Prospekcija radioaktivnih kamenin v Sloveniji Veljko Omaljev Z 10 slikami med tekstom Vsebina Uvod...........................161 Radioaktivni elementi v kameninah...............162 Kalij.............................162 Torij.............................162 Uran..........................163 Metode radiometrične prospekcije................164 Radiometrična prospekcija v Sloveniji ...............166 Ocena raziskanih nahajališč v Sloveniji na podlagi anomalne radioaktivnosti 166 Posavske gube.......................168 Idrija.........................168 Cerkno........................170 Zirovski vrh......................170 Rovte.........................176 Škof ja Loka......................176 Trojanska antiklinala..................178 Litijska antiklinala...................179 Karavanke........................179 Kočevska kotlina in Črnomaljska plošča............182 Radiometrie prospecting in Slovenia...............184 Literatura.........................185 Uvod V kameninah in vodi zemeljske skorje so stalno prisotni tudi radio- aktivni elementi v obliki raznih mineralov in raztopin. Na oko jih bolj redko najdemo. Zaznamo jih pa na zemeljskem površju z ustreznimi m.erilnimi instrimienti za registracijo energije in delcev, ki se sproščajo ob razpadanju njihovih atomskih jeder. Po jakosti radioaktivnega sevanja ocenjujemo koncentracijo radioaktivnih elementov v kamenini in vodi. Pri tem moramo vedeti, kolikšni so povprečni ali Clarkovi odstotki posa- meznih elementov v določenem okolju in kakšna je skupna jakost nji- hovega sevanja, ki jo imenujemo naravno radioaktivno ozadje. Upošte- vati pa moramo tudi vpHv kozmičnega sevanja. Ce nam merilni instrument pokaže višje vrednosti sevanja, kot ustreza naravnemu radioaktivnemu 11 — Geologija 14 161 ozadju, govorimo o radioaktivnih anomalijah. Ta pojav so geologi izkori- stili za odkrivanje nahajališč nuklearnih surovin. V tem delu bomo dali kratek pregled radiometrične prospekcije v Slo- veniji in preliminarno ocenili pomen anomalij, izmerjenih na nekaterih krajih v določenih geoloških formacijah. Za končno oceno pa je potrebno l aziskave nadaljevati. Radioaktivni elementi v kameninah Redki so elementi, katerih izotopi so vsi radioaktivni. To so' npr. torij, radij in uran. V največ pomerih je glavni izotop elementa stabilen, npr. ogljik, kalij in svinec. Pomembni radioaktivni izotopi v kameninah so produkt razpadanja naslednjih treh elementov: kalija, torija in urana. Clarkovi odstotki drugih radioaktivnih elementov so nizki; njihov delež v radioaktivnosti kamenin je tako majhen, da ga pri ocenjevanju lahko zanemarimo. Kalij Naravni каИј sestoji iz treh izotopov: igK^» (93,08 V»), iqK^« (0,0119 «/o) in loK^i (6,91 Vo). Radioaktiven je К^», ki ga je količinsko najmanj. Nje- gova razpolovna doba je 1,27 X 10^ let. Ob razpadanju oddaja v 89 "/o primerov beta žarke in prehaja v stabilni izotop kalcija гоСа^". V 11 primerov oddaja ob razpadanju tudi gama žarke vehke energije. Beta žarki so slabo prodorni in povzročajo nizko stopnjo ionizacije, gama žarki pa imajo veliko prodorno moč. Radioaktivnost kamenin na podlagi tega kahjevega izotopa ima majhno intenziteto. Kalij je v zemeljski skorji zelo razširjen. Največ ga je v kislih alkalnih kameninah. Njegov odstotek pada, če se znižuje odstotek kremeni ce. V ba- zičnih in ultrabazičnih kameninah ga praktično ni. Ob razpadanju kislih magmatskih kamenin ne potuje ves kalij do morja. V glavnem ga prej absorbirajo kaolinski minerali. Ciar kov odstotek kalija v granitih je okrog 4 o/o, radioaktivnega К^" je torej okrog 5 ppm. Povprečje radioaktivnega kalija v kameninah je 2 do 3 ppm. Naravno radioaktivnoi ozadje kamenin, ki izvira od kalija, pride do izraza samo v kisHh magmatskih kameninah. Jakost radioaktivnosti kamenin, ki vsebujejo 1 "/o kahja, je 2 /LiR/h. Torij Naravni torij ima atomsko težo 232,12 in sestoji iz izotopov z atomskimi težami 227, 228, 230, 232 in 234; prevladujejo težji izotopi. Glavni sestavni del naravnega torija je goTh^®^, ostaU štirje izotopi so- produkt radioaktiv- nega razpada urana in torija. Med njimi je najbolj razširjen Th^^^, ki je neposreden potomec U^^®. V zemeljski skorji je torij zelo razširjen, Clarkovo povprečje znaša 10 ppm. Največ ga je v kislih in intermediamih magmatskih kameninah ter v produktih kontaktno pneumatohtskih procesov. Po preperevanju magmatskih kamenin potuje torij le v obiki detritusa in pride v morje v suspenziji. V klastičnih sedimentih se nahaja torij najbolj pogosto v fragmentih magmatskih kamenin. Clarkovo povprečje torija v magmat- 162 skih kameninah je 10 do 20 ppm, povečini pa 12 do 15 ppm. V kemičnih usedlinah ga praktično ni. Radioaktivno razpadanje Th^^^ j,g komplicirano, ker so novonastali iz- otopi tudi radioaktivni. Th232 jj^g^ radioaktivnih potomcev, končni pro- dukt pa je stabilen izotop svinca 82Pb2*'®. Th^^^ ima najdaljšo razpolovno dobo med vsemi naravnimi radioaktivnimi elementi: 1,42 X 10^® let. Raz- pK)lovne dobe njegovih potomcev pa so kratke; najdaljša je 6,7 dni, ki jo ima njegov neposredni potomec ssRa^^®. Torij hitro vzpostavi radioaktivno ravnotežje — že v desetih letih, in je v kameninah vedno v ravnotežju s svojimi potomci. Radioaktivnost kamenin z 10 ppm Th^^^ ј^ 4 ^R/h. Zaradi visokega Clarkovega odstotka je torij najpomembnejši povzročitelj radio- aktivnosti kamenin. Uran Naravni uran je v glavnem zmes U^^s (o,71 ®/o) in U^^s (99,28 "/»), medtem ko je U^^^ potomec U^^® in ga je v prirodi samo 0,01 Tudi uran je v ka- meninah precej razširjen. Clarkovo povprečje v zemeljski skorji je 3 ppm. Največ ga je v kislih in intermediarnih magmatskih kameninah, v ba- zičnih in ultra bazičnih pa ga je zelo malo, kar kaže naslednji pregled: kisle kamenine 3,5 do 7 ppm, povprečno 4 ppm srednje kisle kamenine 1,4 do 5,6 ppm, povprečno 2 ppm bazične kamenine 0,2 do 1,8 ppm, povprečno 0,6 ppm ultrabazične kamenine 0,003 do 0,08 ppm Clarkovo povprečje urana v magmatskih kameninah ni stalno, neka-, tere kisle (alkalne) predomine ga vsebujejo več deset do sto ppm. Pri preperevanju kamenin se štiri valentni uran v vodi oksidira in ürehaia v ur anil ion. Stirivalentni uran se v vodi težko topi, šestv^alentni pa je v obliki uranil iona v voidi lahko topljiv in v ugodnem okolju potuje v morje. Geokemična pot urana se torej razlikuje od torijeve in kalijeve; torij se prenaša v glav- nem v mehaničnem detritusu, kalij pa se absorbira v glinah. Uranil ion ima velik radij, precej večji kot drugi dvovalentni kationi. Zato že pri naj- nižjih koncentracijah nastajajo sekundarni uranovi minerali. Rad se veže z anioni As04®~ in SÍO2 v težkotopne spojine. V redukcijskem okolju se uran tudi lahko reducira, posebno- v prisot- nosti žveplo vega vodika. V supergenetskem okolju se uran obori iz vode na ta način, da negativno naelektreni koloidi (silikati, manganovi hidroksidi, minerali glin in humus) adsorbirajo uranil ion. Pomembna je adsorbcija v organskih snoveh, zlasti v bitumenskih. Glavni izotop urana дги^^® oddaja a žarke. Njegova razpolovna doba je 4,5 X 10^ let. Njegovi radioaktivni potomci oddajajo a in ß žarke z različno intenziteto gama sevanja. Neposredni potomec je Th^^^ z razpolovno^ dobo 24,1 dni. Naslednji člen je U^^^ z dolgo razpolovnoi dobo 2,48 X 10^ let brez gama sevanja. Najmočnejše gama sevanje imajo Ra^^^' (1,62 X 10^ let), 163 Pb^^'* (26,8 minut) in (19,7 minut). Radioaktivno ravnotežje celotnega niza se vzpostavi v dolgi geološki dobi okrog 1 milijona let. Radioaktivno ravnotežje med U^^s in Ra^^® je eden izmed kriterijev za oceno gospodar- skega pomena uranovega nahajališča. Tudi oddaja a žarke ob močnem gama sevanju. Razpolovna doba tega očeta radioaktivne družine je sorazmerno kratka — znaša 7 X 10® let. To je razlog, da ga je v naravnem uranu količinsko malo. Razen nepo- srednega potomca Ра^з! (3,43 X 10^ let) imajo vsi drugi radioaktivni po- tomci kratke razpolovne dobe. Večina členov te radioaktivne vrste oddaja močno gama sevanje. Končni produkt radioaktivnega razpada U^®-^ je stabilen Pb^"®. Radioaktivno ravnotežje se vzpostavi v kratki geološki dobi okrog 35 000 let. Naravni uran jo v ravnotežju s svojimi radioaktivnimi potomci po- memben vir radioaktivnosti kamenin. Ekvivalentni količini urana za ele- mentarno kohčino sevanja sta za torij 0,27 in za kaHj 1,52 X Uran je prtcej bolj radioaktiven kot drugi radioaktivni elementi. Kamenina z 10 ppm urana ima jakost sevanja 10 /iR/h. Jakoist kozmičnega sevanja na zemeljskem površju je do 6 /^R/h. Za oceno radioaktivnosti kamenine аИ določene geološke htološke enote mo^ ramo ugotoviti parcialna sevanja, ki so posledica Clarkovih povprečij torija, urana in kalija. V ta namen je treba določiti vsebnost teh elemen- tov v kamenini. Metode radiometrične prospekcije Naravnoi radioiaktivnost kamenin merimo z ustreznimi terenskimi in- strumenti, npr. Geiger-Müller j evimi števci ali s sdntilometri. Razlikujemo regionalno, poldetajlno in detajlno radiometrično prospekcijo. Regionalna prospekcija raziskuje radioaktivnost geoloških formacij in ugotavlja naravno radioaktivno ozadje na širšem prostoru v majhnem merilu, 1 :25.000 ali še manjšem. Po rezultatih meritev se ocenjujejo po- samezne geološke formacije glede na možnost nastopanja uranovih in to- rijevih nahajahšč. Poldetajlna radiometrična prospekcija je omejena na manjši pr'ostor. Določene geološke htološke enote ra2äskujemo v merihh 1 :5000 do 1 :10 000 tako na gosto, da zanesljivo najdemo radioaktivne anomahje, če obstajajo. Z detajlno prospekcijo kontrohramo' najdene anomalije. Merimo siste- matično po zelo gosti mreži. Vzporedno izvajamo razkope, manjša rudarska dela in plitvo vrtanje. Ce pri tem najdemo rudni izdanek, postane anoma- hja radioaktivnosti rudna anomahja. Po rezultatih detajlne prospekcije končno ocenimo pojav anomalne radioaktivnosti. Metode radiometrične prospekcije so' naslednje: Peš prospekcija. Prednost te metode je v neposrednem stiku prospektorja s kameninami; instrument se prisloni na kamenino. Pri tem je možno meritve detajlirati brez dodatnih del. Ta metoda je poceni in daje dobre rezultate posebno^ na odkritih terenih ter v koritih rek in potokov. Uporabna je kot regionalna, poldetajlna in 164 detajlna. Druge metode (avionska in avtomobilska) se pogosto dopolnjujejo s peš prospekcijo. Avtomobilska prospekcija. Radiometer, montiran na teren- sko vozilo, omogoča merjenje radioaktivnosti po poteh. Ta metoda je eno- stavna in tudi poceni, vendar je neugodno to, da je uporabna samo po pre- voznih trasah. Zato se uporablja le v regionalnem in poldetajlnem obsegu na terenih z gosto mrežo poti. Avionska prospekcija. Posebni radiometri se montirajo na letala in helikopterje. Ta metoda je uporabna predvsem za regionalno pro- spekcijo velikih površin, vendar je zelo draga. Letala so primerna le za prospekcijo ravnih površin. Najdražja metoda je helikopterska, ki se uporablja na goratem ozemlju. Anomalije radioaktivnosti kontroliramo po drugih metodah. Merjenje radioaktivne emanaci je. V družinah radioaktiv- nih elementov Th^^^^ U235 jj^ u^^® je eden izmed članov plemeniti plin radon, ki sestoji iz treh izotopov. Najbolj razširjen je Rn^^^, ki je potomec in ima razpolovno dobo 3,82 dni, kar zadostuje, da lahko potuje precej daleč po razpokah v kameninah, zemljiščih in podzemeljski vodi. Na- sprotno pa ima Rn^i», ki je potomec U zelo kratko razpolovno dobo 3,92 sekunde in ga je v naravi zelo malo. Nekoliko bolj razširjen je po- tomec Th^^^ toron Rn Ima razpolovno dobo 52 sekund in ne potuje daleč, nabere pa se ga toliko, da nastane pHnska avreola precejšnje kon- centracije. Navzočnost radona in njegovih radioaktivnih potomcev ugotavljamo tako, da iz določene globine zemljišča vsrkamo z ustrezno sondo zrak v ionizacijsko celico. Po stopnji ionizacije v določenem času sklepamo na izotopno sestavo' in koncentracijo radona. Toron vzpostavi ravnotežje s svojimi potomci že v treh minutah, radon pa potrebuje za to tri ure. Merjenje radioaktivne emanacije se redko uporablja kot raziskovalna metoda za regionalno prospekcijo, bolj pogosto pa pri poldetajlni in detajlni prospekciji po profilih. Ta metoda daje dobre rezultate^ v zmerno« vlažni klimi. Gama sondiranje. Po tej metodi merimo' radioaktivnost v plitvih sondah v deluviju, zlasti radioaktivnost mehaničnih avreol na rudnih iz- dankih. Merimo le do določene globine, ali pa do različnih globin. Klima na to metodo ne vpliva v večji meri, vendar je globlje sondiranje v večjih sušah oteženo. Za regionalno prospekcijo se gama sondiranje redko uporablja, ustrezâ pa za poldetajlno in detajlno prospekcijo- zlasti na poikritih terenih, kjer s peš prospekcijo' ne dobimo dobrih rezultatov. Prospekcija spotoma. V prvih dneh prospekcije urana so na široko organizirali tako imenovano lovsko prospekcijo. Terenskim delav- cem (geologom, rudarjem, gozdarjem, poljedelcem in dr.) so dali Geiger- Müller jeve števce, da bi pri svojem rednem delu merili tudi radioaktivnost. Od časa do časa so jih obiskovali strokovnjaki in kontrolirali prijavljene pojave radioaktivnosti. Tudi danes geologi in ljudje drugih poklicev me- rijo radioaktivnost spotoma, ko kartirajo ali opravljajo druga terenska dela. Sem štejemo tudi revizijo rudarskih del, tj. meritve radioaktivnosti 165 v jamskih prostorih obratujočih in dostopnih rovih opuščenih rudnikov in premogovnikov. Prav tako spotoma opravijo gama karotiranje globokih raziskovalnih vrtin, ki jih sicer vrtajo v druge namene, npr. za raziskavo plinskih in naftnih nahajališč. Radiometrična prospekcija v Sloveniji Takoj po drugi svetovni vojni so' tudi v Sloveniji pričeli iskati nuklearne surovine. Pri reviziji slovenskih rudnikov so v Idriji izmerili zvišano radio- aktivnost skrilavca skonca. V letih 1951 in 1952 so v idrijski okolici do Škofje Loke izvedli regionalno in poldetajlno peš prospekcijo, vendar ugodnih rezultatov niso dosegli. Leta 1953 so našh zvišano^ radioaktivnost premoga v Kočevju, Kaniža- rici in Vremskem Britofu. Se istega leta so pričeli s poskusnim kurjenjem radioaktivnega premoga v treh podjetjih, ki so' se obvezala, da bodo' shra- njevala pepel. Sistematično je bil raziskan premogovnik Kočevje. Leta 1957 so z raziskavami prenehali, ker ni bilo' rešeno vprašanje predelave uran- skega premoga v koncentrat. Prvi pomemben uspeh na področju raziskav jedrskih surovin v Slo- veniji je prinesla radiometrična prospekcija grödenskega peščenjaka na Žirovskem vrhu leta 1960. Z razkopi in kratkimi rovi so našh prve rudne pojave. Naslednje leto so nadaljevali z rudarskimi raziskavami in vrta- njem. Prav tako so nadaljevali p'oldetajlno radiometrično' prospekcijo na območju Zirovski vrh—Praprotno—Zminec—Skofja Loka. Uporabili so metode peš prospekcije, radioaktivne emanaci] e in gama sondiranja, da bi ugotovili najustreznejšo metodo za detajlno prospekcijo glede na klimo. Leta 1962 so izvedli poldetajlno prospekcijo proti Sovodnji in Cerk- nemu. Pri tem so raziskali tudi območje krem eno vega porfirja. Na Žirov- skem vrhu so nadaljevali poldetajlno' in detajlno prospekcijo z gama son- diranjem in manjšimi razkopi. V letu 1963 so poldetajlno raziskali granitni masiv Crne in njegov pokrov. Na krajih anomalne radioaktivnosti so še istega leta pričeli z de- tajlno prospekcijo, ki so jo končali naslednje leto. Nato so glavne raziskave koncentrirali na Žirovskem vrhu. Drugod so le spotoma izvajali pro- spekcijo rudnikov in gama karotiranje vrtin, zlasti v grödenskem pešče- njaku. Ocena raziskanih nahajališč v Sloveniji na podlagi anomalne radioaktivnosti Doslej so v Sloveniji našli zvišanoi radioaktivnost v sedimentih mlajšega paleozoika. Starejši sedimenti so v Sloveniji le malokje odkriti in ne kažejO' radioaktivnih pojavov. Kisle in intermediarne magmatske kamenine so' na splošno možni no- silci jedrskih snoivi. Intruzivne kamenine je erozija odkrila na Pohorju in v Cmi na Koroškem. Te globočnine spremljajo mlajše predomine in tufi. Med predominami je zanimiv kremenov porfir v okohci Cerknega, ker ima z njim. lahko genetsko zvezo uranova ruda na Žirovskem vrhu. 166 SI. 1. Skica radio- metrično raziska- nih delov Slove- nije 1 grödenske plasti 2 raziskano območje Fig. 1. Sketch map showing the areas of Slovenia pro- si)ected by radio- metric methods 1 Groden beds 2 Prospected area Tudi terciarni sedimenti so možni nosilci urana in torija, vendar je v primerjavi z mladopaleozojskimi verjetnost njihovega orudenja manjša. Zato jih doslej niso raziskovali v večjem obsegu. V naslednjih poglavjih bomo podali nahajališča z zvišano radioaktiv- nostjo ne glede na geološko starost in sestavo kamenin. Pregled smo sesta- ^лН po naslednjih tektonskih enotah: Posavske gobe, Karavanke ter Ko- čevska kotlina in Črnomaljska plošča (si. 1). Posavske gube Tektonska enota Posavskih gub obsega osrednji del Slovenije od Idrije prek Zirovskega vrha. Škofje Loke, Trojan in Litije ter Laškega in Krškega do hr\'atske meje, kjer jo prekrivajo najmlajši sedimenti. Njihovo jedro sestoji iz mladopaleozojskih skladov. Grödenske plasti prihajajo na površje na mnogih krajih in v njih so zlasti v zahodnem delu Posavskih gub iz- merili številne anomalije radioaktivnosti. Idrija, V jami idrijskega rudnika so večkrat ponovili radiometrične raziskave. Takoj v začetku so ugotovili, da je skrilavec skonca 5 do- 10-krat bolj radioaktiven kot druge kamenine idrijskega rudišča. Jakost njegove radioaktivnosti znaša 50 do 320 //R/h, ponekod doseže celo 700 /¿R/h. Me- litve kažejo, da je talninski del plasti skrilavca bolj aktiven kot krovnin- ski. Bolj ali manj je skrilavec skonca aktiven na vseh obzorjih rudnika. Tudi zvišana radioaktivnost stare žUndre, nakopičene iz topilnice, verjetno iz\'ira od tega skrilavca. Toda na površju v Zaspani grapi ni pokazal zvi- šane radioaktivnosti. Posamezni vzorci iz jame pa so vsebovali do 0,2 ®/o U. Zato so v letih 1953 do 1957 odkopavali kamenino z aktivnostjo nad 100 ^R/h kot uranovo rudo. Skupno so odkopaU okrog 1657 ton radio- aktivnega skrilavca. Celotne zaloge skrilavca v Idriji so ocenili na več mili- jonov ton, pri raziskovanju in pridobivanju živosrebrne rude pa so odkopali okrog 1 milijona ton. Uran in torij sta v Idriji v radioaktivnem ravnotežju s svojimi potomci. Skrilavec sestoji iz hišic radiolarij in železnate bituminozne snovi ter vsebuje pint in dnabarit. Njegova radioaktivnost ni v zvezi s cinabaritom. Verjetno je uran prišel v skrilavec skonca singenetsko. Na 10. obzorju so izmerili visoko anomalijo 10 000 //R/h (M. Vujič, 1963), ki jo je povzročila smolnata uranova riida neposredno na kontaktu skri- lavca skonca in dolomita. Drobci rude so biH veliki 1 cm. Kamenine v idrijskem rudišču kažejo naslednje stopnje radioaktiv- nosti: V idrijski jami so našU. tudi sivi grödenski peščenjak, ki je pa drugačen kot na Zirovskem vrhu. Je dobro- sortiran in cementiran. Odložen je bil verjetno dlje od obale. Zvišane radioaktivnosti ne kaže. 168 SI. 2. Geološka karta z anomalijami radioaktivnosti v okolici Cerknega Fig. 2. Geologie map showing the radiometric anomalies in Cerkno area 1 glavni dolomit (zgornja triada), 2 apnenec (zgornja triada), 3 tuf ski peščenjak in skrilavec (srednja in zgornja triada), 4 werfen- ske plasti (spodnja triada), 5 apnenec in dolomit (zgor- nji perm), 6 grödenske pla- sti (srednji perm), 7 glina- sti skrilavec in peščenjak (srednji ali zgornji karbon), 8 kremenov porfir, 9 ano- malije radtoakUivnosti 1 upper dolomite (Upper Triassic), 2 limestone (Upper Triassic), 3 tuffaceous sand- stone and shale (Middle and Upper Triassic), 4 Werfe- nian beds (Lower Triassic), 5 limestone and dolomite (Upper Permian), 6 Groden beds (Middle Permian), 7 shale and quartz sandstone (Middle or Upper Carboni- ferous), 8 quartz porphyry, 9 radiometric anomalies Zanimiv je xx)jav zvišane radioaktivnosti v Ravenski (Celikovi) jami nad Želinjem. Ob vhodu v jamo znaša radioaktivnost dolomita 40 do 50 ^R/h, v zgornjem delu jame okrog 18 /¿R/h, v spodnjem delu jame pa 200 do 350 fiRjh. Radioaktivnost preperelega dolomita je tem večja, čim dlje gremo v jamo. Cerkno. Pri Cerknem se začne pas grödenskega peščenjaka, ki se vleče proti vzhodu in jugovzhodu prek Sovodnji in Zirovskega vrha do Smrečja. Zahodno od Cerknega se nahaja prédomina in njen tuf. Radio- metrična prospekcija je obsegla grödenske sklade zahodno od