXI. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan «w**er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za av stro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 ;cM 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na narocbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila placoje s« «d Itiriatopne petit-vrate po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tisaa. Dopisi naj ae izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon 6t. 3*4. aj» -----m i n "-raiai-iicjri m n ■ V odločilnem trenotku. Z velikim zanimanjem je čakalo vse javno mnenj« na izid posvetovanj nemških klubovi h načelnikov, s toliko večjim zanimanjem, ker je vlada na predvečer teh posvetovanj dala razglasiti, da je to sadnji poskus grofa Thuna, doseči redne parlamentarne razmere, a če se ta poskus ponesreči, potem da se premeni ustava. Naravno in dosledno bi bilo, da so se nemški klubovi načelniki kar na kratko izrekli, seli udeleže posvetovanj s vlado radi jezikovnega zakona, kateri naj nadomesti jezikovne naredbe in kateri hoče vlada uveljaviti s pomočjo § 14., ali se jih ne udeleže. A to ae ni zgodilo. Klubovi načelniki so pač sklenili naznaniti ministerskemu predsedniku, da se njih stranke ne udeleže „neobveznih posvetovanj", dokler ne prekliče vlada jezikovnih naredb in to brepogojno, a vzlic temu hrabremu sklepu so se s veseljem udali ielji ministsrskega predsednika in sami začeli i njim neobvezna posvetovanja. Klubovi načelniki so svoj rečeni sklep sporočili ministerskemu predsedniku po dveh odposlan cih Ministerski predsednik pa tema pooblaščencema ni dsl določnega odgovora na vprašanje, hoče-li razveljaviti jezikovne naredbe ali ne, ampak izročil jima je načrt jezikovnega zakona, tisti načrt, o katerem se je hotel s pooblaščenci nemških obstruk-cijskih strank neobvezno posvetovati, in zbrani klubovi načelniki so bili tako prijazni in so določili sa danes posebno sejo, v kateri se bodo posvetovali o tem načrtu. S tem je grof Thun popolnoma dosegel svoj namen. Njemu je pač vsejedno, se li nemški vodilni politiki direktno ž njim posvetujejo o načrtu jezikovnega zakona, kateri je sestavil, ali pa se posvetujejo mej seboj in mu potem sporočs svoje mnenje, glasno je, da precizujejo stališče. Grof Thun je nemške klubove načelnike pridobil za to, da so zapustili dosedanje svoje stališče. Ako bi bili Nemci hoteli ostati dosledni, zvesti sami sebi in tistim nazorom, katere so doslej zastopali, bi bili morali LISTEK. Starinoslovćevo potovanje. Zužeuherk ob gorenji Krki. Će se ne motim, prinašal je is .Slov. Narod" v svojem podlistku ,arheologiška pisma", ki pa so bila sgolj humoristične vsebine. Poskusimo v sedanjem času „realizma" nacrtati nekaj istinitih zanimivosti j z arheološkega polja, katere vsak natančnejši potovalec lahko opaši, vestni preiskovalec pa lahko as prstom pokaže", kakor se izraža Jarnej Pečnik, .der mit seiner Spitae scbon al les ver-sucht bat*. Da pa ne zatajim svojo slovenske narave, naj omenim najpoprej nekaj jezikoslovnega, kajti vsak, le malo izobražen Slovenec je navdušen filolog in etimolog, kakor je sijajno dokazal Franc Šumi. Lotimo se torej najpoprej imena »Krka*. To je keltsko, slišim od vseh strani j odgovor tistih Slovencev, ki so se navadili gledati našo preteklost skozi nemška očala in ki se boje, da bi se vtegnilo vendar-le še kaj rešiti iz naše zgodovine, katere baje nimamo. Saj je prva lastnost vsakega prist-ifgs Slovenca, da se boji svoje lastne sence, zato pa iz nas nikoli nič postati ne more: narodne samozavesti nam manjka. odkloniti vsako posvetovanja. Tudi Badeni in Gautsch sta vabila Nemce na posvetovanja, a Nemci se jih niso udeležili, sedaj pa so se brez obotavljanja udali in storili to, kar so prej prisegali, da ne store za nobeno ceno, začeli so se pogajati z vlado, predno je ta preklicala jezikovne naredbe. To je vsekakor znaten uspeh grofa Thuna, četudi ni odločilnega pomena in četudi ž njim še ni zagotovljeno, da ne pride do tiste katastrofe, katero so oficijosi zadnje dni napovedovali. Lahko je mogoče, da se klubovi načelniki izognejo določni izjavi, lahko je mogoče, da pošljejo grofu Thunu njegov načrt nazaj z lakoničnim sporočilom, nuj razveljavi naprej jezikovne naredbe, potem govo rimo dalje, toda ker so svoje stališče že jedenkrat zapustili, ker so se sploh začeli posvetovati o vladnem načrtu jezikovnega zakona, tudi ni izključeno, da vlada doseže tisto, na kar ^deluje, namreč po-razumljenje glede jezikovnega zakona, vsled katerega bi jej bilo možno, ta zakon s § 14. uveljavi. Stvar se odloči danes. Okolnosti kažejo, da bi nemškoliberalni veleposestniki radi pomagali vladi iz stiske, največ da rešijo svojega zastopnika v mi nieterstvu dr. Barnreitherja, kateri bi moral odstopiti, ako se ne doseže porazumljenje mej vlado in mej nemškimi strankami, v prvi vrsti mej nemško-liberalnimi veleposestniki. Sedanji trenotek je odločilnega pomena ea prihodnjo notranjo politiko. Gre se za