tmrnmrnnumTmitutTiriinTtmno . r AMERICAN NEWSPAPER PRINTED rN SLOVENIAN LANGUAGE »»»»mmnnmrnmrmmmmtt ISSUED MONDAY WEDNESDAY FRIDAY AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONL1T "Kmnimi Hmnr" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 146. CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY DECEMBER 15th, 1926. LETO XXVII 1.-VOL.XXVII1 Evropska kriza. Pieteta v Meksiki V PRIHODNJEM LETU PRETI EVROPI VEČ SPOROV London, 13. dec. Politična kriza v Evropi zopet narašča, in oni, ki poznajo politični položaj v Evropi, prerokujejo viharne čase za Evropo v prihodnjem letu. Anglija sicer ne bo imela opraviti z zunanjimi sovražniki, toda imela pa bo opravka dovolj doma, ker je v gospodarskem oziru slasti premogarskega štrajka precej nazadovala. Opravka bo imela dovolj, da si pomaga naprej. Jako je bila Anglija prizadeta zadnje čase tudi radi nemirnega položaja na Kitajskem. Tudi tu je angleška premoč, industrija in kupčija zelo trpela, ker radi neprestanih bojev na Kitajskem se blago le pomalem izvaža iz Anglije v Kitajsko. Anglija se raditega zelo približuje Ameriki, da bi skupaj z Zje-dinjenimi Državami ustvarila mir na Kitajskem brez prelivanja krvi. Politični in finančni nemir grozijo nadalje v prihodnjem letu Nemčiji, Franciji in Italiji. Sedajna francoska vlada nikakor ni stalna in zna pasti vsak čas, ker je francosko javno mnenje .zelo zmešano in nezadovoljno. Dočim v Franciji pre-,teklo leto skoro ni bilo Francoza, ki bi bil brez dela, je pa letos že nad 300.000 Francozov brezposelnih, poleg tega je tekom leta francoski frank Padel za sto procentov v vrednosti, in francoska eksportna trgovina je močno prizadeta. Poleg tega se pa Francozi, in sicer prav po nepotrebnem, bojijo Mussolinija in njegovih Črnih srajc. Že več tednov koncentrira Francija na laški meji mnogo svojega vojaštva, ^a drugi strani pa se sedajna francoska vlada približuje Nemčiji, toda če bo to našlo odmev v splošnem franco skem narodu, je pa še veliko vprašanje. Francoz je naraven in rojen nasprotnika Nemca. OGROMNO ROMANJE NARODA K SLAVNI ROMARSKI CERKVI Mexico City, 14. dec. Nad stotisoč Meksikancev je včeraj molilo v cerkvi in pred cerkvijo Device iz Guadelu- Nedelja brez dela STO TRGOVCEV IN DELAVCEV ARETIRANIH RADI NEDELJSKEGA DELA lrvington, N. J., 13. dec. Protestantovski pridigarji v tem mestu so konečno izsliili od mestne vlade, da mora v pe, kjer se nahaja slavna i nedeljo zapreti vse trgovine meksikanska božja pot. Iz j in aretirati vsakogar, ki bi vseh krajev Meksike so bili ljudje navzoči. Vse je vršilo v najlepšem miru. Prvič v zgodovini romanja niso bili navzoči duhovniki. Člani najvišje meksikanske aristokracije so se družili s priprosti-mi Indijanci in ramo ob rami so k/rakali v svetišče Marije, kjer so za trenutek molili, potem pa zopet odšli, da prepustijo prostor novim prihajajočim tisočim. Enaki obredi so se vršili skoro po vsej Meksiki. Radi silne množice so civilni direktorji Marijinega svetišča prepovedali vernikom po kolenih iti okoli svetišča. Precej nespodobno so se obnašali civilni direktorji, ki so naganjali množico skozi cerkev. Komaj je vernik pokleknil, že je bil primoran dvigniti se in iti iz svetišča. Laiki nadzirajo danes katoliške cerkve v Meksiki, ker so duhovni opustili vsako cerkveno službo. kanska vlada strogo izvaja proti-verske postave. Včeraj-šni dan je zgodovinskega pomena med meksikanskimi katoličani, ker se je pred stoletji na dotičnem mestu, kjer stoji danes romarska cerkev, prikazala Devica Marija nekemu revnemu Indijancu. Že pred solnčnim vzhodom so prihajali ljudje, in jih ni bilo konca do teme. Na milje daleč so se vršile procesije pobožnih vernikov. Meksikanska vlada je imela pripravljenih v bližini več tisoč vojakov, toda katoličani so se skrajno mirno, toda dostojno zadržali. -o-- Veliko prahu je v Cleve-'andu dvignila pritožba nekega 13 letnega dečka, Aldino Fratianno, katerega stariši stanujejo na 973 E. 140th St. Fant pravi, da so ga trije uči-telji v šoli našeškali. Kot izjavlja njegov učitelj je Aldi-n° bil za poredoma posvar-jen, da ne sme kaditi v šolskih Prostorih. In te dni enkrat je 2°pet prižgal cigareto v lava-ratoriju. Ker se je bal kazni, ie doma ostal. Učitelj se je Pa peljal po njega na dom in prignal v šolo, kjer ga je našeškal. Sprijeni otrok se ,e doma pritožil, in sedaj se v,.Še preiskave in posvetovanja. Mar bi še stariši dečku pokazali kos šibe, pa bi •'o vse dobro. Dr. sv. Cirila in Metoda, ^■191 KSKJ je izvolilo slepce nove uradnike: /preds. i0s- Schneller, podpreds. A. .^aušek, tajnik John Sešek, ffPisnikar Theo. Rozman, JJagajničarka Miss Frances I'očilnikar. Nadzorniki: pVan Zupan, Fr. Vesel, Jos. fakult Ir. Zdravnik je dr. ' črtne. POGREB DRŽAVNIKA NIKOLA PAšIčA. Belgrad, 13. dec. Danes se je,tu vršil pogreb velikega srbskega državnika, Nikolaja Pašiča, ki je umrl v 81. letu svoje starosti. Pogreba se je osebno udeležil kralj Aleksander, vsi ministri, ves diplomatski zbor, visoki vojaški in civilni uradniki ter tisoče občinstva. Pašič je bil najbolj poznan, pa tudi upoštevan jugoslovanski diplomat, katerega so tudi izven domovine upoštevali. opravljal kako dobičkanosno delo v nedeljo. Posledica tega je bilo, da so policisti preteklo nedeljo aretirali v tem mestu 120 oseb, ki so imele opraviti s tem ali drugim delom. Dovoljeno je bilo v mestu v nedeljo kupiti le mleko in časopise, ter iti v cerkev in nazaj. Vsak aretirani je moral položiti na policiji $2.00 varščine, da pride gotovo na odločeni dan pred sodnika. Kazen za vsakega aretiranca je $2.00, in kdor je večkrat aretiran je lahko obsojen na 10 dni ječe. Celo železnicam je prepovedano voziti skozi metso, dasi ima dotična postava nekako določilo, ki do-vboljuje voziti osebnim vlakom. V nedeljo so bili aretirani zastopniki skoro vseh stanov, med njimi deset časnikarskih poročevalcev, ki so poročali, kako so policisti druge osebe aretirali. Prijeti so odkar meksi- bili lastniki in delavci na ga-solinskih postajah. Neki lastnik gasolinske postaje je prodal policijskemu načelniku nekaj gasolina, potem se je pa dal sam aretirati, rekoč, da je prelomil postavo zoper delo ob nedeljo. Zaprti so bili brivci, motormani na ulični železnici, sprevodniki, lastniki postaj za čiščenje čevljev. Trije časnikarski poročevalci niso hoteli plačati, oziroma položiti $2.00 varščine, nakar so bili poslani v zapor, čez nekaj ur se je pa ohladila njih trma, in proti depositu $2.00, jim je zopet zasijala svoboda. Mnogo aretiranih trgovcev je po aretaciji nalepilo na okna svojih trgovin listke, na katerih naznanjajo, da so bili aretirani, in so morali začasno na sodnijo, toda se kmalu vrnejo in postrežejo svojim odjemalcem. Neki lastnik res-tavranta je telefoniral zgodaj zjutraj policiji, naj ga čimprej mogoče aretira, da položi varščino, ker mora opoldne stre- č igostom v restavrantu. Kaj bo sodnik naredil z aretiran-si, še ni snano. Konečno je pa vse skupaj neumestna šala in humbug. Na ta način se ne pribori spoštovanja postavam. — V torek zjutraj ob pol 10. uri je umrl John Zlatorepec, in sicer v mestni bolnici, kamor je bil odpeljan dva dni prej. Ranjki je zbolel pred nekaj tedni radi nezdravega dela v baterijski tovarni. Bil je doma iz Dvorske vasi pri Vel. Laščah. V Ameriko je prišel pred 27. leti. Doma zapušča še mater, brata in sestro, tukaj pa soprogo Frances, sina John in hčerke Frances, Augusta in Albina. Bil je član društev sv. Vida, KSKJ in dr. Prešern, SDZ. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na 6127 St. Clair Ave. v petek zjutraj. Blag spomin pokojnemu, preostali družini pa naše iskreno sožalje! Modema obleka PAPEŽ PIJ XI. JE V OSTRIH BESEDAH NASTOPIL PROTI NJEJ Rim, 13. dec. Včeraj je papež sprejel v posebni avdijen-ci kakih 1000, ki so se oglasili pri njem kot zastopniki katoliških federacij. Pri tej priliki je sv. oče izrazil ostro kritiko proti današnji "nesramni in nemoralni" ženski obleki. Izjavil je, da bi morali očetje gledati na to, kako se oblačijo njih žene in hčere. Vsaka obleka, ki ne odgovarja morali, bi morala biti odpravljena, je dejal Pij XI. Nadalje se je papež izjavil: "Ženska moderna obleka je nesramna, ker napada človeško dostojnost, kot tudi telo in dušo. Truplo, kot je znano, je zaznamovano s Kristo-vim znamenjem pri krstu, kot je tudi posvečeno z drugimi zakramenti." Nadalje je papež citiral odlomek iz sv. Pisma, kjer je pisano: "In kazal je svoje truplo. Gospod, reši me pred nesramno dušo!" Truplo je sveto, ker je bilo ustvarjeno od Boga. Katoliški možje ne bi storili samo krščanske, pač pa tudi človeške in filantropične dolžnosti,: ako bi posvetili svojo pozor- i nost temu resnemu oroblemu, j ako nastopijo proti izrodom moderne ženske obleke." Kot znano je papež že prej večkrat nastopil proti današnji ženski obleki, ki se tesno ovi-; ja okoli trupla in katere zmanjka pri kolenih. V Vatikan ne sme nobena ženska oseba, ako ni jako dostojno oblečena. Kraljica Marija. SOPROGA JUGOSLOV. KRALJA MORA TAKOJ IZ BUKAREŠTE DOMOV Aretiran župan. JE DELAL PREVEČ ZA SVOJ ŽEP. TUDI JE KU KLUKSAR — Mesto bo kupilo posestvo na 4944 Hamilton Ave. za svoto $105.000. Tu se zgradi velika popravljalnica za policijske in ognjegasne aparate, in bo tudi vse tako delo koncentrirano na omenjenem naslovu, namesto da bi bilo ra.z treseno po celem mestu kot je sedaj. — Cleveland je dobil novega prohibicijskega direktorja Ime mu je Thomas E. Stone. On je poveljnik zvezinih su-haških agentov. — štirje Clevelandčami so pobegnili iz zaporov v Day tonu, kamor so bili poslani oc zvezine sodnije radi kršenja prohibicije. LJUDJE HITREJE UMIRAJO. New York, 13. dec. Letno poročilo 52 velikih zavarovalnih družb v Ameriki pripoveduje, da je letos v Zjedinjenih Državah umrlo več ljudi kot lansko leto. Že do 10. dec. letos so našteli v Ameriki 52. 000 več smrtnih slučajev kot pa leta 1925. Smrtni slučaji v Ameriki so se torej povečali za približno 4 procente od leta 1925. Lansko leto je umrlo izmed vsakih 100.000 ljudi 837, letos pa izmed 100. 000 oseb že 868 ljudi. Kaj je glavni vzrok večje umrljivosti med ljudmi, ni še natančno znano, zdravniki pa zagotav ljajo, da je zlasti srčna bolezen .zahtevala nenavadno ve Iiko število žrtev. Mogoče ima tudi prohibicija pri tem povedati svojo zgodbo. Bukarest. 13. dec. Jugoslovanska kraljica Marija, druga hči rumunsicega kralja Ferdinanda, je bila takorekoč prisiljena, oziroma bo prisiljena zapustiti glavno mesto Ru-munske. Dasi jugoslovanska kraljica še ne more ob bolniške postelje svojega očeta, rumunskega kralja, je pa vendar gotovo, da v Bukarešti je ne bodo dolgo trpeli. Baje se je jugoslovanska kraljica vmešavala v rumunska vladne posle, kar se tiče nasledstva, ako bi sedajni ru-munski kralj umrl. To se je rumunski vladajoči skupini zdelo preveč. Rumunska vlada je protestirala v Belgradu. Rumunski kralj Ferdinand se nahaja na smrtni postelji, in kot se poroča, se vršijo od strani njegove ženske družine, vsakovrstne intrige. Tri ženske njegove družine so kraljice, namreč njegova soproga, starejša hči Elizabeta, ki je bila grška kraljica ter druga hci Marie, jugoslovanska kraljica. Ta slednja se baje zelo poteguje za bivšega rumunskega kronprinca Karla, ki sp je odpovedal prestolu. Marija bi pa rada videla, da postane on naslednik njenega očeta, kar pa sedajni rumunski vladi nikakor ni po volji. Na čelu rumunske vlade je John Bratianu, ki z yso silo napada bivšega kronprinca Karla, da ne postane kralj. Stari kralj pa na tihem želi, da mu sledi Kari na prestol, kar pa ni želja njegove žene, kraljice Marie, ki Sse je pred kratkim vrnila iz potovanja po Ameriki. Njeni hčeri, Elisabeth in Marie, jugoslovanska kraljica, ste bili zelo nasprotni materi, ker je šla v Ameriko. Da je stvar še bolj zamešana, prihaja v javnost tudi princezinja Helena, prva žena kronprinca Karla. Ta ima sina Mihaela, ki je star štiri leta, in ki je po Ferdinandovi smrti opravičen do prestola, in dokler ne bo polnoleten, vladajo v njegovem ime-j nu regenti. In kdo bo regent, za to se gre, ker dotični bo imel vso moč za seboj. Sovražnik tujcev. NE MORE v CLE VEL AN D-SKIH ŠOLAH DOBITI STALNEGA NAMEŠČEN J A. Newark, Ohio, 13. dec. Danes je bil tukaj aretiran župan H. Stevens in njegova tajnica Miss Margaret' Flowers. Župan je obdolžen, Z novim letom bi moral nastopiti službo v Clevelandu profesor dr. E. A. Ross, ki je prišel v Cleveland iz univerze v Wisconsinu. Tu bi nad- da je iskal podkupnino. Žu- ziral pouk o družabnem znan -pan Stevens je bil že dvakrat jstvu v višjih šolah. Ko je izvoljen županom z veliko: ravnatelj clevelandskih šol, večino. Sedaj pa je bil areti- Mr. Jones, predlagal njegovo ran od sodnjega bailiffa, in I ime šolskemu odboru v potr- po kratkem zaslišanju je bil stavljen pod $10.000 varščine. Župana se dolži, da je dne 18. junija zahteval $100 podkupnine od nekega agenta, ki je mestu prodajal nov sistem signalnih luči. Obtožil ga je H. I. Holmes, bivši varnostni direktor v mestu, ki je pred ditev, se je dvignil član šolskega odbora, A. A. Benesch in protestiral proti imenovanju dotičnega profesorja. Obenem je pa Benesch strahovito napadel dr. Kossa, rekoč, da hodi okoli in se ponaša, da je stoprocentni Ameri-kanec in da ima velike pred- 10- dnevi resigniral iz svojega i sodke proti vsem ljudem, ki urada po hudem sporu z žu- niso ravno angleškega rodu. panom. Zanimivo pri tem je, i Dr. Ross sovraži vse tujezem-da oba župan Stevens kot tudi j ce, se je izjavil Benesch, zla-njegov tožnik Holmes promi-j sti pa je nasproten napram nentna člana lokalne Ku ! ljudem, ki prihajajo iz vzhod-Klux organizacije. Ko so žu- ne in jugo-vzhodne Evrot pana aretirali, so ga preiskali, predno so ga zaprli v celico. Dobili so pri njem velik revolver, nakar so naperili proti njemu še eno tožbo, češ, rope. (V tem smo všteti tudi mi Jugoslovani.) "Toda," je dejal Benesch, "ravno ti ljudje, katere Ross tako sovraži, so napravili največ umazanega da je nosil skrito orožje. Pol: dela v Ameriki, da je Amerika ure po aretaciji župana je bi- j lahko napredovala kot je. In la aretirana tudi njegova taj-1 otroci teh tujcev so ravno ta-nica Miss Flowers, katero so' ko dobri Amerikanci kot je toliko časa pridržali v sod- i dr. Ross, ali pa še boljši." In njem uradu, da je podpisala j dobro je povedal Benesch. neko izjavo, naperjeno proti j__ županu. Pozneje so jo izpustili pod varščino $5- JttttXttt& POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furnez.«, kleparik« dela, splošna popravila, vsa dela '* medenina in bakra. Točna postrefj ob vsakem časa. 8e priporočamo obila naročila. Complete Sheet Metal Work. F. J. DOLINAR 1403 E. 55th 8T. Randolph 4736 7$mmmmto»mmmmmmmatt855? nunutmmmmtmmmnnttmntttt****!! Kleparska delavnica. Izvršujem v«a dela Kot v, pravljnnjc in barvanje .streh in * postavljanje in popravljanje furnez Delo prvovratno in zmerne cene. Jerry Glavač 1052 Addison Rd- Florida 5779 T. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK • 131 ST. CLAIR AVE-V Knausovem poslopju Nad North America* ba»»* Vhod aamo is 62. €«»*• ^ Govorimo slovensko. 10 St. Clair Ave.__ Glasilo S.D.Z. / Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1810. V DK2AVI OHIO INK. II. MARCA 1914. V DRŽAVI OHIO Sedei y Clcveland-u, O. 628S St. Cl»ir Ar«ml«. Ttlephone: Pennsylvania 886. Imenik gl. odbora za leta 1926-27-28. UPRAVNI ODBORi Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair At«. I. Podpred. FRANK CERNE. 6038 St. Clair At«. II. Podpred. JULIA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ. «618 Edna Av«. Blagajniki JERNEJ KNAUS. 1062 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair At.. NADZORNI ODBORi 1) LOUIS J. PIRC. 6117 St. Clair Ave. 2) JANKO N. KOCELJ, 1009 E. 74th St. 8) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Av«. POROTNIODBORi 1) MIHAEL LAH. 918 Alhambra Rd. 2) AGNES KALAN, 1007 E. 74th St. 3) AL13INA NOVAK, 6836 Bayliss Ave. FINANČNI ODBORi 1) FRANK M. JAKŠIČ. 6111 St. Clair Av«. 2) LEOPOLD KUSHLAN. 3 9511 Nottingham Rd. I) JOSEPH LEKAN, 3566 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIKI DR. J. M. SELISKAR, 6117 St. Clair Av«. GLASILO ZVEZE i AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni p