Poitaina plačana ▼ gotovimi. Posamezna Številka i.25 Din. DELAVSKA POLITIKA UredniJtvo in uprava! MariboT, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska rbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, Dal. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo, Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina ta Jogoalavfto maša mMečao 10 Din, za iao-z«n*tvo mesečno 15 Dia. Malih oglasov, ki služijo v po«r»dovanje in tociiatue namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1,—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Dia 1.—, V oglasnem delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun; 14.335, — Reklamacij« s« ne frankinjo, Štev. 86. Sreda, 28. oktobra 1931. Leto VI. Za balkansko zvezo. V Carigradu se vrši druga balkanska konferenca. Balkanska konferenca ni oficiel-na, vendar imajo prizadete države velik interes na nje potekanju in iniciativah; zakaj, kdor napravi podlago za sporazum balkanskih držav, ta bo storil važno zgodovinsko delo in pogasil ognjišče sporov mednarodnih konfliktov in vojn. Konference se udeležujejo pomembnejši politiki balkanskih držav. Na seji dne 21. t. m. je govoril tudi s. dr. Ž. Topalovič, ki je poudaril obe na prvi konferenci sprejeti resoluciji o osnovah, na kateri mora sloneti balkanska zveza, in o političnih smernicah, ki naj zvezo pospešujejo. Zvezo naj tvorijo neodvisne balkanske države, politično pa naj bi te države sodelovale predvsem s tem, da se vsako leto enkrat sestanejo zunanji ministri držav ter se posvetujejo o utrditvi najboljših odnošajev med balkanskimi narodi. V ta namen sestavljeni odbor naj bi izdelal projekt balkanskega pakta ter ga predložil konferenci v Carigradu. Na prvi konferenci je bilo izrečeno načelo postavitev vojne izven zveze in reševanje vseh sporov mirnim potom. V slučaju kršitve tega načela pa je potrebna vzajemna pomoč. Tega načrta še ni bilo mogoče izdelati, toda vprašanje je v bistvu že rešeno z resolucijami in se mora obravnavati v plenumu. Predvsem gre za ustalitev medsebojne pomoči in sodelovanja. Balkanski pakt mora imeti poseben značaj. Enak drugim paktom, ki ga sklepajo dve-tri države, pa so sicer nevezane, ne more biti. Balkan, pakt mora imeti aktiven značaj, ustanoviti niora aktivno zvezo ali vsaj stremeti za njo. Posamezne države morajo biti v trajnem stiku in vodijo vsaka svojo nacionalno politiko sistematično ter pazijo, da ne pride med njimi do nesoglasja. Ustvariti morajo stalen organ za stalno sodelovanje in izenačevanje interesov. Naše stališče je torej jasno. Potreben je pakt z aktivnim značajem. Do zveze pridemo s sistematičnim delom za konsolidacijo miru med balkanskimi narodi. Najti hočemo priliko za sporazum, za sodelovanje in z delom pomnožiti elemente naše skupne civilizacije. Taka zveza samostojnih držav se končno sama preuredi v zvezno državo. Odbor, ki bo vodil to delo, mora imeti veliko avtoriteto v okrilju Društva narodov ali male antante. Kakršnokoli obliko pa že naj ima ta odbor, mora vendar obstojati iz pooblaščencev posameznih balkanskih držav. Ne gre nam samo za ohranitev miru, ampak tudi za ustvaritev ekonomskega, kulturnega in političnega edinstva, v katerem bi urejali vsa medsebojna sporna vprašanja sami in pravilno. S sodelovanjem delegatov mednarodnih institucij bi se tozadevnemu odboru jako dvignila avtoriteta. V tem duhu želimo, da se izvede akcija, toda istočasno želimo, da nosijo vsi organi balkanskega pakta balkanski značaj. Po teh načelih bomo skušali pospeševati reševanje sporov, interesov in mnenj, ki bi se pojavila. Švicarske volitve, V soboto in nedeljo so se vršile volitve v švicarski zvezni svet — parlament. Izid še ni znan, domneva pa se, da so socialisti za nekaj porastli na račun meščanskih strank, ki so dosedaj imele 73.8 odstotkov vseh glasov. Volilna borba na Angleškem. Iz Hendersonovega volilnega govora. Angleške volitve se vrše v znaku najhujše atake na delavsko stranko. Delavska stranka se je postavila odločno na delavsko stališče, zato so napeli zlasti konservativci, ki jih indirektno podpira tudi Macdonald s svojo »nacionalno koalicijo v varstvo države«. Konservativcem gre pri tem seveda predvsem za to, da se obvarujejo, kot glavni kapitalistični element, novega obdavčenja v svrho sanacije državnega proračuna. Zaradi-tega je ljuta borba za konservativce utemeljena. V petek je imel tudi Henderson, voditelj delavske stranke svoj volilni govor po radiu. Henderson je izjavil predvsem, da je kapitalizem po vsem svetu in tudi v deželah, kjer je bil njega položaj absolutno varen, doživel polom. Delavska stranka hoče rekonstrukcijo narodnega življenja po načrtu, ki bo blagostanju vsega prebivalstva polagala večjo pažnjo kakor blagostanju privatnih posameznikov, Henderson odklanja demago-ško trditev nasprotnikov, da bi povratek delavske vlade pomenil paniko, ker je delavska vlada za uravnoteženje državnega proračuna in proti inflaciji in deflaciji. Ko je bila delavska vlada še na krmilu, se je trudila, da obdrži stabilnost valute ter je obenem zahtevala mednarodno sodelovanje, da bi se problem valute rešil. Štirideseturni teden na Čehoslovaškem. stavila vlada. Predlog je Ministrstvo socialne politike na Čehoslovaškem je izdelalo zakonski načrt, po katerem se zakon o osemurnem delovniku izpremeni in dopolni tako, da se uvede za gotove obrate 40 urni delovni teden. V rudništvu bo po tem zakonu sploh uveden le 7 V2 urni delovnik, to je, največ 37 % ur dela na teden. Takozvani nedeljski počitek mora znašati najmanj 36 ur. Ministrstvo pričakuje, da se bodo te reforme izvedle s pogajanji že pred sklenitvijo zakona. Čehoslovaška je tudi vašingtonski dogovor o osemurnem delavniku že pred 12 leti ratificirala, dočim ga druge države niso ratificirale ali ga pa itak ne izvajajo. Šolstvo v Španski ustavi. Ustavne določbe o javnem pouku. Te dni so obravnavali v konstitu-anti španske republike ustavne določbe o javnem pouku. V teh določbah je zajamčen obligaten in v ljudski šoli brezplačen šolski pouk. Učitelji bodo državni nameščenci. Nadaljnji šolski zakoni morajo določati, da se siromašnim, pridnim in nadarjenim dijakom omogoči tudi v srednjih šolah brezplačen pouk. Istotako na visokih šolah. S šolo ni v zvezi verski pouk. Vsaka verska izpoved pa ima pravico, da pod kontrolo države poučuje svojo veroizpoved. Šolsko vprašanje je zopet kulturno vprašanje, ki reakcija razburja. Grandi v Nemčiji. V petek je obiskal italijanski zunanji minister Berlin. Hitlerjevi organi so izjavljali, da je Grandi nerad prišel k Briiningu in bi rajši obiskal Hitlerja. Nemški listi pravijo, da je taka pisava velika netaktnost, ker se Hitler pripravlja, da obišče Anglijo (Churchilla in Mosleya) ter Italijo (vodilne fašiste), da jim razjasni svoje namene in probleme. Mednarodno stanje nezaposlenih. V mesecu septembru se uveljavljajo po vseh državah vplivi sezone, ki povečavajo nezaposlenost na zimo. V tem oziru se je poslabševanje pričelo že meseca julija. Naslednje številke označujejo težavni položaj po povprečju v mesecu juliju ali avgustu. Število nezaposlenih je tedaj znašalo v: Nemčiji Avstriji Vel. Britaniji Italiji Poljski Cehoslovaški Belgiji Franciji Isto tendenco imamo tudi v važnejših izvenevropskih državah. Izjema je samo Japonska. Tu je število nezaposlenih ostalo konstantno nekaj nad 390.000. V resnici je pa število nezaposlenih v vseh teh državah še večje, ker so navedeni v statistikah nekaterih držav samo oni, ki so prejemali podpore za nezaposlene, v drugih pa samo oni, ki so se zglasili pri delavskih uradih IGB. 1930 1931 2,882.500 4,104.000 156.124 196.321 2,119.648 2,813.163 399.604 723.009 244.224 332.832 77.309 210,908 63.782 176,162 11.214 53.673 Japonska zapusti Mandžurijo. Če bo le res. •laponski delegat v Ženevi je izjavil v imenu svoje vlade, da je Japonska pripravljena zapustiti ozemlje ob mandžuTski železnici, če le mogoče, v dveh mesecih, vendar pa mora tudi Kitajska izvajati obveze, ki jih ima po pogodbi z Japonsko, predvsem, da zatre v pokrajinah protijaponsko gibanje. — Očividno bo Japonska zapustila te pokrajine le tedaj, če bo Kitajska v stanu in bo imela voljo, da izpolni te pogoje. Kitajska mora pogoje sprejeti pred Društvom narodov. Ta zahteva zna-či, da stvar še ne bo kmalu urejena in je sploh vprašanje, če bo Kitajska pogodbo mogla izpolniti, ker je politično slabo konsolidirana. Madžarske manire. Slaba vest magnatov. Ogrska socialnodemokratična stranka je sklicala nekaj zborovanj, na katerili je hotela poročati o svojem delovanju. Policija pa je vsa ta zborovanja prepovedala, češ, da so v veljavi izjemne odredbe, ter da se politična zborovanja, na katerih naj bi se podajala magari le poročila, ne smejo vršiti. — Tako so izključene pritožbe in narod je — zadovoljen. Svetovna kriza v tekstilni industriji. Do deset milijonov tekstilnih delavcev trpi zaradi krize, Zavod za raziskovanje konjunktur je v posebnem zvezku skušal podati pregled poteka konjunkture v vseh tekstilnih industrijah sveta. Vzroki krize v tekstilni industriji, ki se prav posebno konsumira, so po mnenju zavoda naslednji: 1. Prevelika produkcija tekstilnega blaga, ki se ne porabi. 2. Vplivi vojne z ozirom na določitev neorganičnih mej v Evropi. 3. Izprememba v porabi in okusu (pridelovanje umetne svile se je od leta 1913 skoro sedemnajstkrat povečalo). 