važne stvari. Od izida današnjega posvetovanja nemških klubovib načelnikov ni odvisno samo, če ostane dr. Barn-reither člen Tbunovega ministerstva, od njega je tudi odvisno, bo-li možno vladati državo še nadalje na podlagi sedanje ustave ali pa postane bistvena prememba te ustave potrebna. Nekaj je grof Thun dosegel. Ako mu ostane sreča mila, doseže morda še več, saj se je pokazalo, da Nemci nikakor niso tisti politični Katoni, za katere hočejo veljati, ampak da je možno ž njimi govoriti, ako se nastopi s primerno eneržijo. Reško ime .Krka* se ne nahaja le na Kranj skem, nego tudi na Koroškem (Krka in .Kriica", ki se omenja v listinah IX. stoletja), na zahodnem Ogerskem (dotok Drave) in v severni Dalmaciji, kjer prav gotovo nikoli Keltov ni bilo. Glagol .krčiti, prokrčiti* v pomenu „Bahn brecben, darch brechen" je dalmatinskim in isterskim Hrvatom, pa tudi njih bližnjim slovenskim sosedom prav dobro znan. In ali si ni morala Krka v svojem gorenjem toku svoje struge zares „prokrčiti" ? Seveda, strokovni filologi mi ne bodo verovali, ker jaz ne znam delovati s pologlasniki, ojačevanjem in osla-bovanjem samoglasnikov, z metstezami itd. In .Žuženberk", kaj mislite, da ne tiči v tem imenu nič slovanskega debla? Slavni Vaivazor izpeljuje njegovo nemško ime od .Eisenberg", češ, da se nahaja okoli in okoli železna ruda. Mislim pa, da mi bodo tudi filologi pritrdili, da to nemško ime prihaja od glagola .sausen, >iiuseln" = šumeti, ker Krka tu »šum* (slap) napravlja. In labko, prijetno Žameti se pravi slovenski „žižniti, žužneti" (živ-žav vpiti), od tod imajo beneški Slovenci izraz „žuželj" sa čmrlj. Tudi na Vrhniki primerjajo posebno žive otroke z „žužiji". Morda je z glagolom žužneti v bližnjem sorodstvu tudi „žugatiu v pomenu glasno pretiti, n. ur. .žugal mi je klcbuk vzeti*. V IJiihllttnl, 12. julija. Zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko. Zadrški „Narodni List", glasilo dalmatinske stranke prava, zavrača .Bndapesti Hirlap", ki je pisal, da se zjedini Dalmac ja z (Jgernko šele tedaj, kadar se opuste „panslavistična sanjarenja" ter ne naseli v srca Dalmatincev odkritosrčni .madjarski patriotizem". Dalmatinci se tem .sanjarijam" ne odpovedo nikdar, a tudi Madjaroni in Lahom ne postanejo, ampak se bodo poganjali vsekdar le za za zjedinjenje 8 Hrvatsko in Slavonijo na temelju historičnega in narodnega pravu. Dalmatinci zjedinjenja z Ogersko ne marajo, saj jim pove usoda Reke vse, kaj jih pričaknje, ako se jih — .usmilijo" Madjari. Kulturi sovražna srbska vlada Odkar se nima srbska vlada več bati radikalcev, raste ji neprestano greben. Sedanjemu parlamentu si upa predlagati predloge, ki bi bile v drugačnih razmerah absolutno nemogoče. Ker pa misli vlada, da sede v skupščini zgolj vladni kimovci, se upa vse. Vlada hoče obesiti predvsem časopisju torbo. Zato predlaga nov tiskoven zakon, ki določa, da smejo iziti listi šele šest (!) ur potem, ko izide prvi, cenzuri predloženi list. Na ta način bi bilo srbsko časopisje dovelj pod kontrolo najrazličnejših nosov. Vlaia pa predlaga tudi še drug zakon. Zdi se ji namreč, da sili v gimnazije preveč Srbov. In to hoče zabraniti s tem, da določi maksimalno število učencev. Srbi imajo še jako m razvito srednjedolstvo in iz* omika je mej narodom še najnedostatnejša. Vendar pa se zdi vladi, da je preveč gimnazijcev. Naj bi Srbija ustanovila rajši par nov.h državnih gimnazij, nego da trosi milijune v nenasitne žepe razsipnemu Milanu za pariške kokote ! Turčija in Kreta. Velevlasti so sklenile, da izroče notranjo upravo Krete sedanji kretski narodni skupščini, katero bi nadzirali admirali ondi stacijo-niranih evropskih brodov dotlej da se izvoli definitivni guverner. Turčja je velevlastim odgovorila, da je omenjena skupščina le družba vstašev, ki so nevarni imitku, trgovini, obrt ni ji in miru Turkov na Kreti. Turčija da odklanja zato vsako odgovor- Tako; zduj pa tega zadosti ! Prazgodovinske naselbine in rimski ostanki ob glavni progi rimske vojaške ceste Emona-Nevio-dunum so že prectj znani in bili tudi v tem listu več ali manj opisani, zato krenimo jo danes ob stranski vozni cesti, ki je vodila že ob rimskem času od Setičine čez Valično vas, Dvor, Sotesko in dalje proti Črnomlju. Že z železniške postaje se nam prikaže Mačkov vrh (710 m) nad Korenom, kjer je stalo močno utrjeno prazgodovinsko gradišče, na katerem se še vidijo zidani podstavci nekdanjih šotorov, mej njimi pa vso polno ločenih črepin, plue (žlindre), uteži za statve, s v it kov za špičaste lonce, vretenc za preslice itd. V dolini pa, na .vpadnih vratih" v Krško dolino, stoji prijazna Muljava, vsem Slovencem dobro znani kraj našega Jurčiča, čegar spominska plošča na njegovi rojstni hiši se lahko s ceste vidi. Vaška cerkev M. D. je bila nekdaj imenitna božja pot in imela znamenite slike na stenah, katere so pa moderni .restavratorji" pred nekoliko leti skoro popolnoma končali. O uboga cerkveca umetnost! Nekoliko v stran stoji zapuščena cerkev sv. Jurija (gotovo z obzirom na bližnji močvirnati svet na severni strani), v kateri je bil vzidan rirmki nadpisni kamen veterana H. legije. nost za posledice, ki morejo nastati na Kreti vsled sklepa velevlastij. Anglija in Rusija sta odgovorili, da je ta sklep samo provizoričen. — Vidi se, da ne prizna Turčija nobene druge upravo, kakor le — svojo I Špansko ameriška vojna. V španskem mi-nisterstvu vlada nesoglasje radi — miru. Nekateri ministri so za mr, drugi proti miru, Sagasta pa je n*odlo*en. Tudi časopisje zavzema glede mirovnega vprašanja jako različno stališče. Nekateri listi so — z ozirom na Karliste, ki rujojo neprestano z uspehom — vneti za neizogibii mir, vojaški časopisi pa so jako bojeviti ter napadajo vsakogar brezobzirno, kdor priporoča mir, čes, da bi bil nevaren monarhiji in dinastiji ter neizbrisna sramota za do-movino. Tudi maršal Blauto, guverner na Kubi, glavni poveljnik v Iluani, je jako samozavesten ter se upira najodločnejše mirovnim pogajanjem. Toda španski vladi primanjkuje sreistev za nadaljevanje b.ja. Stgastino ministerstvo bržčas odstopi ter se umakne vojaškemu kabin* tu pol vodstvom maršala Martine za Camposa. — Na Kubi s jo bombardiranja Santiaga začelo. Spanci so u . poziv generala Sbafterja, ki je zahteval, naj se mesto brezpogojno p da, odgovorili, d i izr če* mesto, ako dovoli španski vojni, da ol.de svobodno s svojim orožjem kamor hoće. Shafter je ti prelio j zavrni L Boj se torej nadar prehitro vodijo. Piitožiteljem no moremo daLi drugega sveti, kakor da naj se v vsakem posamičnem slučaja obrnejo do mestne policij", od katere je pričakovati in ž tleti, da kole sarjev ue bo po nepotrebnem pr ganjala, na drugi str mi pa gledala, da »e strogo in točno drže cestno-policijsk-ga reda. — (V orglarski šoli) je skl-p šolskega leta v četrtek 14 t. m. ob 8. ori zjutraj No /o šolsko leto (22 letn k) se z >č in dne 19 septembra. — (Razgledne dopianico.) Knjigovez gosp. fi Turk je izdal prav lične in elegantne rasg'odu-s dopisnice s podobo Ljublj insksg i meifa, na kamere opozTjamo občinstvo. — C "s*reko slavnost) priredi dekliška šola v [vranji v proslavo DOlstaice cesarjevega vladanja, ■ dne 14. julija 1&98. v »iuio. telovadnici. Začetek ; točno ob G. uri zvečer. V-topniaa 30 kr — z obi-J teljo *>0 kr. Diugi dan ob 4. uri popoludne bode : pogoščeoje otrok iu tombola na vrtu g P. M*vl'- jeve gostilne. — Prosi se prostovoljnih dobitkov za ' tombolo, katun se hvaležno sprejemajo pri vodstvu i dekliške šole — .Umrla1) je gospic* Herma Seidel, i trgovka v No-, em mestu. Pokojnica je bil i vzgledaa \ rodoljubkinja ter zares odločna Slovenka. Bila je : jedna najbolj oh pevk „Djlenjskega pev.skega pis z Goriškega: Deželat odber goriški je ravnokar raz-podal svoje poročilo za leta 1897 , iz katerega se razvidi, da so denarne razmere okrajnega šolskega sveta Tomiuskega kritična, da s > ljudske šole tako kesno razvijajo, da skoro ni zapazil nobenega napredka itd Take ra/.mere so na Primorskem ; a tudi v okraju go.išie okolice ne morejo biti mnogo bolje, zakaj prišlo je že tako daleč, da se niti učiteijstvu ne morejo redno plačati tako pičli dohodki. Čudae razmete res. Država plačuie svojim uradnikom poleg (razmeroma mnogo boljših) rednih plač še draginj-sko doklado; druge dežele so izboljšale tudi učiteljske plače, tako da daleč presegajo našo deželo ; na Goriškem pa, kjer so plače najnižje, življenjske potrebščine pa blizu najdražje, tukaj pa se ne more niti pičlih p'ać redno plačevati in to še sedaj, ko se nenavadno občuti draginja. Visoka vlada namerava na vsak način (ali s pomočjo državnega zbora ali tudi brez nj ga) zvišati plače svojim uradnikom — učiteljstvo na Goriškem pa ne dobiva niti svojih rednih dohodkov. Optimisti mej učiteljstvom so gojili nad), da se v bližnji bodačnosti kaj stori za njihovo izboljšanje; sanjali hi celo, da se izposlu-jejo kake draginjske doklade. No, zdaj so tudi ti razočarani; slovo dajejo vjakemu upanju v boljšo bodočnost. Gotovo ni nič čudnega pri takih raz-morah, ako je precejšnje število razredov n iših šol — zaprth; ako otroci pohajajo in izgubljajo zlata leta brez pouka, ali pa da se jih toliko tlači v jeden razred, da komaj dihajo, a se ničesa naučiti na more,o. Ali je potem kaj čudnega, da mlajša učiteljstvo premišlja, da bi mu bila jedina rešilna pot ona, ki ga vodi iz Goriškega na Kranjsko in Štajersko?! Govori se, da bi mlajše učiteljstvo vse odšlo iz naše dežele, ako bi ga tu ne priklepali krajcarji, katere jo dobivalo na učiteljiščih kot štipendije, vsle 1 katerih mora v tej deželi službovati vsaj šest let. Vkljub tej krivični naredbi bode marsikdo dal slovo deželi, kjer vladajo tako kritične razmere, kjer se nihče ne gane, da bi se te razmere izboljšale. Jugozahodno od Muljave stoje* razvaline grada I Kravjeka (bivši I,ubljanski podžupan Fortnna ga J je pustil razpasti, da mu ni bilo treba od njega davki plačevati), v katerem je živela Jurčičeva „Mamca", seveda pod drugim imenom. Tudi drugi Jurčičevi originali iz „Desetoga brata" so živeli in zemljo ilačih po bližnji okolici (n. pr. Kr,avelj, Martin Hpak itd.); pač škoda, da izdajatelj tega romana tako d Igo odlafa s prijavljen jem teh pre-zaniraivih Ičnostij! Okoli Kravjeka je vse polno Starinskih, j^ko čudnih ost-uik'-v, ki pa do sedaj še niso bili natančnejše preiskani. Pod Vrhom, potem nižje doli pri Znojilah in okoli virov <\rke se nahajajo pogostoma rimski grobi, ravno tako konec Gabrovice na vzhodni strani ceste. Pri Za gracu s;> približamo p> novi cesti iz naših čdftov levemu bregu Krke Odpre se ram slikovita dolina, po kateri hiti tukaj šo bistra Kika, naprav-ljaje pogostoma mal« slapove. Rečni bregovi niso preveč strmi, desni je mnogo bolj položen od levega, zato je vodila stara cesta visoko gori ob robu planote. D^sni breg je precej položen, valovit in dobro naseljen. Tu fo bivali ljudje že v riraskjm času, zlasti okoli St. Mihela, kjer se nahajajo rimski zidovi in novci iz IV. stoletja. Od todi drži stari prehod na levi breg pod cerkev sv. Martina. Ta se vzdiga vrhu solnčne, a precej skrite kotanje, po kameri j« vs* polno stopic (teras). Na teh so stale nek laj hiše iz ilirske dobe in bile utrjene s kamenjem, ki še leži po omenjenih stopicah. Pri vhodu na pokopališče sv. Martina je bil vzidan rimski kamen, Jupitru posvečen (sedaj so nahaja v deželnem muzeju v Ljubljani). Višje gori na Sovda-tovih njivah se nahajajo že rimski zidovi in grobi, malo pred Valično vasjo pa latčnski, in sicer pri vsaki iz zemlje štrleči skali, v katerih ležijo lepe fibule, široki meči, bronasti pasovi z okrašenimi sklepanoi itd. Na severni strani Valične vasi je stala na ploskasti glavini prazgodovinska naselbina, ki se je ohranila tu ii v rimski dobi in skozi dobo takoime novanega preseljevanja narodov. Spodnji del hiš je bil podzidan, gorenji pa kar lesen in slabo sestavljen. Da je naselbina pogoreia, priča to, ker se nahaja mej kamenjem mnogo sežganih ostankov. Sredi nekdanje naselbine, na Kapusovi njivi blizu kozolca je našla septembra meseca I. 189G neka kmetska deklica lep in težek bronast vrč (27 cm visok, 55 5 cm obsežen, kake 3 litre držeč) iz rimske dobe, ki je bil morda iz Akvileje prinesen trgovin* skim potem. Na njem sta bila posebno lepo okra-š al a roča s podobo, kako je satir od zadej izne- nadi! hermafrodita, ležečega pod nekim drevesom. Na drevesu visi mrtev zajec in dva ustreljena ptiča s kljuni navzdol. Na severozahodni strani vasi, na pašniku pod gričem 459 m se opaža še vse polno podzidij porušenih hiš in mej njimi rimske črepinje, žeblji, stožeri, noži itd. Pod Valično vasjo (Mala Rebrica) se nahaja blizu Krke votlina „Rivča (Rimča?) jama", ki je bila poprej z zidom zagrajena. Ker pa o močnem deževju mnogo vode iz nje priteka, zato je ta zid izpodjedla in potres 1. 1895. ga je skoro popolnoma podrl ; samo še kos zida z jednim oknom stoji po-koncu. Po leti o veliki vročini in slabi uri gonijo pastirji svojo živino v to jamo. Po dolgi lestvi se lahko spleza v gorenji del te votline, kjer se nahaja polno človeških ogrodij, morda iz turških časov, ker jama še ni bila natančno preiskana. Skozi prijazne Praprče pripelje nas lepa cesta v čedni trg Žužemberk. Grad z mnogimi okroglimi stolpi se vzdiga na strmi skali ravno nad Krko. V njem so gospodarili nekdaj plemiči, ki so se imenovali po kraja njih bivališča. Ko so v sredi XIV. stoletja izumrli, pripadel je njih grad goriškim grofom, I. 1376. pa Habsburžanom, ki so ga v XVI. stoletju zastavili in potem prodali sedanjim lastnikom Auerspergom. Cerkev sv. Mohorja i o Fortunata stoji — (Tržaški Lah oni) porabijo vsako najmanjšo priliko za denonstraci o. Trst dobi v kratkem električno razsvetljavo. Sedaj se govori, da bo prvi poskus razsvetljave dne 20. septembra, firez dvoma so se Lahoni odločili za ta dan, da zajedno s svojimi brati v sosednem kraljestva proslave zavzetje Rima. — (Ubegel jnnak ) Iz Trsta se nam piše: Zaman - iščemo v naših, sicer na vsako najmanjšo stvarico prežečib italijanskih listih poročila o aferi, katera obuja veliko senzacijo v mestu in tudi veliki dunajski listi, ki sicer dobivajo tako nagla poročila O tržaflkih dogodbab, molče o tej stvari. Gre se za tukajšnjega poročevalca „Neue Freie Presse". Natančno ime m^govo mi ni znano, a glasi se nekako tako, kakor Haderlump. Mož je tudi vreden tega imena Muogo let je zvesto deloval za progresovce, mnogo let je zasramoval tržaško in sploh primorske Slovence in Hrvate in ni dvoma, da nam je mnogo škodoval. Za ttoko delo je mož seveda razen navadne plače zaslužil tudi posebno nagrado, in ker mu je progresovci niso dali, si jo jesam vzel. Gosp. Hadersump ali Haderlump je razne bogataše ope haril za okroglo svoto 120 000 gld in je ž njo pobegni). Laški listi, sicer tako lačni ni vsako najmanjšo „barun7)", molče in mul<'e tudi dunajski listi — vse iz simpatije za „Neue Freie Presse* in z ozirom na to, da je ubegli slepar — zid. — (Potres v Dalmaciji i Prežalostne vesti nam dohajajo iz Dalmacije. Potres je v Sinju in v bližnjih vaseh proasroČil največjo škodo in — kar je najžalostneje — potrošni sunki ha jako pogo stoma ponavljajo in prouzročen vsak dan nove škode. Ži na m-Im siromašno prebivalstvo je v naj obupnejšem položaju ker nima zaslu ka, sedaj pa niti stanovališč. Velika večina prebivalstva prenočuje pod milim nebom, ker doslej še ni bilo možno postaviti zadosti barak. Opozarjamo na oklic, kateri prijavljamo na drugem mestu, s pripomnjo, da bi siromašno, po potresu tako hud d gadeto prebivalstvo Sinja in okolice pač zaslužilo, da se ga spominjajo vsi ljudje dobrega srca. * (Primanjkljaj dunajskih Btreljskih sve-čanostij) znaša celih 172 000 gld. Ara-i/.-rji so pričakovali petkrat večjo vdeležbo, ki je bila primeroma jaka klaverna. Ker je bila ta svečanost skoraj čisto nemškonacijonaloega značaja, se je Slo vani do malega niso udeležili, nego so bili vdela-ženi le dotični odborniki, ki so bili zavezani priti Velikanski primunkljaj se pokrije z vsotami, s katerimi so jamčili prireditelji. * (Za pariško razstavo 1 1900) se delajo že velikanske priprave. Na mestu, kjer bode razstava, dela že več tisoč zidarjev in tesarjev, inže-nerji in arhitekti pa imajo polne roke dela. Tudi zunaj na Champ de Mars mrgoli kakor na mrav lišču delavcev. Postavljajo se ogromna poslopja za stroje ter se gradi velikansko telesno kolo, čegar sama os bo tehtala 36.000 klg. ter bo nosila 40 vagonov in do 1000 ljudij. To kolo brt posebna zanimivost pariške razstave ter poleg Kilfovega stolpa največja stavba * (Tudi v smrti tragedinja) Soigralka Eleonore. Duše, Eleonora Repola je dala nedavno k sebi pozvati svojega prijatelja, nekega literata; a ko jo ta stopil v sobo, se jo uitfslila dvakrat v srce ter na mesta umrla. Po vol temu činu je neznan. * (Chicago brez časopisov.) Nedavno so v Cbicagu štrajkali črkostavci, baš ko je vse z naj večjo radovednostjo pričakovalo vesti glede kubanske vojake. Toda izšel ni noben časopis. Celo za velikih požarov, ko je zgorel velik del mesta, so izhajali časopisi; zato je bilo sedaj vse mesto vznemirjeno, ker ni bilo dobiti nikakili novin. Stavci več kot 100 m nad Krko na precej strmem kticlju. L. 1591. je bil ves Žužemberk pogorel, leta 1G77. pa le polovica trga. V Žužemberku so bili poprej imenitni žitni sejmi za „KrajnčaneM, t. j. prebivalce Suhe Krajme. Žužemberžani govorijo kakor Ribni-čani in Krajučani. J. Pečnik meni, da flo Krajnčani .trdi ljudje". Severovzhodno od Žužemberka se nahaja vasica Dobrava, Dobrniške župnije. Na ondašnjem občinskem pašniku je razkopal J. Pečnik od 6. aprila pa do konca decembra 1897. leta 229 celih ogrodij, pri katerih so bili zoani priloŽki : zapestnice (dve prav lepi), fibule, jagode za koralde, sulice in zlasti dosti črepinj od loncev in zdel, a primeroma le malo bronastih predmetov. Zato je tem čudnejše, da se je našla pri nogah nekega moža čelada z dvema grebenoma iz jako fine pločevine, zato pa že skoro vsa razjedena od mehke zemlje. Gradišče tega pokopališča je stalo na griču severovzhodno in njegovi nasipi ae še dobro poznajo, čeravno so sedaj njive na njem. Blizu glavnega vhoda na severu leže veliki kosi plne. Pri bližnjih Koritih so se našli rimski grobi, mozajična tla in vodovodne cevi is svinca Mogovio. so zahtevali, da se jim zniža čas dela za jedno uro ter da se jim poviša plača od treh dolarjev in 25 centov na štiri dolarje, izdajatelji listov si sklenili, da ne zadovolje zahteve stavcev, zato se je promet časnikarstva tekaj časa povsem ustavil. * (Novo zdravilo za spanje ) V Zjedinjenih državah je neki zavod zdravilstva preiskaval različne rastline ter 84 po mnogoštevilnih poskusih uveril, da ima seme rastline Casimiora edtilis sok v sebi, kateri je izborno, povsem neškodljivo zdravilo za spanje. Darila i Izkaz členov .Gospodinjske šole" v Ljubljani. Na nuino prošnjo odbora prijavljamo izjemoma naslednji izkaz: Nadškof dr. J. Missia 50 gld. Ustanovniki a 30 gl. gg.: J. Giontini, primari j dr. V. Gregorič, mestni župan 1. Hribar, A. Koblar, m prost L. oerajnik v Tinjah na Koroškem, dr. I. Tavčar, Fr. dr. Tavčarjeva, J. Vrhovnik. Členi z doneskom letnih 5 gold. trg.: M, Hribarjeva, J. Knez, M Malenšek, J. Mathianova, U. 8ouvanova, A. Š »rabon, F. Velkavrbova, M. Za'azn kova Letne 8 gld. gosp. J. Višnar. Letnih 2 gld. 50 kr. g L. Vidmajerjeva. Letnih 2 gld. gg : A. G^rberjeva, A. dr. Greg'iričeva, A Kadivčeva. A. Mallijeva, F. Mihr, V. Petričič, M. Ratarjeva, J. Š.nuc, A. Zijčeva. Let. 1 gld. gg : J. Avš č, H. Bivdek. A. B-zenšek, L Bergant, F. Bluinatier F. Bole, U. Breskar, A. Čadež, H. CeŠnovar, J. Ćuden, 1. O'jak, Ž. Uejak, M. Dermots, K. Dobitfa, A. Dolenc, 1. Drmattija, J. Ddfle, A. Pabjan, C. Globočoik A Gogola, A. Haapt-mann, U. Hočevar, tir F llln»r, M. Jimšek, T. dr. Jenkova, J. Kb in, T. Klein, M. Kobilca, T. Koman, I. Komp, dr. 1. Kopriva, N. Kralj, F. Krvarič, V. Kuga, J. Kuhar, EG Lah, S '.ah. M. Lampert, L L kan, J. Loair, F. Maooratti, G. Majmk, M M kota, L. Mikusch, M Milavee, 1. Bietaiti, 1. Murnik, 1. Nedelko, F. Nolli, M. Obreza, I. Orešek, E. Pakiž, I. Perdan, F. Perko, 1 Pibernik, V Pirn*t, I. Pod gorš k, F Podre k ar, F. Povšh, T Povše, J. Požar, N. Ptfsohl, A. Ravnina* F. Ravnihar, M R vnikar, biron F Rechbnob, M Rozman, 1 Scherl. L. Sjuvan, M Spnnger, M Srakar, A. Škrjanec, A. Štrubelj, L Šumi, V. Tavčar, II Tome A Umberger, 1. Vernik, 1, Volk. F Volk, I. Vončina, E. Vidmar, M. Zore, M dr Zupanoeva, F Ž ižek. Letnih 50 krajcarjev gg.: A. Arko, J Aner, P. Auer, M Avanzo, I. Ballogh, M Belar, M Beraik, M pl. l> eiws sova, V. pl. Bleiv/eisova, J. Caoak, M Cerne. M. Če-šarek, J. CeŠnovar, M Ćik. 1. Crne, J Ču len, J. Dacar, J. D«b-vec, T. I^bevec, O. D v, A. Dok torič, B. Doležal, A d-. Drčeva. J. Duffš J. Dati! sen., L. DufT-f. A. Eoerhnrt, A. Erjavec, I Pajdiga, J. Florjančiš, G. Finx, A Franke, D. Franka, H. Franke, I. Franke, 1 Gajeta, A. Gjud, A. GnjezJa, A. Goestl, P, Goestl, J. G >rj :nec, A. Gregorec, E. Hammersclunidt, J HsUptman, P. Hočevar, A Hof bauer, 1. Hrast, A. Hribar. I. M. Hnbir, J Jakopič. F. Jane J Janša, J. Janša, A Jamš^k, M. Javor-ma\ 1. Jebaoin, V Jurca, J. Kačar, J. Kapsch, F. Kaseh, M K'Stn*r, F. Kavčič, tv Kliam-Murnik, K. Kleč, J Koi-oi. A K rejci, I. Krek, F. K reč, A Kraschowit8, C M. Kodi. Mar. Kune, Mat. Kune, J. Kuralt, B Knšar, F. Le^kovic, L. Ločnikar, 1. Loznr. M. Mardetschlaeger, L Nanser, A. Mensin, A. Merlak, M. Mihelic, M. Mihelič, E. Mtkož, J. Mojzes. J. Naglas, St. Nagy, M NežiŠ, B. Nolli, F. Oblak, II Pamer, F. Paviner A. Petrovčič, I. Piree, M. Planiošek, J. Pock, II Podkrajšek, F. Podržaj, I. Pregelj, T. Prelesnik, F. Pretnar, 1. Primožič, M. Primožič, J. Ravnikar, P. pl. Rensen* berg, I. Robida, M. Rozman, 1. Sbrizuj, M. Sluga, J. Soklič, ' L. Soklič, U Souvan. A Stadler, J. Stadler, F. Stampfl, J. S'ern, 1. Strle, D. Ši lja, F. Ševšik, M. Škrabec, M. Štrukelj, F. Šturm, T. Susteršič, J. Tomec, M. Triller, A. Trstenjak, F. Trtnik, L. Umberger, M. Umberger, A Valenta, i. Valentinčič, P. Veikavrh, A. Vodusek. J. \V\tr.ich, A Zagorjan, M. Zalazmk, B. Zamida, F. Z »meje, 1 Zamlen, A Zaruik, I Žemljic. A. Zorman, A. Zupan, A. Zupanfc, J. Žitnik, G. Žužek. Zahvala. Trgovec gospod Josip Petrič v Ljubljani je poslal tukajšnji šoli 850 šolskih zvezkov. Za ta velikodušni dar se v imenu revne šolske mladine prav toplo zahvaljuje: Vodstvo II. mostne deške ljudske šole. Knjliovnost. — Andrej Hofer. junaški vodja Tirolcev leta 1809. Gosp. Anton T ur k, knjigar v Ljubljani, ki je izdal in založil že prav mnogo zabavnih mla dinskih knjig ter si pridobil s tem že nekaj zaslug, je s to, 12 str. obsegajočo knjižico, ki je izšla že v H. izdaji, podal naši mladini zopet nekaj primernega berila. Knjižica obsega nataočni životopis in popis delovanja in smrt junaškega Hoferja ter ima tudi dve sliki. Knjigo kvari sicer nekaj st i vrnili in slovničnih pomot, a je sicer priporočila vredna. Stane 20 kr. s pošto 5 kr. več Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 12. julija. Posvetovanja načel nikov nemšk h klubov so danes nadaljujejo in bedo najbrž danes zvečer končana. Toda ta posvetovanja se ne sučejo več okoli formalnega vprašanja, ali naj se nemške stranke udeleže) neobveznih posvetovanj radi jezikovnega vprašanja, ampak so posvečena konkretnemu vpra nanju, načrtu jezikovnega zak( na. Iz formalnih posvetovanj so postala meritorna posvetovanja o češko nemški spravi. Obstrukcijski listi se iz strahu pred radikalnimi življi sicer na vso moč trudijo, vso stvar prikriti in volilce preslepiti, toda vse to zatajevanje in zavijanje ne ovrže dejstva, da so nemške stranke zapustile svoje načelno stališče in s tem obsod le svojo lastno taktiko. Dunaj 12. julija. Zbrani načelniki nemških klubov so na svoja posvetovanja o načrtu jezikovnega zakona povabili tudi Kunkoja, Pradeja in Schlesingerja. Slednja dva sta se povabilu odzvala, Funke je naznanil, da ne more priti. Praga 12. julija. BNar. Listyu poročajo za slučaj, da bi konference načelnikov nemških klubov ne imele prčakovanega ugodni ga vspeha, da je potem odločitev o notranjepolitični krizi odvisna od ogerske vlade Ako bi ogerska vlada privolila v to, da se nagodba za Cislitvansko uveljavi s § 14., potem bi si dunajska vlada s tem paragrafom pomagala toliko časa, da bi v parlamentu nastale redne razmere. V slučsju pa, da bi se ogerska vlada uprla uveljavljenju nagodbe s § 14, potem bi vlada na jesen ustvarila nov parlamentaren organizem, s katerim bi bilo možno, obnoviti nagodbo. LVOV 12 julija. Iz Csacsu se poroča, da ogereka vlada ni iztirala poslanci Stoja-lovvskega, pač pa zaprla njegovo tiskarno. Rim 12. julija. Španska vlada je baje sporočila Vatikanu, da je pripravljena skleniti mir s pogojem, da ostanejo Filipine Španski, Kubo in Portoriko pa da odstopi kateri evropski drža\i, ki bi Portor co prepustila Zjed. državam, Kubi pa priznala popolno ne-< dvisnost, M.