Poljanske Sore ter sosednje geološke formacije vključno kremenov porfir in tuf. Najnižjo radioaktivnost kažejo sosednje kamenine, dolomit in apnenec 5 do 7 //R/h, glinasti skrilavec z vložki peščenjaka in konglomerata pa 6 do 8 //R/h. Grödenski peščenjak in skrilavec sta nekoliko bolj radioaktivna: rdeč 7 do 9 /iR/h in siv 10 do 12 //R/h. Podobno radioaktivnost imajo ra- beljske palasti (9 do« 11 //R/h). Bolj radioaktivna sta kremenov porfir in njegov tuf (14 do 16 /^R/h). Pri Fužinah so našli bloke sivega peščenjaka z radioaktivnostjo do 100//R/h. Vzorec so analiziraH in dobili 0,03 °/o urana. Očitno' bloki niso mogli priti od daleč, vendar' ustreznega izdanka niso našli. V kremenovem porfiru zahodno od Cerknega in vzhodno od Novakov (si. 2) so ob razpokah, zapoilnjenih z limonitiziranim in kaoliniziranim ma- terialom, izmerili na več krajih radioaktivnost 30 do 35 //R/h. Improvizi- rane detajlne meritve na nekaterih krajih so pokazale, da se radioaktiv- nost zmanjšuje z naraščajočo globino. Indikacija smolnate uranove rude v kremenovem porfir'ju kaže na možnost, da se v tej predomini najde uranova ruda. Zirovski vrh. Zirovski vrh sestoji večidel iz mladopaleozojskih sivih in rdečih grödenskih plasti ter glinastega skrilavca, ki tektonsko leže na triadnem skrilavcu in dolomitu. Sive plasti sestoje iz peščenjaka in konglomerata in vsebujejo uranovo rudo. Radioaktivnost sosednjih plasti (dolomita in rabeljskega skrilavca) je navadno pod 10 ^R/h; skrilavec je bolj aktiven. Clarkovo povprečje radioaktivnih elementov v grödenskih plasteh (S. Gojkovič, 1964) je naslednje: 1. rdeči peščenjak na podlagi 90 vzorcev iz vrtin: Ekvivalentena radioaktivnost kamenin rdečih plasti, izračunana na p^o- dlagi tega povprečja je : 170 2. sivi peščenjak na podlagi 111 vzorcev iz vrtin: Radioaktivtni elementi v koHčini Clarkovega povprečja so prišli v ka- menine singenetsko. Prvotno stanje se med diagenezo in epigenezo ni bistveno spremenilo. Analize kažejo, da je kalija več v rdečem peščenjaku, kar velja tudi za njegove vložke v sivem peščenjaku. Vzorci sivega pešče- njaka s površja in iz vrtin vsebujejo enako količino kalija. Torija je znatno več v rdečem peščenjaku, kar velja tudi za vložke rdečega peščenjaka v sivem. Njegova količina ustreza Clarkovemu po- vprečju v kameninah. Visoka vsebnost torija kaže na kontinentalno аИ epikontinentalno^ sedimentadjo. V sivem peščenjaku je torija precej manj, kar kaže na mo^rsko sedimentaci jo. Torij se težko topi, zato med sedimen- tadjo ne potuje daleč, večji del ga ostane na kopnem in v obalnem pasu morja. Na slabo mobilnost torija kažejo njegove enake kohčine v sivem peščenjaku na površju in v vrtinah. Urana je več v sivem peščenjaku. Rdeči peščenjak vsebuje manj гл-апа kot znaša Clarkovo povprečje v kameninah zemeljske skorje, to velja tudi za vložke rdečega peščenjalca v sivem. Sivi peščenjak vsebuje enake koh- čine urana kot kisle magmatske kamenine. Zanimivo^ je, da vzorci sivega peščenjaka s površja vsebujejo manj urana kot jedra vrtin (iz večjih glo- bin). Kaže, da okrog 20 ®/o urana spere podzemeljska voda, ki vsebuje kisik. Disperzija uranovih odstotkov je vedno' večja od torijevih. V rdečem peščenajku je torijeva disperzija manjša kot v sivem. Isto je še bolj po- udarjeno' pri uranu; v rdečem peščenjaku je njegova disperzija 30 "/o, v sivem pa 50 ®/o. Ta razhka je posledica razmerja med topljivim in ne- to pljivim uranom. Rdeči peščenjak vsebuje precej manj topljivega urana 171 kot sivi. Zato v površinskih delih pride do migracije, ozk-oma izpiranja urana v glavnem v sivem peščenjaku. Na podlagi odstotkov radioaktivnih elementov izračunani naravni radioaktivni ozadji sivega in rdečega peščenjaka sta enaki. Toda radio- aktivnost sivega peščenjaka je kvalitetnejša, ker prihaja večji del njego- vega parcialnega sevanja od urana. V sivem peščenjaku so izmerili zvišano radioaktivnost na mnogih na- ravnih in umetnih izdankih, v koritih in na bregovih potokov ter v cestnih vsekih. Anomalno radioaktivnost so pokazali celo posamezni bloki v po- tokih. V nekaterih blokih so našU sekundarne uranove minerale, ko so jih razbili. Prvo anomalijo radioaktivnosti so izmerili med peš prospekcijo na severovzhodnem pobočju Zirovskega vrha dne 29. maja 1960 (D. Iva no- vic, 1961). Rezultate te prospekcije bomo opisali na kratko (glej si. 3). Prvo izmerjeno nahajališče z zvišano radioaktivnostjo je Brebovnica med zaselkoma Mavemik in Mrak. Na steni cestnega vseka je bilo izmer- jeno 40 /yR/h, v nanosu poleg ceste pa 15 do 100 //R/h (naravno radioaktivno ozadje 7 do- 10/^R/h). Na kraju anomalije so z razkopavanjem našli oran- žaste in zelene sekundarne uranove minerale ter pri tem izmerili zelo visoko radioaktivnost prek 10 000 /YR/h. V neposredni bližini anomalije so Л' potoku našli bloke in prodnike sivega peščenjaka s sekimdamimi ura- novimi minerali. Bloki so bili oddaljeni od izdanka do 1000 metrov. Iz razkopa so pognali raziskovalni rov. V njem so našli lečo bogate uranove rixde. Oranžasto rumena ruda je vsebovala v glavnem dumontit in malo torbemita. Radioaktivnost je bila celo višja, kot je bilo možno izmeriti z radiometrom (20 000 //R/h), analiza pa je pokazala več odstotkov kovine. V potokih, ki se izlivajo v potok Zalo nizvodno od talnine sivega pešče- njaka, so našli bloke z zvišano radioaktivnostjo do 130 /^R/h. To območje so detajlno izmerili v provizorični mreži 50 X 50 m in v enem izmed pro- filov od severa proti jugu našU več anomalnih radioaktivnosti. Z razkopi so nato odkrili sekundame uranove minerale v črnih vključkih organske snovi v sivem peščenjaku. V bližini Zale so izkopali raziskovalni rov in z njim presekali sivi peščenjak z radioaktivnostjo 100 //R/h, najvišja ja- kost pa je znašala 200 /^R, h. Tudi tu so v razkopih našH. sekundame mi- nerale urana; njihova radioaktivnost je bila do 5000//R/h. V pritokih Zale so našli še več anomalnih radioaktivnosti. Anomalijo P-6 so najprej raz- kopali in nato iz razkopa pognaH na obe strani raziskovalna rova. Našli so plast bogate uranove rude s smerjo severozahod—jugovzhod. Radioaktiv- nost je povečini znašala do 1000//R/h, v redkih primerih pa je dosegla 20 000 /^R/h. Vpada rudnega telesa niso mogli jasno ugotoviti, niti njegove SI. 3. Geološka in radiometrična karta severovzhodnega pobočja Zirovskega vrha 1 skrilavec in dolomit (zgornja triada), 2 rdeče grödenske plasti (srednji perm), 3 sive grödenske plasti (srednji perm), 4 glinasti skrilavec in peščenjak (zgornji karbon), 5 izorade, 6 radioaktivnost nad 100"м-К/ћ Fig. 3. Geologie and radiometric map of the northeastern slope of Zirovski Vrh 1 shale and dolomite (Upper Triassic), 2 red Groden beds (Middle Permian), 3 grey Gröden beds (Middle Permian), 4 shale and quartz sandstone (Upper Carboniferous), 5 isorads, 6 radioactivity exceeding 100 tJi.R/h 172 oblike. Domnevali pa so, da gre za rudno telo, ki je vzporedno s plastovi- tostjo. Sele pozneje je bilo ugotovljeno, da sekundami uranovi minerali slede kHvažnim ploskvam, medtem ko so primarna rudna telesa vzporedna s plastovitostjo. SI. 4. Geološki in radiometrični načrt razkopa 1 deluvialni nanos, 2 sivi peščenjak, 3 sivi konglomeratni peščenjak, 4 izorade Fig. 4. Geologie and radiometrie map of the test pit 1 deluvial deposits, 2 grey sandstone, 3 grey conglomerate sandstone, 4 isorads V cestnem vseku je büa izmerjena na steni anomalija P-4 jakosti več 100 ^R/h (si. 4). Z razkopom so našH sekundarne uranove minerale, ki so jim sledili s kratkim smernim raziskovalnim rovom, dokler se niso izkHnih. Radioaktivnost je büa visoka, ponekod 5000 do 10 000 /^R/h. Tudi to rudno telo je bilo v sivem srednjezmatem peščenjaku z dobro razvito khvažo, medtem ko plastovitosti ni büo mogoče opaziti. Povsod pa so našli povr- šinske spremembe z limonitizacijo ob prisotnosti podzemeljske vode. Po- gosto so našh črno snov, najbolj verjetno organsko snov s hidroksidi man- gana in železa. Anomalijo N-1 so našU v jarku, kjer je bil precej na debelo nakopičen deluvialni nanos. Izmerili so 20 ^R/h. Iz razkopa so nato naredili kratek vpadnik in našU kose sivega peščenjaka s sekundarnimi uranovimi mine- rali. Pri nadaljevanju vpadnika orudenih koisov ni biLo več. Zaradi vehke debehne nanosa niso prišli do primarnega rudnega telesa. Pozneje so ugo- tovLh, da so se kosi peščenjaka s sekundarnimi minerali nabrah na kar- bonskem ghnastem skrilavcu. Ta anomalija predstavlja mehanično avreolo, izdanek pa je lahko zelo daleč. 174 Na kraju majhne anomahje P-2 so izkopah kratek rov in v njem našH. po razpokah prelomne cone autunit in torbernit v obhki sigastih prevlek, ki so se verjetno izločile iz podzemeljskih vod. Visoko anomalijo so izmerili v potoku Košimica. Z razkopavanjem so našh sekundarne uranove minerale. Med njimi je prevladoval dumontit. Z razkopom na bregu potoka sO' odkriH precej vehko limonitizirano po- vršino z oranžno rumenimi in zelenimi uranovimi minerah. V kratkem raziskovalnem rovu je bila rudna plast močno impregnirana z dumontitom (si. 5). Radioaktivnost je znašala prek 20 000 /^R/h. Vzorci so vsebovali nad 1 "/a urana. V rovu so pozneje pri detajlnem geološkem kartiranju opa- žih, da orudenje sledi plastovitosti. Plasti na tem kraju vpadajo proti severu in severovzhodu, podobno' kot khvaža, ki je pa tu slabo razvita. SI. 5. Geološka in radiometrična karta raziskovalnega rova 1 sivi peščenjak, 2 Izorade Fig. 5. Geologie and radiometrie map of adit 1 grey sandstone, 2 izorade Majhna anomahja 30 ^aR/h na severnem pobočju Žirovskega vrha se je po razkopavanju povečala na 500 ^R/h. Povzročal jo je sivi srednjezrnati peščenjak. Sekimdamih uranovih mineralov ni vseboval. V potoku Dršak so nakopičeni bloki in oblice sivega peščenjaka in kon- glomerata z višjo radioaktivnostjo. Severno od tega potoka pri meritvi nisoi registrirah anomalnih radioaktivnosti. V južnem delu Žirovskega vrha so bile anomahje redke in povečini nizke (do 30 //R/h). Višjo vrednost (do 200 /¿R/h) so dobili le na Golem vrhu zahodno od kote 887 m in na poti pri jezeru Smrečje. Teh anomahj niso detajlno raziskah. 175 Rezultati peš prospekcije so pokazali, da sta orudena sivi grödenski peščenjak in konglomerat na severovzhodnem pobočju Zirovskega vrha v pasu, dolgem nad 10 km, med Fužinami in Smrečjem, Največ anomalij je med potokoma Dršak in Brebovnica (okrog 5 km). Bloki in oblice z zvi- šano radioaktivnostjo in ponekod s sekundarnimi uranovimi minerali so preneseni precej daleč od izdankov (do 1 km). Rudni izdanki, odkriti z raz- kopavanjem, slede smeri sivih grödenskih plasti, oziroma meji med sivimi in rdečimi plastmi. To kaže, da uran ni raztresen po vsej debelini sivih plasti, temveč se nahaja v glavnem v določenem stratigrafskem horizontu precejšnje debeline prek 100 m. Rovte. Radioaktivna prospekcija izdankov grödenskega peščenjaka in karbonskega glinastega skrilavca pri Rovtah južno od Smrečja na Zi- rovskem vrhu je pokazala jakost 6 do 10 //R/h. Gama karotiranje vrtin, ki so jih tod vrtali med raziskavami živega srebra, je tudi dalo le vrednosti v mejah naravnega radioaktivnega ozadja. Škof ja Loka. Regionalna peš prospekcija je obsegla širšo okolico škofje Loke od Polhovega Gradca prek Zminca in Praprotnega do Res- nice. Največja širina izmerjenega terena se je raztezala med Poljansko in Selško dolino od Blegoša prek Koprivnika (1389 m). Mladega vrha (1205 m) do Lubnika. Najnižjo radioaktivnost so imele karbonatne kame- nine (do 4/iR/h). Rezultati meritev v grödenskih plasteh so naslednji: kremenov konglomerat 5 do 1 џR/h, vijoličasti skrilavec 6 do lO/^R/h, rdeči peščenjak in skrilavec 8 do 14 /^R/h in sivi peščenjak 10 do 16 /^R/h. Anomalije so našH v sivem grödenskem peščenjaku in konglomeratu. Med karbonskimi plastmi je bil najbolj radioaktiven temen glinasti skri- lavec (12 doi 15 ßR/h, ponekod celo do 25 //R/h), sledil je peščenjak (8 do 12 ^zR/h), konglomerat (4 do« 7 ^R/h), najmanj pa apnenec (do 4 /¿R/h). V triadnih plasteh prevladujejo- karbonatne kamenine. Merili so jih le na meji z mladopaleozojskimi skladi. Njihova radioaktivnost ni presegla 4 ßR/h. V okohd. Škofje Loke so našli naslednje anomalne radioaktivnosti: Na cesti v zaselku Sveti Tomaž so našli kose sivega peščenjaka z radio- aktivnostjo do 300 /^R/h. Nato so z detajkiimi meritvami našli dva pojava večje radioaktivnosti. Prvi se nahaja v sivem peščenjaku. V razpoki so \ddni sekimdami zeleni uranovi minerali in sulfidni minerali. V neposredni bližini so v konglomeratnem peščenjaku izmerili prek 1000 /^R/h; sekun- darnih uranovih mineralov pri tem niso opazili. V okoHci teh dveh anomalij so na več krajih našli zvišano radio- aktivnost 40 do 700 jiiR/h (si. 6). Detajlne meritve pa so pokazale, da gre za mehanično avreolo, ker so radioaktivni le bloki in kosi sivega pešče- njaka, raztreseni v deluvialnem nanosu. V bližini cerkve sv. Valentina so- našli več anomalnih radioaktivnosti. Na kraju, kjer so izmerili 90/^R/h, so razkopavali, vendar primarnega izdanka niso oidkrili, temveč le kotse sivega peščenjaka z vidnimi sekundar- nimi uranovimi minerali. Na vaški cesti v okolici vasi Rupar so- našH, kos radioaktivnega sivega peščenjaka. Z detajlnimi raziskavami so na majhni površini okrog 20 m^ našH bloke sivega peščenjaka s premerom 1 m. Njihova radioaktivnost je 176 SI. 6. Geološka karta z anomalijami radioaktivnosti v okolici Škofje Loke 1 dolomit in apnenec (srednja triada), 2 grödenske plasti (srednji perm) 3 peščenjak, konglomerat in glinasti skrilavec (srednji ali zgornji karbon), 4 anomalije radioaktivnosti Fig. 6. Geologic map showing the radiometric anomalies in Škofja Loka area 1 dolomite and limestone (Middle Triassic), 2 Groden beds (Middle Permian), 3 sandstone, conglomerate, and shale (Middle or Upper Carboniferous), 4 radiometric anomalies bila V mejah 30 do- 400 //R/h. Peščenjak vsebuje pirit in je hmonitiziran. Na pobočju so našh tudi izdanek sivega peščenjaka z radioaktivnostjo do 100 ßR/h. Pozneje so ugotovili, da je anomalija na območju karbonskih sedimentov. Na severnem poibočju Lubnika so v grapi, odprti proti Selški Sori, številni bloki in kosi sivega peščenjaka na triadnem dolomitu. Radio- aktivnost doseže 500 /iR/h. Primarnega izdanka niso našh. Severovzhodno od Breznice so izmerili nizko radioaktivnost modri- kastega ghnastega materiala z apnenimi kosi. Verjetno je v bhžini kon- takt grödenskih plasti s triadnim apnencem. Jugovzhodno od Zminca so v potoku (Vodnik) prodniki sivega pešče- njaka s sevanjem do 60 //R/h. Izdankov sivega peščenjaka niso našli. Ano- mahjo radioaktivnositi nizke jakosti so izmerih tudi v žih kaohniziranega materiala v zelenem peščenjaku. Radioaktivnost sivega drobnozrnatega peščenjaka v grapi, odprti proti Bukovskemu potoku, je znašala do 25 /nH/h. Po razpokah soi vidni sekun- dami bakrovi minerah. Zvišano radioaktivnost je pokazal tudi nanos. 12 — Geologija 14 177 Severovzhodno od Crngroba so našli sivi kremenov peščenjak z radio- aktivnostjo do 35 //R/h. Pregledali smo tudi magmatske kamenine in tufe na Bezoviškem hribu in v Nemiljah. Med kameninami prevladuje kataklaziran porfirski tuf z radioaktivnostjo 10 do 18 //R/h. Trojanska antiklinala. Jedro trojanske antikHnale sestoji iz mladopaleozojskih kamenin, ki smo^ jih raziskali od Trojan prek Trbovelj do Laškega. Radioaktivnost karbonskih plasti je odvisna od petrografske sestave in se giblje med 4 in 15 /iR/h. Le glinasti skrilavec je pionekod dosegel 25 /iR/h. Na karbonskih sedimentih leže grödenske plasti (si. 7), ki se pokažejo na površju v ozkih pasovih na severnem in južnem krilu antikHnale. Sestoje iz sivega in rdečega peščenjaka, skrilavca in konglomerata. Radioaktivnost sivega in rdečega peščenjaka je približno enaka in znaša 6 do' 15//R/h; le ponekod je višja. Našli so le eno- samo anomalno vrednost pri Knezdolu SI. 7. Geološka karta z anomalijami radioaktivnosti trojanske antiklinale 1 dolomit in apnenec (srednja triada), 2 werfenske plasti (spodnja triada), 3 grödenske plasti (srednji perm), 4 glinasti skrilavec, peščenjak in konglomerat (karbon), 5 anomalije radioaktivnosti Fig. 7. (Geologic map showing the radioimetric anomalies of Trojane anticline 1 dolomite and limestone (Middle Triassic), 2 Werfenian beds (Lower Triassic), 3 Groden beds (Middle Permian), 4 shale, sandstone, and conglomerate (Carboniferous), 5 radiometric anomalies 178 severozahodno od Trbovelj. Tanki (do 0,5 m) vložki sivega peščenjaka v rdečem peščenjaku in skrilavcu so imeli radioaktivnost do 28 fiRjh, rdeči peščenjak pa do 20 //R/h. Radioaktivnost triadnih sedimentov, ki leže na grödenskih, ni presegla 6 //R/h,. Litijska antiki i nal a. Regionalna peš prospekcija je zajela mladopaleozojske sklade na območju St. Jurij, Svibno, Radeče, Vrhovo, St. Janž. V karbonskih plasteh so izmerih 4 do 15 //R/h, v grödenskih pa 6 do 15 ^R/h. Grödenske plasti predstavlja rdeči peščenjak s tankimi vložki sivkasto^ zelenega peščenjaka v talninskem delu. Karavanke Mladopaleczojski skladi so na površju v zahodnih Karavankah med Mojstrano in Jezerskim. Vzhodno od tod jih prekrivajo^ mezozojske plasti. Radioiaktivnost karbonskih in permskih sadimentov je odvisna od njihove petrografske sestave. V širši okohci Tržiča so- izmerili naslednje vrednosti v karbonskih plasteh : karbonatne kamenine do 4 /iR/h, konglomerati 4 do 7 /^R;'h in peščenjaki do 10/^R/h, ponekod do 12/^R h. Spodnjepermske usedline so radioaktivne na ravni spontanega sevanja. V grödenskem horizontu pa imajo višjo radioaktivnost (8 do 15 //R/h) vložki sivega peščenjaka v rdečih plasteh, med katerimi prevladujeta konglomerat in skrilavec. Belerofonski apnenec in dolomit sta večidel nizko radioaktivna, razen na enem kraju na vznožju Ljubelja. Anomalije radioaktivnosti so' izmerili jugozahodno od Savskih jam. Večjo- radioaktivnost (45 /^R/h) imajo vložki sivega peščenjaka, debeh do 1 m, v rdečem grödenskem peščenjaku. Sivi vložki vsebujejo tanke žile premogaste snovi. Okrog organske snovi opazujemo limonit, ki je ver- jetno nastal iz sulfidnih mineralov. Belerofonski apnenec z višjo- radioaktivnostjo nahajamo južno od Lju- belja (si. 8). Apnenec je preperel in zdrobljen, morda gre za prelomno cono. V neposredni okohci ima apnenec sevanje le do 6 /¿R/h. Zanimivi pa so kosi bolj kompaktnega apnenca v potoku, kjer so- izmerih 300 do 700 /iR/h, po razkopavanju pa celo do 1300 ^R/h. Radiometri,čna analiza je pokazala vehko kohčino' torija ob precejšnji količini urana. Radioaktivno ravnotežje je premaknjeno v korist radija do 250 "/o. To- kaže na močno izpiranje urana v recentni dobi. V razpokah debelo-zmatega kremenovega peščenjaka severovzhodno od Dobrina je opaziti zelene sekundarne minerale. Tu so- izmerih sevanje 130 /iR/h. Radioaktivne pojave manjše jakosti, do 30 /^R; h, so registrirah še na več krajih v bhžnji okohci po razpokah peščenjaka in v ghnastem materialu. Na površju razkrojenega humusa jugojugovzhodno od Ljubelja je se- vanje imelo jakost le 50 /.íR/h, po razkopavanju pa se je povečalo- na 120 //R/h, vendar do- primarne kamenine niso prišh. V deluvialnem nanosu so našh le kose apnenoa, podobne belero-fonskemu apnencu južno od Lju- belja (si. 8). Apnenec v bhžnji okohci ima ponekod radioaktivnost do 10 /^R/h, kar presega naravno radioaktivno ozadje. 179 SI. 8. Geološka karta z anomalijami radioaktivnosti na Karavankah v okolici Tržiča 1 apnenec (lias), 2 glavni dolomit (zgornja triada), 3 apnenec (srednja triada), 4 skrilavec (spodnja triada), 5 dolomit (spodnja triada), 6 werfenske plasti (spodnja triada), 7 belero- fonski apnenec (zgornji perm), 8 grödenske plasti (srednji perm), 9 glinasti skrilavec, peščenjak in konglomerat (karbon), 10 porfirit in tuf, 11 anomalije radioaktivnosti Fig. 8. Geologic map showing the radiometric anomalies in the neighborhood of Tržič in Karavanke mountains 1 limestone (Liassie), 2 upper dolomite (Upper Triassic), 3 limestone (Middle Triassic), 4 shale (Lower Triassic), 5 dolomite (Lower Triassic), 6 Werfenian beds (Lower Triassici 7 Bellerophon limestone (Upper Permian), 8 Gröden beds (Middle Permian), 9 shale, sandstone, and conglomerate (Carboniferous), 10 porphyrite and tuff, 11 radiometric anomalies Pri zaselku Matizovec je sevanje do 30 //R'h vezano na vložek sivega razpadlega peščenjaka v rdečem peščenjaku, ki je oddajal le 9 ^R h. Se- vanje se tudi po razkopavanju ni povečalo. V okolici Jezerskega imajo najnižjo aktivnost karbonatne kamenine, povečini le do 4 /^R/h. Malo močnejše je sevanje peščenjaka in konglo- merata: 6 do 10 /^R/h, le redko 12 //R/h. Podobne vrednosti veljajo tudi za rdeči grödenski peščenjak in skrilavec. 180 Po večfaznih magmatskih intruzijah in disjunktivnih strukturah na Pohorju in v okolici Cme na Koroškem se da sklepati na možnost nastanka primarnih nahajališč uranove rude. Zanimivo je zlasti območje jugo- vzhodno od Cme. Njegov severni in osrednji del sestojita iz kontaktno in regionalno metamorfoziranih sedimento v, južni pa iz magmatskih ka- menin (si. 9). Sedimente predstavlja paleozojski glinasti skrilavec, ki je na kontaktu z granitom na severnem obrobju masiva metamorfoziran. Poleg porfiroidnega granita nastopa tudi granodiorit, južni rob pa sestoji iz tonalita, ki ga od granita in granodiorita loči cona filita, metamorfozi- I m O и "S S'" V ^ o s o 5 ^ g -g ^ Sä I : SI § i tj ¡V -ti o o C g 0 ^ ^ « 'S-S -S i I i § So i 2 1 « > § S ° л s t» as « & ■2 si ii g g тз "S-o oj o S g2 a ^ a ^ s s ce Co y- cd u ® iS 5 Ä S •'H ^ iž on öß Д C -S C rt •S o N 5 § - CÖ S Л " "S S ra (8 a 23 "S 2 л « S S ^ >М e\j o ф ^ J 'Si .s s « ° - rh ž o Ü « m tŽ ^ -S Ü Ai O W ® ~ » ^ m C « W) M >4 í-H 181 ranega na stiku z magmatskimi kameninami. Mlajši sedimenti na tem ob- močju niso zanimivi. Najstarejši magmatski kamenini sta .spremenjeni gabro in diabaz, ki prodirata skozi metamorfni skrilavec. Našli so tudi amfibolit. Podobne kamenine nastopajo tudi v triadnem apnencu in granitu. Pas granodiorita in granita je dolg okrog 30 km in širok 100 do 2500 metrov. Ugotovljeni sta dve fazi, magmatskega delovanja ob treh vrstah kamenin. Granodiorit je temno siv in srednjezmat. Njegova radio- aktivnost znaša 10 do 14 /¿R/h. Porfiroidni granit je mlajši, ker ponekod prodira skozi granodiorit ali vsebuje vključke granodiorita. Njegova radio- aktivnost je podobna sevanju granita. Tretja vrsta magmatske kamenine je spremenjen in kataklaziran granit, ki se nahaja na severnem kontaktu masiva in je povečini močno hmonitiziran. V prelomni coni je spremenjen v glinasto maso. Tudi njegova radioaktivnost znaša 10 do 14 /^R/h. Ano- malne pojave radioaktivnosti so našli samo na območju spremenjenega granita. Med navedenimi vrstami kamenin so postopni prehodi. Prospekcija je zanesljivo pokazala, da so p^osamezne vrste magmatskih kamenin praktično enako radioaktivne, medtem ko vsebujejo' sosednji sedimenti manj radioaktivnih elementov s sevanjem 5 do 10 //R/h, apnenec pa celo pod 5 //R/h. Prospekcija je zajela tudi smrekovški andezit. Ta kamenina je temno siva do zelena in vsebuje fenokristale plagioklazov, amfibolov in pirokse- nov. Na andezitu leži andezitni tuf. Radioaktivnost obeh je nizka, povečini pod 10 //R h. Disjunktivne strukture se raztezajo- od zahoda proti vzhodu. Vehke pre- lome se da slediti na razdalji 20 km. Eden takih prelomov je severna meja granita in granodiorita. Magmatske- kamenine so verjetno narinjene na paleozojski skrilavec ter na mezozojske in terciam-e sedimente. Anomahje radioaktivnosti se pojavljajo samo ob tem severnem tek- tonskem kontaktu v spremenjenem porfiroidnem granitu. Med Pristavo in Mlakužnikom so na razdalji 7 do 8 km registrirali več anomahj jakosti 30 do 150 д/Rh. V razkopih so ponekod izmerih 400 //R/h. Ugotovih so, da je radioaktiven predvsem kaohniziran prelomni material. Radioaktivno ravnotežje je pomaknjeno proti radiju, kar kaže na izpiranje urana. Kočevska kotlina in Črnomaljska plošča Zahodno od Roga se nahaja Kočevska kotlina s premogovnikom Ko- čevje , vzhodno pa Črnomaljska pl-ošča s premogovnikom Kanižarica. V premogovniku Ko-čevje so raziskali šest slojev premoga. V štirih zgornjih slojih je hgnit, v spodnjih dveh pa rjavi premog. Sesti sloj je z jalovim vložkom razdeljen na dva sloja. Tudi ostah sloji vsebujejo jalo-ve vložke. Radioaktivnost premoga je nizka, navadno pod 100 ^R, h, prikame- nina pa je sterilna. Rjavi premog je bolj radioaktiven, ponekod do 500 //R h. (D. V u lovi č, 1955). Tudi gama diagram vrtin kaže, da je radioaktiven samo premog. Njegovo naravno radioaktivno ozadje doseže 70//R/h, dru- gače pa znaša v tem okolju le 5 do 10 /uR h. 182 SI. 10. Gama diagram vrtine v rudniku Kočevje 1 aluvialni nanos, 2 glina, 3 apnenec, 4 premog Fig. 10. Gamma-ray log of the bore hole in Kočevje coal mine 1 alluvial deposit, 2 clay, 3 limestone, 4 coal seam Petrografske raziskave kažejo, da je duren bolj radioaktiven kot klaren, fuzen in ksilen. Radioaktivnega minerala niso našli; uran je verjetno vezan na organsko premogovno snov. Koloidna organska snov namreč močno absorbira uran iz vadozne vode. V Kanižarici je najbolj radioaktiven vložek v 4. sloju, ločen od steril- nega premoga z vmesno jalovo plastjo. Radioaktivnost doseže 140//R h. 183 Radiometric Prospecting in Slovenia Veljko Omaljev A chronological review of radiometric surveys of three tectonic units in Slovenia is given. Increased radioactivity has been found in the sediments of the Younger Paleozoicum. Sediments of older age are very rarely found in Slovenia at the surface, and are not radioactive. Carbonates of the Mesozoác show very low radioactivity. The shales are generally of higher radioactivity; in some places their uranium content is as high as in a poor ore deposit, e.g. the Skonca shale in Idrija. Tertiary sediments are possible uranium and thorium bearing formatio'ns, however with less probability than the sedi- ments of the Younger Paleozoicum. Acidic and intermediary igneous rocks can be uranium bearing. Erosion has uncovered intrusive rocks on the Pohorje and in Crna na Koroškem. They are accompanied by younger effusive rocks and tuffs. Between effusive rocks the quartz-porphyry in the vicinity of Cerkno is of interest, as it could be in genetic connection with the uranium ore at Zirovski Vrh. Sava Folds The tectonic unit of the Sava Folds contains the central part of Slo- venia from Idrija over Zirovski Vrh, Skofja Loka, Trojane and Litij a. Laško and Krško up to the border of Croatia, where it iß covered by youngest sediments. The core of the Sava Folds consists of Yoim.ger Pale- ozoic beds, which are frequently outcropping. In them, especially in their western part, in many places increased radioactivity has been detected. The first important ore deposit was discovered by radioactivity meas- urements in Gröden sandstone at Zirovski Vrh. In the bank of the road near Brebovnica on May 29, 1960 a radioactivity of 40 ^R/h, in the alluvium along the road 15—100//R/h were' measured (D. Ivanović, 1961), at a natural background of 7—10 ßR/h. By pit sampling at the anomaly secundary uranium minerals have been found, and the radioactivity was increasing over 10 000 //R/h. An exploration adit driven from the sampHng pit encountered a lense of rich ore. The ore of orange-yellow colour con- tained mainly dumontite and some torbernite. Later, during drilling and mining exploration, it was' found that the secondary ore follows the cleavage planes, and the primary ore the bedding planes. The ore bearing formations are Gröden beds, which can generally be divided into red and grey sandstones. The potassium content is higher in the red sandstones. In the grey sandstone samples, either taken from the surface or from drilled cores the potassium content is the same. The thoriimi content is remarkably higher in the red sandstones. As the solubility of thorium is low, thorium is not transiwrted far during sedimentation. Its main part stays on the shore or in the littoral zones. The low mobility of thorium is 184 indicated as well by its constant content in the grey sandstones either at the surface or in the exploraito-ry bores. The uranium content is higher in the grey sandstones. In the red sand- stones its content equals Clarke's value for rocks of the earth's crust. The grey sandstone contains quantities of uranium almost equal to those of acidic igneous rocks. It is interesting, that the samples of grey sandstone from the surface contain less uranium than those from the cores of ex- ploratory bores. An increased radioactivity of Groden sandstone was found in the western part of the Sava Folds in some places near Skofja Loka, in the central part of the Sava Folds only at Knezdol near Trbovlje coal mine, whereas in the eastern part of the Sava Folds no increased radioactivity was found until now. Karavanke Younger Paleozoic sediments are found at the surface in the Western Karavanke between Mojstrana and Jezersko. Eastwards they are covered by Mesozoic beds. Small anomalies of radioactivity were measured in intercalations of grey Groden sandstone in red sandstone southwest of Savske Jame and in the surroundings of Tržič. Of interest is the increased radioactivity in Bellerophon hmestone south of Ljubelj. Radiometric ana- lysis has shown large quantities of thoriimi, and somewhat less uranium, the radioactive equihibrium tending towards radiimi. In the surroundings of Cma na Koroškem an anomalous radioactivity was measured in altered porphyroid granite at the northern border bet- ween granite and granodioirite. Their contact is tectonical, and the main radioactivity originates in the kaolinized fault material. The radioactive equihbrium tends towards radium. Kočevje and Črnomelj Basins West of Rog mountain there is the Kočevje Basin with the coal mine Kočevje, and in the east the Črnomelj Basin with the coal mine Kani- žarica. In Kočevje six coal seams were investigated; the upper four consist- ing of lignite, the lower two of brown coal. The brown coal shows in- creased radioactivity, in places up to 500 /iR h, but usually the radio- activity is lower than 100 fxR/h. In Kanižarica the highest radioactivity (140 //R/'h) was measured in the fourth seam, separated from the sterile coal by a waste layer. Literatura Aljančič, P. 1951, Izveštaj o rudniku žive Idrija. Fond stručne doku- mentacije IGRI. Beograd. Gantar, J. i Milenko vić,D. 1956, Izveštaj o merenju radioaktivnosti Celikove jame kod Idrije. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Grad, K., Hinterlechner-Ravnik, A. i Ramovš, A. 1962, Re- gionalna ispitivanja razvoja gredenskih slojeva u Sloveniji. Referati V Saveto- vanja. Savez geoloških društava FNR Jugoslavije (strana 77—81). Beograd. 185 Go j kovic, S. 1955, Izveštaj o radiografskom ispitivanju bušotine br. IV u rudniku Kočevje. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. G o j k o V i ć , S. 1964, Radioaktivnost sedimenata različitih faci ja i odnos Th/U kao indikator geohemijskih i sedimentnih faci ja. Fond stručne dokumen- tacije IGRI. Beograd. Isailović,S. i Pavlo'vič, A. 1963, Poludetaljno geološko kartiranje i radiometrijska prospekcija područja Fužine—Cerkno. Fond stručne dokumen- tacije IGRI. Beograd. Isailovič, S., Miličevič, М. i Pavlovič, A. 1964. Poludetaljno geološko kartiranje i gama radiometrijska prospekcija granita Crne. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Ivank ovič, Đ. 1961, Regionalna i detaljna prospekcija permskih gre- denskih pescara u okolini Idrije, Cerkna, Žirija i Gorenje vasi (Slovenija). Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Jelene, D. 1955, Letno poročilo za leto 1955. Kočevje. Fond stručne do- kumentacije IGRI. Beograd. Jelene, D. 1956, Letno poročilo o raziskovaliaih delih v letu 1956 na pre- mog. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Marinkovič, P. 1961, Regionalna pešačka prospekcija permskih peščara u oblasti Škofje Loke, Tržiča i Radeča 1960. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Marinkovič, P. 1961, Radiometrijska prospekcija i geološko kartiranje u oblasti Žirovskog vrha 1961. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Marinkovič, P. 1961, Radiometrijska prospekcija i geološko kartiranje u oblasti Škofje Loke 1961. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Mikinčič, V. 1951, Izveštaj o službenom putu u Idriju. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Mikinčič, V. 1953, Izveštaj o rezultatima dosadašnjih geološko-rudar- skih istraživanja nalazišta radioaktivnih škriljaca na rudniku žive Idrija. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Milenkovič, D. 1956, Mesečni izveštaji o radovima u rudniku Idrija. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. N i k o 1 i č , P. 1956, Mesečni izveštaji o radovima u rudniku Kanižarica. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Protič, М. i Gojkovič, S. 1965, Odnos Th/U u klastičnim stenama kao indikator geohemijskih facija. I simpozijum iz geohemije Srpskog geološkog društva. Beograd. R i s t i č , М. 1949, Izveštaj o ispitivanju brojačem rudnika žive Idrija. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Smirnov, G. S., Matveev, A. V. i Filimonov, V. V., 1962, Metodi opredelenija prirodi radioaktivnosti gornih parod s samoljeta. Voprosi rudnoi radiometrii. Gosatomizdat. Moskva. Š u m i 1 i n , I. P. i K a 1 j a k i n , N. I. 1962, K voprosu u primenenii gamma sjomki i radiometri čeških analizov pri poiskah oreolov rassejanija urana. Vo- prosi rudnoi radiometrii. Gosatomizdat. Moskva. Višič, S. 1956, Izveštaj o karotažu bušotine u rudniku Kočevje. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. Vujič, М. 1963, Radiometrijska prospekcija rudnika žive Idrija. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. V u 1 o V i č , D. 1955, Prethodni izveštaj o kartiranju i prospekciji u rudniku uglja Kočevje. Fond stručne dokumentacije IGRI. Beograd. 186