4. Tehnični napredek v predelovalnem postopku. Tekstilna industrija je velikega pomena, ker zaposluje po vsem svetu devet do deset milijonov delavcev, to je sedem do deset odstotkov vsega industrijskega delavstva na svetu. Osemdeset odstotkov teh delavcev je zaposlenih samo v osmih državah, to je v Nemčiji, Angliji, Franciji, Rusiji, Zedinjenih državah, Japonski in v Indiji. Blaga je izdelala svetovna tekstilna industrija, na primer v letu 1928 v vrednosti do 90 milijard zlatih mark (1170 milijard dinarjev). Tekstilnega blaga pridelajo Velika Britanija za 14 milijard, Nemčija do 9, Francija 6.5, Rusija 4.8, Zedinjene države 19.5, Britska Indija in Japonska pa do 5.5 milijard. Iz Kitajske ni statistike. Iz tega pregleda je razviden veliki pomen industrije za delavstvo. Bremena velikih izprememb po vojni mora nositi predvsem glavni centrum tekstilne industrije Evrope, in sicer Velika Britanija, kar je razvidno iz tega, ker je produkcija tekstilne industrije v svetu napredovala za 40 odstotkov, v Evropi ni napredka, marveč prej nazadovanje. V primeri z indeksom od leta 1913 je povprečno v letih 1926 do 1928 nemška produkcija padla na 94, francoska tudi na 94, angleška pa celo na 74 odstotkov. Produkcijski indeks Zedinjenih držav pa znaša 170, Kanade 181, Čile 164, Avstralije 162, Nove Zelandije 162, Britske Indije 155 odstotkov. Pred vsemi državami pa sta Japonska s produkcijskim indeksom 229 in Kitajska z 293 odstotki. Iz teh podatkov je jasno razvidno, kako naglo se je razvila tekstilna industrija v prekomorskih deželah in s tem izpodkopala temelje stari tekstilni industriji v Evropi. Kriza v tekstilni industriji, ki se občuti v svetovni industriji šele od srede leta 1930, se je pojavila v Evropi koncem leta 1927. Poleg prekomorske konkurence so pa krive tudi socialne razmere, da tekstilna industrija v Evropi nima kupcev in da propada zlasti od početka leta 1930, obenem pa se radi konkurence izmika zunanji trg, ki je na pr. nazadoval v teh letih za 32 odstotkov. Posledica vsem tem razmeram je, da produkcija pritiska na plače, odpušča delavstvo in prodaja svoje zaloge po konkurenčnih cenah. Kriza leta 1930 je sicer razvoj prekomorske tekstilne industrije zaustavila. Dežele, ki pridelujejo surovine, se hočejo same industrializirati, da bodo same predelovale surovine. To je tendenca. Za sedaj ta tendenca počiva, ko pa kriza mine, se bo ta tendenca pojavila z večjo silo. Vsa ta Doma in po svetu. razmotrivanja nas prepričujejo, da strukturelni pritisk ne popusti v Evropi ter da bomo imeli še dalje krizo v tekstilni industriji. Debreczin za razpust ffideikomisov. Predlog, ki je Madžare presenetil. Mestni svet v madžarskem mestu Debreczinu je povzel iniciativo, ki zbuja presenečenje na vsem Madžarskem. Naslovil je na vlado dopis, v katerem predlaga, da naj se fidejko-misi razpuste v svrho razdelitve zemlje in bolj obremene z davki velika podjetja in veliki prejemki. Občina protestira dalje proti združevanju dobro plačanih mest v enih rokah itd. Resolucija je bila poslana tudi vsem komitatskim upravam. — Madžari niso vajeni take motitve magnatskih pravic. Mestna uprava pa je opravičeno stavila tak predlog, ker je madžarska državna blagajna brez denarja. Oboroževalne številke Rusije. Odgovor Litvinova. Litvinov je odgovoril Društvu narodov, ki je zaprosilo, da predloži številke o oboroževanju, da tega Rusija ne bo storila. Rusija se udeleži konference. Društvo narodov pa nima pravice zbirati tega materijala, ker je to naloga konference same. Rusija pa je pripravljena te podatke zamenjati z vsako vlado, kakor je že storila z Italijo, Poljsko in Finsko. Pravo navdušenje za mir to ni. Železničarji v Avstriji hrabro branijo svoje vozne ugodnosti. Manija štednje v Avstriji ne pozna nobenih mej in hoče reducirati in reducirati vse vprek. Seveda, da se redukcijska furija v prvi vrsti zaganja v plače državnih uslužbencev vseh vrst. Toda to ji ni uspelo, kot bi bila rada, kajti državni uslužbenci si ne dajo kar tako kože potegniti čez ušesa in zlasti odločni so se pokazali železničarji, ki so slej kot prej izvrstno organizirani. In ker se jim ni moglo vzeti toliko od plač kot se je mislilo, se jih sedaj hoče na drugi strani prikrajšati, hoče se jim poslabšati vozne ugodnosti. Toda iz te moke ne bo nič kruha. Železničarji odgovarjajo, da ravno tisti najbolj kričijo radi njihovih popustov, ki sami uživajo največje tarifne popuste. Tarifni popusti v Avstriji so že zavzeli tak obseg, da se danes že čutijo oni, ki plačujejo normalno tarifo, zapostavljene. Ti tarifni popusti so tako dalekosežni, da se niti lastni stroški ne krijejo. To vse avstrijski železničarji vidijo ter vedo in pretijo, da bodo vse te nečedne stvari spravili v javnost. Zima — beda. Kako lepo, srčno milo bodo zopet opisovali bedo nezaposlenih in brezstanovanjcev. Vsako slamico, vsako krpo bodo opisali po barvi in mraz, ki vdira skozi luknjice v barake. V srce se bo zasmilila ta siročad, ki jo preganja beda, vsej široki javnosti. K tem siromakom pa pridejo še ptiči in zajci, ki zmrzujejo po hosti in v vrtovih. O, to je poezijal Vse leto, deset let že ču-jemo te lepe pesmi, to jokanje, toda ne grade se stanovanja, gospodarstvo se ne gane, da bi dalo kruha in strehe siromakom. Ne more, recimo! Toda tudi volje ni bilo dovolj! Kapital beži v blagajne, v skrivališča in čuva »svoje« imetje — neproduktivno — s silo svoje moči. — Zabavne povesti niso to, to je prav resna drama. Otvoritev »Graličnega doma« v Ljubljani, V nedeljo dopoldne je bil otvorjen »Grafični dom« v Ljubljani pred južnim kolodvorom ob vogalu Miklošičeve ceste. »Grafični dom«, sad dela strokovne organizacije tiskarjev in sorodnih strok, ki je impozantno poslopje, bodi simbol delavske solidarnosti, bodi opomin k enotnosti v stroki in k enotnosti z drugim strokovno organiziranim delavstvom in nameščenci. Slavje se je vršilo v ožjem krogu, h kateremu so bili povabljeni vrhovni odbori pokreta in osebnosti, ki so zgradbo doma kakorkoli pospeševale, oziroma pristojne korporacije. V imenu Strokovne komisije v Ljubljani je pozdravil prireditev s, R. Čelešnik, ki je ponosno pohvalil delo organizacije in rekel k sklepu znane besede pesnika: »Jaz sam sem nič — mi vsi smo moč!« Po vetru plašč obrača. Poznal sem človeka, lep človek, vljuden in gibčen kakor jegulja. Poznal sem ga dvajset let. V Avstriji je bil nemškutar, dasi niti nemščine ni govoril. Naročen je bil na nemško-nacionalni list. V Jugoslaviji je bil naročen na dnevnik, toda vedno tiste stranke, ki je bila na krmilu. Vedno je zagovarjal stranko v sedlu. Drugih principov, načel, interesov sploh ni poznal. Tako je živel leta in leta, dokler ni umrl. Mož je bil pač avtomat, ne pa samostojen — človek. So pač tudi taki ljudje na svetu, a to življenja ne iz-premeni. Zakoni življenja so temeljitejši — so zakoni. Monopol na riž so uvedli v Italiji. Ustanovili so privilegirano družbo za prodajo riža. Vsako leto do 15. avgusta bodo morali kmeti prijaviti posetev in do 10. novembra pridelek. Dovoljenja za prodajo riža bo dajala samo družba, ki bo vsako leto določila tudi osnovne cene rižu. Kavalerijskl oficir oklofutal prometnega stražnika. V Bukarešti se je dogodil ta-le slučaj: Prometni stražnik je stal na nekem' križišču. Pripeljali so se z avtom štirje kava-lerijski častniki, pa jih je policist ustavil, ker pot ni bila prosta. Nato skoči kavalerijski poročnik iz avta ter oklofuta policaja, pa tudi ostali oficirji so priskočili ter so navalili na stražnika in ga podrli na tla. Stražnik pa je v obrambi oddal revolverski strel, ki je poročnika Florescu zadel v nogo. Nato so prišli policistu na pomoč. Poročnik, ki je iz »ugledne« bojarske (plemiške) družine, mora v bolnico. Madžarski minister se punta. Madžarska vlada je vzela v vlado tudi zastopnika malih posestnikov in mu dala ministrstvo brez naslova. Madžarski magnati so hoteli s tem kupiti stranko malih posestnikov. Minister Mayer pa ni zadovoljen samo z naslovom, ampak hoče tudi kaj delati v interesu svoje stranke. In stranka ga krepko podpira v tej zahtevi. Zagrozil je, da bo odstopil, ker ne mara biti samo glasovalni stroj. Če se to zgodi, bo pozicija magnatov zopet oslabljena vsaj za nekaj gramov. Oholost se ruši, dasi počasi. Poldrugo milijardo šilingov so avstrijski »patrijotje« naložili v Švici. Nedeljski »Morgen« prinaša vest, glasom katere so avstrijski kapitalisti iztihotapili poldrugo milijardo šilingov (12 milijard dinarjev) v Švico. List trdi, da so za to nalašč najeti vohuni ugotovili 14.000 vlagateljev, katerih imena bodo v kratkem času objavljena. »Relchspost« razgalja svojega člana v vladi, ki se bori z načrtom oddaje državnega telefonskega omrežja v zakup. Glavno glasilo katoliške akcije v Avstriji, »Reichs-post«, je prineslo senzacij onalno vest, da se poteguje neka družba za to, da bi dobila državni telefon v eksploatacijo. »Reichspost« pripominja: »Eventualni dementiji te vesti naj nikogar ne motijo. Načrt po-stoja in je tudi v Avstriji nekaj ljudi, ki imajo interes na tem, da se uresniči. Nobena svaritev ni prerana, da se prekrižajo ti načrti.« — Medtem je res bil od strani vlade izdan de-menti. Organ Landbunda pa pojasnjuje »Reichspostino« senzacijo ter navaja, da je tu mišljen krščansko-socijalni trgovinski minister Heinl, ki bi rad spravil telefon v privatne roke, da bi potem on postal predsednik omenjene družbe. 600.000 turistov v Avstriji zahteva znižanje vozne tarife. Generalni ravnatelj se pogaja z zastopniki turističnih društev. Ker so v Avstriji zvišali vozno tarifo povprečno za 20 odstotkov, je to tudi udarec za tu- riste, ki so dosedaj uživali 50 odstotni popust za posamezne osebe. Železniška uprava pa mora končno računati z maso, ki predstavlja 10 odstotkov celokupnega avstrijskega prebivalstva, in to je 600.000 turistov. Od tega števila odpade samo na društvo »Naturfreunde« 200.000. Hišne preiskave v Karl Lieb-knechtovi hiši v Berlinu. Berlinska policija je v soboto izvršila hišno preiskavo v Karl Liebknechtovi hiši v Berlinu, ki je komunistični dom. Povod k preiskavi je, kakor se uradno poroča, da se je odkrilo zalogo eksplozivnih snovi. Omenjene eksplozivne snovi se je baje našlo v takozva-nem »Schreber-vrtu«, katerega se spravlja v zvezo s preiskavo v komunistični centrali. Revolverski napad na predsednika Paraguaja, Na predsednika Para-guaja je bil izvršen revolverski atentat od strani komunističnih re-volucijonarnih študentov. S klicem: »Smrt predsedniku,« je hotela okrog 500 glava množica vdreti v palačo predsednika. Napad na predsednika se je ponesrečil. Policijski oddelki so obkrožili demonstrante ter streljali salve v množico, vsled česar so bile tri osebe ubite in mnogo ranjenih. Panika v cerkvi. V metropolitanski cerkvi v Jassyju v Romuniji se je dogodila silna nesreča. Med mašo je ugasnila električna luč, nakar so se slišali klici: gori, gori! Reši se, kdor se more! Vsled tega je nastala silna panika, v kateri je bilo šest žensk in dva otroka do smrti pohojenih ter veliko število oseb ranjenih. Pomorščak padel s podmornice v morje in utonil. Podmornica »53« angleške mornarice je imela vaje. Pri potapljanju je nek pomorščak ostal na krovu ter so ga zagrnili valovi. Ko je kapitan to opazil, se je z ladjo takoj dvignil na površje, toda mornarja ni bilo nikjer več. Izstreljevanje raket z brezžičnimi valovi, V Hloubetinu pri Pragi so te dni napravili zelo zanimiv poizkus za izstreljevanje raket s pomočjo kratkovalovne oddajne postaje. Postajo so namestili na nekem polju, v treh razdaljah po 800, 1500 in 2500 m pa po eno raketo. Vse tri so se istočasno dvignile v zrak, in sicer se je sproženje izvršilo po istem principu, po katerem je Marconi svoječasno iz Genove prižgal električne luči na razstavi v Avstraliji, samo, da so ta sistem izpopolnili. Izkazal se je za uporabnega in ga bodo preizkusili v kratkem na radijski razstavi v Par-dubicah s štirimi raketami. Ali sl 2e poravnal naročnino ? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti Boris Lavrenjev — Iv. Vuk: EnoinStirideseti. 8 Ruski roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji. Marjutka je sunila poročnika pod klobučevi-nasto odejo in sama ob strani legla. Sladko je spati pod volneno klobučevinasto odejo. Klobučevina je vonjala po stepnem julijskem znoju, pelinovcu, po širini peščene in nepregledne stepe. Telo je postajalo nežno, zazibalo se je v najslajšo dremoto ... Jevsjukov smrči pod odejo. V sanjavi smehljaj se je zazibala Marjutka. Gardijski poročnik Govo-ruha-Otrok se je stegnil, stisnil je tanke, lepo vrezane ustnice in zaspal. Samo straža ne spi. Sedi na kraju klobučevine. Na kolenih ji je puška — zvesta družica, zvestejša od žene in ljubice. Gleda v bledo, snežno noč, kjer gluho žven-kljajo zvončki kamel. Štiriinštirideset kamel je sedaj. Pot je ravna, dasi težka. V srcih rdečih vojakov ni več dvomov. Veter žvižga, divja. Snežene pušice strelja straži v rokave ... Straža se zvija, krči. Vzame odejo in si jo ogrne čez hrbet. Takoj preneha zbadanje ledenih nožev. Prezeblo telo se ogreje. Sneg, brozga, pesek. Mračna azijska pokrajina. — Kje so kamele? ... Kamele, hudič pro-kleti!... Mrcina! Zaspal si!... Lopov, ali veš kaj si naredil? Čreva ti spustim! Od strašnega udarca s čevljem v bok, se je straži kar zvrtelo v glavi. Mračno obrača oči. Sneg in brozga. Mrak, megleno jutro. — Pesek ... Kamel ni. Tam, kjer so ležale kamele, so vidni sledovi kamel in ljudi. Sledovi kirgiških čevljev. Prav gotovo se je vso noč plazila trojica Kirgizov naskrivaj za četo in ko je straža zaspala, je odgnala kamele. Rdeči vojaki so se stisnili v gručo in molčali. Kamel ni. Kam iti za njimi? Kje jih dohiteti in najti v tej peščeni stepi? — Ustreliti bi te bilo treba, pasji sin, in še to je premalo — je rjovel Jevsjukov nad stražo. Straža molči, samo solze v trepalnicah zmrzujejo v kristale. Poročnik se je izmotal iz odeje. Pogledal je, zažvižgal in posmehljivo rekel: — Disciplina sovjetska! Tolpa rdečega kralja! — Vsaj ti molči, gnida! — je jezno vzkliknil Jevsjukov. Nato pa je rekel z odrevenelim glasom: — No, kaj stojimo? Pojdimo, bratci! Samo enajst jih je še plezalo po pesku, drug za drugim, po gosje, v razcapani obleki, opotekajoči se. Desetero jih je izmučenih leglo na črni poti. Omamljeni vsled slabosti, so zjutraj odpirali oči zadnjikrat, široko. Noge so bile kakor nepremakljiva bruna, vse otekle in oledenele. Iz ust se je mesto glasu slišalo zadušljivo hropenje. Malinastordeči Jevsjukov je stopil k ležečemu. Komisarjev obraz že ni bil več iste barve z jopičem. Izsušen je bil, ves upadel in solnčne pege na njem so bile kakor stare bakrene kopjejke. Gledal je, majal z glavo. Nato je ledena cev Jevsjukovega nagana ob-žgala upadlo sence. Zapustila je okroglo, ob krajih počrnelo, skoro brezkrvno ranico. V naglici so posipali truplo s peskom in šli dalje. Raztrgali so se suknjiči in hlače, razcefrali so se čevlji. Ovijali so si noge z odtrganimi kosi odej, ovijali so si s cunjami zmrzle prste. Deset jih gre, se opoteka, maje v vetru. Eden stopa ravno, mimo. Gardijski poročnik Govoruha - Otrok. Večkrat so govorili rdeči vojaki Jevsjukovu: — Sodrug komisar! Kaj ga bomo še dolgo vlekli s sabo? Samo zastonj žre porcijo. Dobrp obleko ima in obutev. Razdelili bi si to. Ali Jevsjukov je prepovedal dotakniti se poročnika le kakorkoli. — V štab ga bom spravil, — ali pa bom z njim vred poginil. On zna mnogo. Takega človeka se ne sme meni nič tebi nič ubiti. Svoji usodi ne uide. Poročnikove roke so bile zvezane pri komolcu s čumburom, a konec čumbura je bil pri Marjutki za pasom. Marjutka komaj hodi, Z obraza, ki je bil kakor da je iz snega, je blestel iz velikih raz-porkanih oči samo še rumenkasti blesk. A poročniku se ni poznalo nič. Le nekoliko pobledel je. Jevsjukov je stopil nekoč k njemu, pogledal v njegove ultramarinove krogljice in iztisnil s hripavim glasom: — Vrag te vzami! Kaj je v tebi dvojno življenje? Izgledaš kot slabič, a vlečeš za dva. Odkod takšna sila v tebi? Na tem boleha sociialno zavarovanje! Proslava ieSkoslova-Skega državnega praznika v Mariboru {Važne izjave predsednika Jč lige in naše delavstvo.) V nedeljo, dne 25. oktobra t. 1.. je priredila mariborska Jujjoslov. Češkoslov. Liga v dvorani »Uniona« prav lepo uspelo proslavo češkoslovaškega državnega praznika, katere se je udeležilo okrog 2500 ljudi. Slavnosten govor je imel publicist g. Božidar Borko iz Ljubljane. Vojaška godba pa je igrala Smetanove in Dvorakove skladbe, a profesorica Vedralova je pela slovaške narodne pesmi. Predsednik Lige, g. dr. Reis-man, je v svojem pozdravnem govoru na tej slavnosti spregovoril med drugim tudi sledeče: »Češkoslovaških državljanov se je priglasilo pri letošnjem ljudskem štetju v Mariboru okrog 650, od tega 620 češkoslovaške narodnosti, pri čemur niso všteti oni, ki bivajo v okoliških občinah. Želimo, da bi mogla vsa naša javnost živeti s to češkoslovaško kolonijo v najboljših odnošajih, da bi ta naša češka kolonija krepila naše kulturno ustvarjanje, da bi zlasti reprezentanti čekoslovaškega kapitala, ki se udejstvujejo pri nas pod patronanco velike carinske zaščite, vsaj v- isti meri upoštevali našo socl-jalno zakonodajo, kot jo morajo upoštevati tudi v svoji lastni državi, CSR, da bodt> tudi naši najširši sloji, delavci, videli v čeho-slovaku svojega resničnega prijatelja. Tudi tl reprezentanti češkoslovaškega kapitala morajo spoštovati v našem delavcu človeka, katerega ščiti naša država s svojimi so-cijalnimi zakoni. In ravno tako želimo, da ravnajo ti Čehoslovaki socijalno s svojimi rojaki-uslužbenci, ki so pustili doma svoje službe, da bi si ustvarili pri nas drugo eksistenco. Ne moremo trpeti, da bi oni, ki se okoriščajo iz našega narodnega gospodarstva, sabotirali jugoslovansko zakonodajo, ko se ji morajo podvreči Jugoslovani.« (Kakor znano, briskirajo zlasti v tovarni Doctor in drug, last dr. Zuckerja z Dunaja, naš zakon o zaščiti delavcev s tem, da so letos onemogočili v tej največji mariborski tekstilni tovarni izvolitev obratnih zaupnikov, ki jih določa zakon o zaščiti delavcev. V tem slučaju je bila celo Inšpekcija dela brez moči proti tovarni Doctor in drug, katero vodi in reprezentira češkoslovaški državljan Karl Fischer. Zanima nas, če je to postopanje g. Fischerja znano češkoslovaškemu konzulatu v Ljubljani. Op. uredništva.) t Izvajanja predsednika JČL je nabito polna dvorana v celem' obsegu viharno odobravala, zlasti tudi odločno stališče, katero je povdaril dr Reisman napraffl znanim direktorjem mariborskih tekstilnih tovarn. In tako je prav. Mariborsko delavstvo ni nikaka kolonija za inozemske fabrikante. Ljubljana. Podružnica »Svobode« v Šiški prične že ta teden s skioptičnimi predavanji in se bodo v oktobru in novembru vršila sledeča predavanja: dne 30. oktobra 1931 bo predaval s. dr. Henrik Tuma »O postanku in razvoju življenja«, dne 6. novembra s. Angelo Cerkvenik o temi »Od govorečega kamna do potujoče knjige«, dne 13. novembra s. Ciril Štukelj o temi »Telesna kultura in delavski šport«, dne 20. novembra s. Ivan Vuk o temi »Japonska«. Predavanja se bodo vršila vsak petek, in sicer točno ob 20. uri v društveni sobi Zadružnega doma v Žibertovi ulici 27. Vabimo vse člane in članice »Svobode« ter prijatelje delavskega gibanja, da se predavanj točno in polnoštevilno udeležujejo. Odbor »Svobode« v šiški. Mariborsko gledališče. Torek, 27. oktobra, ob 20. uri »Konec poti«, premijera. Sreda, 28. oktobra, zaprto. Četrtek, 29. oktobra, ob 20. uri »Mayerling«, ab. A. Petek, 30. oktobra, zaprto. Sobota, 31. oktobra, ob 20. uri »Zemlja smehljaja«, ab. B. »Konec poti« na mariborskem odru. Zelo zanimiva bo naslednja letošnja dramska premijera, ki bo v torek, 27. t. in. Uprizorila se bo Sheriffova vojna drama »Konec poti«, ki spada brezdvomno med najsilnejše tvorbe sodobne vojne dramatike. Vsebina te drame slika vso grozo svetovne vojne in Pretresljivo usodo vanjo pahnjenih življenj. »Konec poti« se godi v zakopu pred St. Ouentinom na zapadni fronti, in sicer od pondeijka 18. marca 1918 do četrtka, 21. tnarca 1918 proti svitu. Maribor. »Svoboda« priredi v sredo, dne 28. oktobra ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih (Slomškov trg 6/1) zanimivo predavanje o »Postanku in razvoju krščanstva«. Predava s. Pipan. Pridite! — Odbor, Zgraditev carinarnice v Mariboru je baje sedaj končno zagotovljena. Proračun za zgradbo carinarnice in uradniških stanovanj je predvidevan na Din 20,000.000. Amortizacija in obrestovanje tega kapitala se bo vršilo iz davka na uvoženo blago. Pomožna akcija. Mariborski župan dr. Juvan je izdal oklic, s katerim je pozval občinstvo, da po možnosti prispeva za preskrbo revnih občanov v letošnji zimi. Vsa darila se naj oddajo na naslov Pomožne akcije na mestnem magistratu. Poceni meso. V četrtek, dne 29. oktobra 1931, se bo od 7. ure naprej prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 300 kg telečjega mesa po Din 7.— za kg. ALI SI ŽE ČLAN DRUŠTVA »OGENJ«? Vse tozadevne informacije se dobe na sedežu društva »Ogenj« v Mariboru, Koroščeva ulica št. 8. Uradne ure vsak pondeljek, sredo in petek od 17. do 19. ure. Umor mladenke v Žetalah. V petek, dne 23. t. m., so našli v bližini posestva Ivan Pulko v Žetalah nezavestno Katarino Kores, ki je služila pri kmetu Pulko. Takoj so nezavestno dekle odpremili v ptujsko bolnico, kjer pa je kljub takojšnji zdravniški pomoči podlegla poškodbi, ki ji je bila baje prizadjana z nekim topim orodjem na glavi. Umorjena služkinja Kores je bila v drugem stanju in se domneva, da je postala žrtev nekega svojega ljubimca, ki je od tega časa izginil. Pogreb Srečkota Robiča. Minulo nedeljo se je vršil pogreb srezkega kandidata Srečkota Robiča, veleposestnika v Limbušu, katerega je, kakor znano, zadela kap na srezkem načelstvu v Mariboru. Pogreba so se udeležili zastopniki oblasti, raznih društev in številno občinstvo. Truplo mrtvega otroka je našel minulo nedeljo žel. uradnik Spengel v bližini dravskega otoka pri Sv. Petru. Truplo je moralo biti že nekaj časa v vodi. Oblast je uvedla poizvedovanje. Na dan vseh svetnikov, dne 1. novembra 1931, se ob priliki obiska grobov na Pobrežju radi prevelikega navala občinstva brezpogojno prepoveduje od 12. do 19. ure vožnja vsem vrstam vozil, razen mestnim avtobusom po Pobreški cesti, t. j. od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice. Vozovi, namenjeni na obe pokopališči, naj vozijo eventuelno po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste, kjer se ustavijo. Dvokolo znamke »Peugeot« je te dni neznani storilec ukradel mehaniku F. Lešniku izpred deške ljudske šole v Samostanski ulici. Dvokolo je dobro ohranjeno in vredno okrog 1200 Din. Mila Favai, Glavni trg 11 (preje Badl) se priporoča z veliko zalogo dežnikov, drobnarije, aktovk, nahrbtnikov, kovčegov, kozmetike. Najnižje cene! Manufaktura, kožuhovina, tren-škoti, Hubertus-plašči, usnjene suknje, pletenine L. ORNIK, Maribor, Koroška cesta 9. Plačilne olajšave. SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte! V stranskih ulicah cenejše kupujete, nego v prometnih. Kupujte v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6, da se o tem prepričate. Knjige Cankarjeve družbe se dotlskavajo in veZejo. Takoj naj poSIJe vsak poverjenik blok In obralun. Nato se bodo zatele knjige razpošiljati. Beograjska »Politika# je dne 26. avgusta t. 1. priobčila članek pod gornjim naslovom, v katerem pisec, s. Milorad Belič, opozarja na najvažnejše nedostatke v našem socijalnem zavarovanju. Radi njegove aktualnosti ponatiskiujemo članek v celoti. Razmere so pri ljubljanskem okrožnem uradiu iste. Ni ipa kriv tega uradniški aparat, temveč sistem: »Znano je, da s socijalnim zavarovanjem danes niso zadovoljni ne 'delavci in ne delodajalci. Delodajalci so v prvi vrsti nezadovoljni radi tega, ker smatrajo, da je dolžnost plačevanja enega dela prispevkov za zavarovanje njihovih delavcev, za nje izredno breme, s katerim se še vedno ne morejo sprijazniti. Posebno malim delodajalcem in obrtnikom so ti prispevki neprijetna kost v grlu, ker dostikrat ne samo svoj zaslužek, temveč tudi celo svojo eksistenco prikazujejo odvisno od onih zneskov, ki jih odtegujejo od delavcev za njih zavarovanje. Radi tejja so delodajalci v naši državi že od vsega začetka zavzeli neprijazna s.ta-lišče napram ustanovam socijalnega zavarovanja, okrožnim uradom, katerih delo so vsepovsod, kjer se jim je le nudila prilika za to neumorno in z vso silo sabotirali. To svojo zavestno in preračunano sabotažo so delodajalci vršili na dva načina: prvič s tem, da niso plačevali ne samo onega dela zavarovalnih prispevkov, ki bi jih morali plačati kot njih zakoniti zavarovalni delež, temveč zelo često niso plačali niti onega dela, ki sc ga odtegnili od delavskih 'plač; drugič pa na ta način, da so zlorabljali svoj vpliv v ustanovah delavskega zavarovanja, v okrožnih uradih, za izvajanje antisocijalne in anti-delavske politike s ciljem, da socijalno zavarovanje, odnosno ustanove zavarovanja, v očeh delavcev samih kompromitirajo. To negativno stališče delodajalcev napram soci-jalnemu zavarovanju je kajpada rodilo rezultate, ki so istotako bili negativni. Poleg tega je 'današnje delavsko zavarovanje trpelo tudi radi napake, da takoj spočetka, ko se je zakon za zavarovanje uvedel, ni isti zajel vseh panog zavarovanja: za bolezen, za nezgode, za starost in onemoglost itd. Zakon je sicer predvideval vse te panoge zavarovanja, izvajati se je pa začelo samo zavarovanje zoper bolezen in nezgode, medtem ko se je zavarovanje zoper starost in onemoglost odložilo za pozneje, ko si bo ideja zavarovanja popolnoma osvojila duhove in ko si bo takorekoč stekla »pravico državljanstva«. Izgovori, s katerimi je bilo spočetka odklonjeno popolno delavsko zavarovanje, so bili do neke meje mogoče opravičeni, ali se je pozneje v praksi pokazalo, da se je radi nepopolnega zavarovanja bilo treba boriti z velikimi težavami. Ta okolnost je bila v neštevilnih slučajih vzrok, da oni delavci, ki so radi starosti ali onemoglosti postali trajno nesposobni za delo in ki so, dokler so bili še delazmožni, celo vrsto let redno plačevali svoje zavarovalne prispevke, niso mogli dobiti nikake podpore od ustanove zavarovanja, od okrožnega urada. In če se je katerermu izmed njih tudi dala kaka ipodpora, kar je bilo zelo redko-kedaj, se je to zgodilo zopet v škodo zavarovalne panoge za slučaj začasnega obolenja in nezgode, kar je značilo oškodovanje zavarovancev. Radi tega je bila našemu delavstvu velika tolažba, da se je v načrt za novi zakon o socijalnem zavarovanju vneslo tudi zavarovanje za slučaj ostarelosti in onemoglosti pri delu, s čemur bi se izpopolnila velika vrzel v dosedanjem zavarovalnem zakonu. A tudi proti temu načrtu so delodajalci brezobzirno nastopili. Ali ono, kar naše delavstvo najbolj razburja, kadar je govora o socijalnem. zavarovanju in kar je največji vzrok njegovega današnjega nezadovoljstva z zavarovanjem, to je oni, danes skoz in skoz birokratski način 'poslovanja v zavarovalnih ustanovah, ki so zadnji čas popolnoma pod vplivom delodajalcev in delodajalskih udraženj, katerih eksponenti se danes nahajajo na vodilnih mestih posameznih okrožnih uradov. Od vseh strani, iz cele države, se slišijo pritožbe in protesti delavcev proti postopanju organov okrožnih uradov. Gotovo je med temi mnogoštevilnimi pritožbami in protesti tudi takih, ki so neosnovani in neupravičeni in ki se gotovo ne morejo jemati v obzir. Jasno je, da ne more nihče napeči celemu svetu dovolj potic, pa niti okrožni uradi, ali je zopet jasno, da so mnoge pritožbe in protesti osnovani in upravičeni in da se s temi mora računati. Kdor zasleduje delavski tisk, ima prilike dovolj, da se seznani s številnimi, značilnimi in konkretnimi slučaji nevestnega in I protizakonitega postopanja posameznih okrož- nih uradov za zavarovanje delavcev napram svojim zavarovancem, ki jih ta