\drid 12. julija Oficijozna „Corre-spendencib" potrjuje vest, da hoee minister Goinazo prouzročiti ministersko kr zo. Madrid 12 julija Maršal Blanco javlja iz Havane, da je zapovedndt v Santia^u odbil poiiv gtnerala Sbafttrja, naj brezpogojno kapitulira, in da mu je maršal Blanco naročil, naj se brani, dokler more in naj se na noben način ne uda. Amerikanci so včeraj ob 4. uri popcludne začeli bombardirati Santlego, najprej s kopiuga, potem pa tudi z morja Ob 5, uri je amerikanska vojska poskusila uaskočiti španske pezicije, a brez uspehi. Španska vojska je ostala v svojih pozicijah. Madrid 12. julija Jeden španski parnik je poskusil prodreti blokado pristana pri S>ntiagu in pt i peljati v mesto živJl, katerih nedostaje, a ni se mu posrečilo in bil je prime-ran, bežati prt d ameiikanskimi ladijsmi. London 12. julija. „Agence Reuter" javlja iz Pekinga, da se revolucija na Kitajskem silno razširja in da je angleški poslanik Macdonald zahteval, naj kitajska vlada porabi vsa sredstva, da jo uduši. "VVashington 12. julija. General Miles je prišel s svojimi voji na Kubo in prevzel poveljstvo pred Santjagom koncentrirane arue-kanske vojske. Narodno-gospodarske stvari, — Posojilnica v Kranjski Gori. L»ta 1897, je pristopilo 27 zadružnikov, izstopilo 9 zadružnikov, s sklepom 1. 1897. je bilo 128 zadružnikov. Prometa: sprejemkov 27.313 gold. 39 kr, izdatkov 27.59G gld. 44 kr. Skupaj 54.909 gld. 83 kr. Hra-nilnih vlog se je vložilo IG 372 gl. 48 kr., vzdignilo se je 9 129 gld. 42 kr., prebitka 7.243 gld. 6 kr. Stanje koncem 1896. leta 25 097 gld. 77 kr. Kapital, obresti koncem 1897. leta 1080 gld. 78 kr., ki so se pripisale h glavnici in je torej stanje hranilnih vlog koncem leta 33.421 gld. 5G kr. Vloge se obrestujejo po 4<>/o in 8e sprejemajo od vsakoga, če tudi ni ud posojilnice. Posojil se je dalo 12.195 gL, vrnilo se je 3716 gld, ostane še 8480 gld. Stanje koncem 1896. leta 22.729 gld. 2 kr. Vseh posojil vkup koncem 1897. leta 31 209 gld. 2 kr. Ciatega dobička je 293 gld. G5 kr., ki se dene v rezervni zaklad. Rezervni zaklad znaša 628 gld. 65 kr. Izborno deluje g^Tanno-Chinin tinktura za lase ^25 «krepčine in ohranjate lasitSe in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr. Ted.l23.aL zalogra (386—19) lekarna Ifl. Leustek, I Jnbljana Resi jeva cesta fit. 1, srn ven mesarskega mosta. Teleloit tktw. Umrli »o r Bjiililjani: Dnć 10. julija: Jožef Ki\lan, sirota, 5 mes., Cesta na loko fit. B, jetika Dn6 (t. julija: Antonij* Nolli. urednikova soproga, 47 lat, Študentovske nlire fit. 8, oteklina jeter. V hiralnici: Dn6 9. julija: Ivan Peternel, gostaC, 72 let, prisad. Dne 10. julija: France Ćokelj, čevljar, 48 let, blaznost, Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306*2 m. ______ , ,gg| Vetrovi Nebo j m B° |S *• ©» tU » Jalij C as opa-soTanja Stanje barometra v mm. |RJ 11 9, zvečer 73* 5 17-3 12. 7. sjutrsj 734 7 166 • 2. po pol. 734 9 si. jug j jasno I si. svzh. skoro jas. 0'* si. ssvzhod dež | Srednja vtorajftnja temperatura 18 1% sa 16* pod nnrmaloui. _DTa.noOslceL borza dne 12. julija 1898 Skopni iiriavni dolg v notab .... Skupni državni dolg v »rebru . . . Avstrijska krunska renta 4% .... Ogerska tlata renta 4 ' 0.......120 Ogerska kronska renta 4' d .... At«!n>-<>persite bančne delnice . . Kreditne delnice........ London vista......... Nemški drž. bankovci sa 100 mark . . 90 Bark........... 80 frankov.......... C. kr. cekini 101 gld 65 kr. 101 • 60 ■ 121 35 • 100 • 90 * 120 • 80 > 99 t 05 ■ •08 9 r 358 t — _ 11H • 90 5« 80 • 11 • 75 ■ 9 52 • 44 • 35 • S • 62 Učenca z dobrimi Šolskimi spričevali, vzprejme takoj Šaraboii (1058—2) špecerijska trgovina v Ljubljani I&čo sg za november t. 1. stanovanje a dvema Hirtlima mo1»miuu. knbinjo, shrambo in drvarnico, ležeče v Krakovskem, Trnovskem ali St. Jakobskem predmestji, ter nahajajoče se v pritličji ali v I. oziroma v II. nadstropji; razgled na kak vrt. sli na ulico. Ponudbe z zahtev^ najomfičine pod naslovom,.,Umit-nlb" na upravnifitvo „Slovenskoga Naroda". (1016—2 Ces. kr avstrijske M državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1808 leta. Odhod la LJubljane jnž. kol. Pro«s *«■ Trtols Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak C lovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Snlnogrivl; čez Klein-Keifling v St.i-yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj ; čez Selzthal v Solne grad; čez Klein-Reifting v Line, Bndejevice, Pizenj, Marijine vare, Heb, France ve vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, les Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoindi e osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sehthal, Dunaj — Ob 4. ari 2 m. popnladne osormi vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno n* v Novo in«*to ti v H*»-6* v Je. Mešani vlaki: Ob 6. ari 15 m. zjutraj, ob 19. ari 55 m. popoladne, ob 6. ari 30 tr. svečer — 1'rtisod v Lfahljemo j. k. Prox« la Trbiž«. Ob 5. uri 46 m. zjutraj oaobni vlak z Dunair via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlevih varov, Heba, Marijinih »arov, Plsnja, Badejevic, Solno^rada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Bedaka. Frantensfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. ari 17 m, dopoladne osobai vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steynt, Pariza, Geneve Curiha, Bregeuca, Inomosta. Zella ob jezeru, Leud-Oasteins Ljabna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 57 m. popoln dne osobni vlak z Dunaja Ljabna, Se lz t hala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste. Pon tabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer ošabni vlak s Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H ba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla, Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 9. uri 65 m. vlak is Lesc-BIeda, — Progas la Nov*«« uie«is> lu la Ko*«v|* Mešani vlaki: Ob H. ari 19 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m, popoladne in ob 8. ari 35 m. svečer. — Odhod Je l.|un> lj»tte d. k. v Kamnik. Ok t. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoladne, ob 6. uri 5» oi m ob 10. ari 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Prihod v l.|ubl}auo d. k. la Hauiaika, 0t 6. ari 56 m. zja traj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob 6. ar 1" m. in ob i), uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah io praznikih. (1044—5) Slovenskega stenografa vzprejme takoj (1068—2) odvetnik dr. Otokar Itjhar t Trato, ulica a Spiridtone it 3. II. Učenec se pri podpisancu takoj vzprejme (1072—1) Fran Orešek trgovina s ipeoerljsklm blag-om, tajanjem ln vinom, Lpubljana, Sv. Patra cesta it. 8. Kupi sa mala, dobro ohranjena <1073> prodaj alniška miza (pudel) s predali in istotako stojalo (stelaža). Naslovi naj se oddajo v upravniAtvu BSlov. Naroda". Letovišče! V novozgrajeni v/111 Vlinar na Jesenicah oddajo se po zmernih cenah tri novomeblovana stanovanja s kuhinjo ali pa s hrano v hiti. — Vila. v kateri ae nahaja nova gostilna, stoji na prostem, v prijetnem kraja tik Jeseniškega trga ob centi na Golico Vpraša uaj se pri lastniku Karolu Vlinerju na Jesenioah. (10 4-11 Lepa domačija |e |a profte r«>ke na prodaj. Ista sestoji iz hlfte ▼ Savijali št 28, s potrebnimi gospodar-škilili poslopji v najboljftttmti stavbnemu stanu, z obsežnim sadnim Vrtom, obeajeiiini z najfinejšimi sadnimi vrstami io v najboljši ra*či. STjlve obsegajo 6 oralov 1553 □ •sežnjev, travniki 12 oralov 722 Qsežnjev. Poleg tega amno obdelanega sveta je tudi 1010 0*ežnjev obsegajoč, dobro zaraćen hrastov gozd. Kupe«, ki si hntVjo to domačijo ogledati, naj se oglase pri Francetu Dermastlju, posestnika in kremarju na Jezici hit. 10. Pogoje in dr me podrobnosti ter pojasnila poi/.ve" hm v pisarni dr. M. Klldnika, odvetnika v Idubljani (io66—3) sa kantine in za skladilću sivil 1*6« uprava tag t Hornwaldu pri Kočevju. Kautinu se da v najem ali pa n* račun. V poslednjem lltttajtt mora skrbeti kantiner sa gostilniško in kuhinjsko orodje ter dobiva -J ' , provizije. Cisti dohodek kuhinje, pekp. kruha in tmfike je njegov. — Prometa je mesečno za 1000 — 2000 gld. — Kaveije ja treba 50O gld. (1070 1) Ponudbe na zgoraj imenovano upravo iaff« ▼ Hornwaldu pri Kočevja. Lepa stanovanja s tretr.i ali štirimi sobami, predsobo, slu/niško sobo. hodnikom zft snaženje in s porabo perilne kuhinje oddajo se po primerni ceni mirnim strankam; tudi se še odda (io:m) nekaj lepih prodajalnic za vsako trgovino prikladnih, kakor tudi dve lepi kleli v Plautz-ovi novi Hiši, Stari trg St. 30 32, in sicer za no • cm Inrski termin. Vpraša naj se: Sv. Petra cesta St. 23. H. nadstr. L avstrijski zavarovalni zavod za vojno služio na Dunaju, !., Goldschmidgasse st. 10. Ćast nam je sporočiti, da smo svojo generalno agenturo za Koroško in Kranjsko izročili gospodu Franu Drenik-u (koncesijo no vani zavarovalni bureau) v I ij u Uljani, na lioiiurreMfieiii Irgrii hI. :i. (i'46->> Ravnateljstvo. Agenture se ustanove v vseh pokrajinah. Prospekti se razpošiljajo gratis in franko Kave ni treba doma žgati I Pr*d kratkim ustanovljena »Delniška družba za žganje kave —7^*- na Reki" preskrbela je svoje djet.jo za žganje kave s posebnim paten-tovanini izvajanjem, katHro opravičeno aživa ,,svetovno slavo11, kar je iz dveh nastopno n:.vodenih vzrokov razvidno: Prvič: ostanejo kari vsi neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in drngio: pridobi kava po tem načinu žganja v velikanski meri na ukusu, katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži. Vič izvostij najslovitfjših komikov potrjujejo zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskuAajo. (I0f>5—2) Priporočamo troje flnih, izbranih ln prUjubljenin vrst: Portorlkf karakter kilo s;ld. Jnva t s« 1*M), Ntlll ■•aol« 99 «9 l*HO. Jeglič & Lesko vic Jurčičev (Prešernov) trg št. 1. IzdajHr.el) m odgovorni urednik: Joaip^Nolli, Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne",