Sergij Vilfan 
ZGODOVINA NEPOSREDNIH DAVKOV IN AREST-
NEGA POSTOPKA V SREDNJEVEŠKI LJUBLJANI 
(Ob Henrikovem privilegiju iz leta 1320*) 
Henrikovprivilegij. Najstarejši ohranjeni privilegij mesta 
Ljubljane (1; 2:1) je izdal leta 1320 naslednik Majnharda Goriško-
Tirolskega, Henrik (1295—1335), ki je kot zastavni upnik izvrševal 
»provizorično deželno gospodstvo« na Kranjskem (22: 429, 430 ss.).1 
V bistvu je ta privilegij prav tako temeljni mestni privilegij kot njegov 
— verjetno starejši — vrstnik, kostanjeviški privilegij, izdan domnevno 
pred letom 1307 (28 :2).2 Po obsegu in številu no*m je kostanjeviški 
privilegij bogatejši in je znan tudi zato, ker je po njem postala Kosta­
njevica matično mesto nekaterim drugim dolenjskim mestom. Znan­
stveni pomen ljubljanskega privilegija je drugje: Njegova določila 
moremo zaradi številnejših virov, s katerimi razpolaga Ljubljana, po­
drobneje analizirati in jih zato bolje razložiti, obenem pa tudi zasle­
dovati njihov razvoj v predpisih in v praksi. Taki širši obdelavi 
tega privilegija je namenjen ta sestavek, ki v zvezi s prvim členom 
obravnava zgodovino neposrednih davkov, v zvezi z drugim členom 
pa arestni postopek v srednjeveški Ljubljani. 
Otonov privilegij. Potem ko so leta 1335 po Henrikovi 
smrti postali Habsburžani neposredni gospodarji na Kranjskem, je 
član te dinastije Oton v listini z dnë 4. julija 1336 (1; 2) skoraj 
dobesedno ponovil Henrikov privilegij. Očitno si je mesto hotelo s to 
* Citati so navedeni v oklepaju, pri čemer se številka nanaša na seznam 
ob koncu razprave. Številka za dvopičjem pomeni praviloma stran. Vec citatov 
loči podpičje. . 
1 Slabi objavi (50: 236; 26: 15); dobra objava (27: 15), a z napako v inter­
punkciji (prim. 64: 39 s). Zwittrov popravek interpunkcije in s tem njegovo 
razlago prvega člena Henrikovega privilegija potrjuje tudi Otonova listina 
iz leta 1336 ter Valvasorjev regest (58: XI, 704). 
» Komatar (28) se pri datiranju kostanjeviškega privilegija sklicuje na 
dejstvo, da Henrik v ohranjeni poznejši potrditveni listini nuna oslova »kralj 
Češki,, ki ga je nosil od leta 1307 dalje. Vendar velja ta dokaz le s pridržki, 
kijih navf ja Komatar, in s pripombo, da imamo podatke udi o nekaterih 
poznejših listinah, v katerih Henrik tega naslova nima (n. pr. IMI december 15, 
1315 v zbirki 11). 
2? 417 
potrditvijo zagotoviti veljavnost svojih svoboščin tudi pod movimi 
neposrednimi vladarji. Ker pozna Otonova potrditev le Henrikov pri­
vilegij, lahko s precejšnjo verjetnostjo sklepamo, da je bila Henrikova 
listina dotlej edini ali vsaj edini tedaj znani ljubljanski privilegij. 
Starejši objavi (50 :237; 26 : 13 s.) sta polni napak, Koimatar (27 :16) 
pa trdi, da vsebuje Otonova listina podobna določila kot Henrikova 
ter je ne objavlja. Listina pa je vendar vsebinsko važna v dveh po­
gledih: prvič po svojem načinu pisave potrjuje Zwittrovo interpunk­
cijo Henrikovega privilegija proti Koimatarjevi, drugič pa — kakor 
bomo videli — prispeva k pojasnitvi nejasne vsebine drugega člena 
Henrikovega privilegija. 
Poznejšepotrditve. V potrditvi ljubijanskih mestnih pravic 
z dne 1. novembra 1370 (2 :3) se brata Albreht in Leopold Habs­
burška med dTugim izrecno sklicujeta na Henrikov privilegij, teksta 
Otonove listine pa v insertu ne upoštevata. Kot moremo posneti iz 
poznejše Ernestove listine, je vojvoda Viljem okrog leta 1400 (vse­
kakor pred letom 1411) izdal potrditev Albrehtovega in Leopoldovega 
privilegija, ki nam pa v Mestnem arhivu ni ohranjena. Vojvoda Er­
nest Železni je dne 6. julija 1418 potrdil ljubljanske mestne pravice 
ter pri tem izrecno omenja listini iz leta 1320 in 1370, ki ju pa ne 
inserirà (2 :4'). Friderikov a. potrditev mestnih pravic iz leta 1442 
(8; 2:5), M a ksi mi li j ano va (2:7' ss.) in Ferdinandova 
(2 :89, 97) potrditev svoboščin so še manj določne. Slednjič inserirà 
Henrikovo listino in takoj nato Otonovo nadvojvoda Karel v potr­
ditvi mestnih privilegijev iz leta 1566, s čimer postaneta listini sestavina 
ljubljanske privilegijske knjige. — Potrditve, spremembe in dopol­
nitve, ki so jib posamezna poznejša določila prinesla v zvezi z davčnim 
členom, bomo navedli pri obravnavanju tega člena. 
i 
I. Neposredni davki 
1. Proi člen Henrikovega privilegija določa: Načeloma je vsak hišni 
lastnik v mestu dolžan plačevati davke ter prispevati k drugim mestnim 
bremenom v prid mestnemu gospodu in mestu. Tudi če kdo (mišljene 
so zlasti privilegirane osebe) kupi v mestu hišo, bremeni praviloma 
davčna obveznost še naprej na nepremičnini kot realno breme. Če je 
kdo s posebnim privilegijem oproščen mestnega davka, pa ta opro­
stitev ne velja tudi za druga mestnaj bremena: straženje, popravljanje 
obzidja, jarkov in mostov. 
Podobno kot v veliki večini tedanjih privilegijskih aktov tu ni­
mamo opravka z zaokroženo zakonodajno obdelavo določene pravne 
snovi, marveč le z normo, ki ureja trenutno aktualno vprašanje in ki 
predpostavlja poznavanje v bistvu običajnopravnega sistema. Za boljše 
razumevanje same norme, kakor tudi za poznavanje sistema, moramo 
torej pritegniti v razlago še druge vire, ki govore o davčnem pravu 
srednjeveške Ljubljane. 
418 
2. Pregled virov davčnega prava Ljubljane v srednjem veku.3 Kratka 
navedba teh virov naj nam omogoči pregled snovi in nam prihrani 
ponavljanje pri sistematični obravnavi: 
A) Med 1257 in 1269 (nedat, 55 : II 214; KALj : fase. 82, št. 55; prim. 64 : 41). 
Vojvoda Ulrik daruje gornjegrajskemu samostanu hišo, zemljišče ter kopa­
lišče v Ljubljani ter ga oprašča »a iure vectigali, a muta, a thelonio, a vigiliis 
murorum«. 
B) 1262 februar 25, Ljubljana (55 II : 235 št. 298). Vojvoda Ulrik daruje 
samostanu Bistra podložnika in zemljišče v Ljubljani z oprostitvijo »ab omni 
iudiciaria seu exactoria potestate, videlicet quod nee vicedominus nee 
iudex neque exactor, cum eorum suffraganeis predictos fratres ... steure 
vel ullius exaccionis nomine debeat molestare...«. 
C) 1307 junij 13, Ljubljana (64 : 68;1 3 : 559). Reverz Ljubljane o porav­
navi z Nemškim viteškim redom, po kateri ta red in njegovi bratje niso za­
vezani mestu »weder mit wache, noch mit huete, noch mit vestenunge...«. 
Pač pa ostanejo ljudje reda, ki bivajo izven redovne hiše na Novem trgu, v 
dosedanjem položaju. 
C1) 1320 julij 31. Prvi člen Henrikovega privilegija, glej zgoraj. — 
C11-) 1336 julij 4. Prvi člen Otonovega privilegija, glej zgoraj. 
D) 1344 april 26, Dunaj (8 : prim. 64 : 41). Vojvoda Albreht oprašča hišo 
na Starem trgu, ki jo je z daritvijo pridobil kostanjeviški samostan »von 
aller stewr, losung oder vordrung wie di gnant ist...«. 
E) 1346 december 15 (34: III, št. 1434; prim. 64:41). Vojvoda Albreht po­
trjuje, da je hiša, last otrok Alberta Sentpetrskega v Ljubljani pri Sv. Niko­
laju oproščena dolžnosti »mit vnserr stat ze Laibach... stewren«, ker je bila 
tudi prej oproščena. 
F) 1360 februar 20, Gradec (8; 64 : 70). Vojvoda Rudolf rešuje pritožbo 
ljubljanskih meščanov (proti someščanom v več kot 28 hišah, ki nočejo pri­
spevati k mestnim bremenom, čeprav so le trije oproščeni) in naroča dežel­
nemu glavarju, naj meščane, ki nočejo plačevati davkov, prisili, da bodo 
»dienen vns vnd der stat mit stewera vnd mit andern Sachen«. Tisti, ki so 
davkov oproščeni, pa so vendar dolžni straziti in opravljati javna dela. 
G) 1367 maj 20, Dunaj (2: 2'; prim. 64: 41). Vojvoda Albreht naroča 
kranjskemu deželnemu glavarju, naj ukrene, da bodo vsi hišni lastniki v 
Ljubljani in njenem pomirju prispevali k mestnim bremenom (leiden vnd 
dulden), razen če so tega pismeno oproščeni. 
H) 1383 februar 16, Neuburg (2 : 14). Vojvoda Leopold prepoveduje vme­
šavanje deželnega glavarja v ljubljanske volitve, vendar naj ljubljanski 
meščani izpolnjujejo svoje obveznosti do vojvodove žene Viride Milanske in 
njenega očeta za plačilo jutrne in zaženila. Prim, listino 1365 april 26, Dunaj 
(34: IV., reg. št. 670). 
3 Pri sestavi tega pregleda sem med1 drugim uporabljal kronološki reper­
tori j srednjeveških listin za Ljubljano, ki ga je sestavil arhivar Otorepec 
Božo za Mestni arhiv v Ljubljani. 
* Ker avtor objave ni razpolagal z originalom listine, se je pri objavi 
vrinilo nekaj nebistvenih napak: v. 3 prav veriehaen (nam. veriehen); v. 4 
paideu (nam. paider) ; v. 6 muet (nam. muot) ; v. 10 haue (nam. hause) ; alle die 
ansprach (nam. alle ansprach); v. li seu? (nam. sei); v. 13 herm (nam. hern); 
v. 21 huote (nam. huete); v. 22 furwaz (nam. fur waz), smisel je »odslej naprej« 
(fürbass) in ne za kaj (für was); ir (nam. iz); v. 27 Hainreiches (nam. Hein-
riches); v. 30 ebbeaer (! — nam. erbeaer). 
27* 419 
„w • аРГ ' I-*1 T KoTOŠkem (2 : 4; prim. 64 : 42). Vojvoda Leopold 
kSTLlirm preblv4c?m hiš v mes^ Pomirju, ki nočejo prispevati 
gewerff Г POVe UZ meStne ^1"6 ter >die ^11«1 allen andern-n 
, .J) J.390 .januar 14, ^unaj (8- doslej neznana). Vojvoda Albreht določa v 
dopisu kranjskemu vicedomu, kdo je v Ljubljani dolžan prispevati k davku, 
ki ga mora mesto sedaj plačati: Vsi tisu, ki prebivajo v mestnem pomirju in 
so ze prej (vormals) prispevali k davkom.» 
č„i„Ki141laVgUSt 20' DunfK(8' d0sIeJ neznaaa). Vojvoda Leopold posvedo-
raje razsodbo v sporu med komturjem Nemškega viteškega reda in ljub­
ljanskimi mesCani:Komendski ljudje, ki imajo v Ljubljani meščanske ora-
m"ščani°k davk ^ ?**& (?!' "* °^ ^ pWevajo obenem z 
£?n? iî -Z ^ s'cersnJlm bremenom, vendar brez škode za njihove 
dajatve Nemškemu viteškemu redu.6 
,IaïaL»,îf tr11.2?' Bozen »j 2: *)• Nadvojvoda Ernest naroča deželnemu 
glavarju na Kranjskem, naj ukrene vse potrebno, da bodo plemiči, ki ima io 
T obijani hife, te hiše naselili, dogradili in spravili v red, da bi dS 
knez od teh hiš dobival, kar mu gre (dienst), mesto pa prav tako svoje 
pravice (recht); nadalje naj ti plemiči vzdržujejo na ustreznih krajih obzidje 
£?W?7e ^koj.S*0r11' lm4°'ljubljanski meščani pravico, da se teh hiš 
^avio* Underwmden)' ^radbe P°dro v P«d vladarju in obzidje po-
M) Eod.d. isti: Od splošne delovne obveznosti okoliških prebivalcev pri 
noSnjU meS^1S\1Z!?eti le «udJe Nemškega viteškega redi, ker komto 
popravlja svoj del obzidja. 
N) 1423 (13; 3 : 511-521). Empfang- und Ausgab-Register: Obračun kranj­
skega vicedoma za leto 1421/22: prejem v Ljubljani razen mitnine na Wu 
n zakupnine za mestno mitnico še od mestnega sodišča 72 funtov denSv 
dU"aw '.fWOndhChen StatSteWr 72lbden- ÌSt in ™ *»*»« SehengU!) zu 
O) 1446 (13; 3 :544/5). Seznam davkov ob poroki nadvojvodinje Katarine-
SL^T Г^Л 4£632 glŽ °dpade na KranJsko 9°08 gld od teia na mèste 
2660gldJgL str. 431). Prim. Chmel, Materialien zur österr. GesX I? Sr 66 
5 7mb. die stewr die vns vnser burger daselbs fsciL /P T.avknr.M „љ„ 
sullent rnainen wir daz darinn alle die, di in dern^purgfrid da^Ibs àUzen 
sem vnd die vormals in soliches stewern mit in geliten haben yltzunUnS 
" mit leiden. Dauon emphelhen wir dir ernsüticT Jndwellen dZ 
du von vnsern wegen ernstleich mit in schaffest, daz si den obJenanten vn'^ 
darTzrhauësntn.?ell0rSam "**• WelÌCh Љ* des'wider.seTntfCdlz du die 
™- l Kfr 1ÌStÌnf ^Г5Љ delno Poškodovanega teksta doslej ni bila prebrana 
HaJW ,tem+mestu dodam prepis njenega določila, ki se nanaša nI neWreXè 
davke, t. j. tistega mesta, ki je težko čitljivo. Težko čitljiva me^ta so tiskanf 
razprto, rekonstrukcija nečitljivega besedila pa stavlja Гок1ерај->А 
habent_ vnser ret darumb... gesprochen: Von «st daz der obgenanten aeut 
sehen herrnleut die da burgerrecht daselbs cze Wbachv^ir gewerb 
mit m da habent vnd auch derselben burger ho(ltz vnd waid niezzel?Tdaz 
die (mit) denselbn vnsern burgern vnd der stat zu Wbach 
(nu) fürbass in stewr vnd in ander weg mitleyden sullen doch 
vndUzeynL0eLten denSeUjen deUtSChen herr^ia* »^ WöhnHchen dien'ten 
'To določilo je razumeti tako, da se hiše podro in gradbeni matpriaI 
porabi za obzidje. (Nekoliko drugače 64: 42.) graoDem material 
420 
(Dunajsko Novo mesto 1000, Gradec 150Ò, Maribor 100, Slovenjgradec 200, 
St. Vid 500, Velikovec 500, Celovec 200). 
P) 1450 maj 7, Dunajsko Novo mesto (1; prim. 64: 37 s.). Cesar Friderik 
razsoja spor med mestom in Komendo Nemškega viteškega reda v Ljubljani 
ter določa med drugim glede davčne obveznosti: osebe, ki so naseljene na 
zemljiščih tega reda in se ukvarjajo s trgovino, morajo mestu plačevati davke, 
sodelovati pri obzidan ju, straziti obzidje in opravljati tlako; rokodelci pa so 
kot ostali rokodelci dolžni le, da po svoji zmožnosti plačujejo davke, niso pa 
dolžni pomagati pri graditvi obzidja, delati tlako in oddajati »Schatzsteuer«. 
Vsega tega so oproščeni v razmerju do mesta, komtur pa to od njih lahko 
zase zahteva. Trgovci in rokodelci na komendski zemlji so — izvzemši pravi­
loma ipadarja — dolžni plačevati letni sold (Jahrschilling). Oni, ki so nase­
ljeni na komendski zemlji v imenoma navedenih predmestjih in niso' ne 
trgovci ne rokodelci, so oproščeni vseh bremen, zato pa plačuje komtur mestu 
letno 2 funta denaričev. Davek se pri njih sploh ne omenja. Letni sold pa 
naj plačujejo, da bodo imeli delež pri lesu in paši in uživali pri mitnini iste 
pravice kot ostali Ljubljančani. 
R) 1461 oktober 21 (ali november 4 — »sreda po Lucani«), Graz (2 : 6'). 
Cesar Friderik naroča plemstvu in duhovščini, ki ima hiše v mestnem po-
mirju Ljubljane, naj plačuje davke od teh hiš, sodeluje pri straženju in sicer 
nosi mestna bremena, razen kdor je tega pismeno^ oproščen. 
S) 1476 maj 31, Dunajsko novo mesto (2:7). Cesar Friderik naroča dežel­
nemu glavarju in vicedomu na Kranjskem, naj posredujeta pri ljubljanskem 
škofu, ki naj vpliva na duhovščino, naj od svojih hiš v Ljubljani služi s etra-
ženjem, obzidavanjem in sicer (wacht, zirgkh vnd in annder weg), sama pa 
v istem smislu vplivata na plemstvo. 
Š) Vicedomski urbar iz leta 1496 (10 : 54 a) navaja med dohodki vicedom-
skega urada, ki jih ta črpa iz Ljubljane: Od sodišča 72 funtov denaričev, 
mestnega davka letno 72 funtov denaričev, od mestne mitnine 105 mark soldov 
(= 140 funtov denaričev). 
T) 1504 november 30, Hall im Inntal (8). Cesar Maksimilijan oprašča obe 
novozgrajeni stanovski hiši v Ljubljani davkov in dajatve »Wachtgellt« in 
drugih bremen, ki bi se utegnila naložiti tema hišama poleg drugih hiš v 
Ljubljani. 
TJ) 1510 marec 21, Augsburg. (8; 2:8', 9). Cesar Maksimilijan ukazuje 
hišnim lastnikom v Ljubljani — plemičem, duhovnikom ali meščanom, ki od 
novo pridobljenih hiš nočejo prispevati k mestnim bremenom, s čimer je mesto 
prikrajšano pri »stewern, robat, wacht« in sicer, naj prispevajo k tem bre­
menom, razen če so jih od nekdaj oproščeni. 
V) 1511 avgust 1, Roveretto (12 : K AL j fase. 208, št. 2). Cesar Maksimilijan 
oprašča davčnih in drugih meščanskih obveznosti (wacht, robat vnd annder 
bürgerlich mitleiden) hišo Ravbarjevega beneficija tako, da je kaplan teh 
bremen oproščen kakor druga duhovščina v Ljubljani. To oprostitev uživa 
ne "glede na vsa povelja in podelitve, ki jih je cesar izdal ljubljanskim me­
ščanom in ki bi jih ti utegnili uporabljati zoper predmetno oprostitev. 
Z) 1513 avgust 4, Audenaarde (1; 2 : 57'). V Maksimilijanovem aktu o pre­
povedi uvoza niirnberškega blaga se kot davčna bremena meščanov navajajo 
»steuren, wacht vnd raisen«. 
2) Izmed virov 16. stoletja naj v tej vrsti navedemo le še razsodbo v 
sporu med Ljubljano in komturjem Nemškega viteškega reda z dne 4. ju­
lija 1561 (1), ker ima glede davčnih predpisov zvezo z listino iz leta 1450. Po 
tej razsodbi so dolžni plačevati mestne davke oni naseljenci na komendski 
421 
zemlji, ki so za svojo osebo sprejeli meščanstvo in sploh oni, ki se ukvarjajo 
z meščanskimi opravili, t. j. točenjem vina, trgovino ali rokodelstvom. Vendar 
naj se obdavči le njihov posel, ne pa zemljišče in naj se rokodelci obdavčijo 
v skromnem obsegu. Kadar mesto izterjuje davke od onih prebivalcev, ki 
stanujejo na mestnem zemljišču, ter jim pečati in zapira hiše, naj komtur 
izvede enake ukrepe zoper tiste davčne zavezance mesta, ki bivajo na nje­
govih zemljiščih Tudi tlake za utrjevanje mesta podložniki Nemškega vite­
škega reda načeloma niso popolnoma oproščeni, pač pa je omejena. 
Ostale vire 16. stoletja in poznejše vire, ki jih uporabljamo za 
razlago srednjeveškega davka, bomo navajali sproti. 
3. Obvezne storitve meščanov se v virih skoraj redoma navajajo 
poleg denarnega davka in so zlasti-: straženje mesta kot obrambni in 
požarno varnostni ukrep, popravljanje obzidja, jarkov in mostov. Take 
storitve so imele večidel strateški pomen, a v glavnem defenziven za 
samo mesto. Aktivna udeležba mest v vojni se skriva za' besedo »reisen« 
(52:11 138; 33:166) v listini 1513 (Z).in se omenja torej razmeroma 
pozno,8 čeprav jo рокпа že 15. stoletje. 
Nastanek meščanskih storitev moremo postaviti v čas, ko je skupni 
interes nastajajoče meščanske skupnosti zahteval sodelovanje pri 
obrambi in javnih delih, so torej tako stare kot mestno obzidje in 
mesto samo (prva omemba 1243). 
Meščanske storitve se ločijo od podložniških (tlako v ožjem pomenu 
besede) v tem, da opravljajo meščanske storitve svobodne osebe in je 
pn njih večji poudarek na interesu skupnosti meščanov. Od davkov se 
razlikujejo predvsem po svoji nedenarni obliki, zvezo pa imajo z njimi 
po svoji sličnosti krajevnemu samoprispevku in po svoji tendenci pre­
tvarjanja v denarne dajatve. 
Delovne storitve mestu imajo tendenco, da se pretvarjajo v 
denarne, bodisi fakultativno, bodisi obligatorno. — To tendenco 
opažamo n.pr. glede dolžnosti s t ražen ja. Že v začetku 16. stoletja 
i7 "fsiTT4! JaîeV stiažari]le (wachtgeld), ki se omenja zopet 
leta 1521 (4 :1521, fol. 22'), ko prijavlja mestni sel zoper neko zapuščino 
terjatev za 12 reparjev stražarine. Pravne narave te dajatve pa za­
enkrat ne moremo točneje razložiti, — Leta 1524 je mestni svet sklenil 
naj se dotedanji način osebnega straženja pa vrstnem redu hiš — ki' 
se db nedavnem požaru očitno ni obnesel — ukine in v zvezi s tem 
8 Mesta, so se vojnih pohodov v druge kraje udeleževala sprva s konje­
niki ali pes«, pozneje redoma s pešci. Razen tega so bila kot komorno, pre­
moženje poleg prelatov dolžna stavljati deželnemu knezu na razpolago gotovo 
število vprege Svoje pesce so mesta postavljala v glavnem z najemniki, tako 
aa te vojne obveznosti meščanov ne moremo brezizjemno šteti v isto vrsto 
s pravimi meščanskimi storitvami, posebno še, ker nastanek in razvoj te vrste 
™iw bTeznos,tl kranjskih mest še ni pojasnjen. - Naborni sistem niha ob 
ffi -K1 1Z, srednJe&a v novi vek v glavnem med tremi možnostmi: osebna 
udeležba obveznika plačilo denarja za vzdrževanje določene čete za določen 
cas, ali pa piacilo določene vsote denarja vladarju, ki s tem denarjem raz­
polaga. Tako je davčni sistem te dobe, posredno pa tudi mestni davčni sistem 
tesno povezan s tedanjim vojaškim sistemom, tako da med vojno in davčno 
obveznostjo ne moremo vedno potegniti ostre ločnice. 
422 
imenoval odbor, ki naj razpiše strežni davek (wachtstewer), s 
katerim se bodo najemali plačani stražarji (4 : 1524, fol. 94'). Verjetno 
so v tem času nastale službe »Scharwachter und Feuerrufer«, ki se 
pojavljajo že v prvih obranjenih mestnih knjigah izdatkov (5), to je 
leta 1581. Zanimivo pa je, da se med dohodki mesta v računskih knjigah 
stražarina in stražni davek ne navajata, kar kaže, da sta vključena 
med dohodki po kaki drugi postavki oziroma da stražnega daVka morda 
niti ni več bilo. Kot dohodek mesta se stražarina omenja šele v mestnih 
blagajniških urbarjih iz leta 1637, in sicer le pri nekaterih desetemu 
denariču podvrženih hišah (večinoma znotraj obzidja), medtem ko je 
prejšnja urbarja iz let 1620—1623 ne navajata. O stražnem davku pa 
nikjer ni več nikakih sledov. Stražarino so obvezanci plačevali vsaj 
še do druge polovice 18. stoletja (6 :I 81, 1777/78). — V zgodovini pre­
tvorbe osebne dolžnosti straženja v redno denarno dajatev je torej 
še marsikaj nejasnega. Tako ni jasno, kakšna dajatev je že v začetku 
16. stoletja omenjena; stražarina, ko je osebna dolžnost straženja ohra­
njena vsaj še do leta 1524; kakšna je razlika med stražarino in straiž-
nim davkom, je prav tako nepojasnjeno; o nadaljnjem razvoju straža-
rine imamo le nekaj poznejših drobcev, kakšna pa je bila usoda 
leta 1524 uvedenega stražnega davka, pa sploh ne vemo. Eno je gotovo: 
da sta ti dve dajatvi ali vsaj ena izmed njiju kot denarni ekvivalent 
nadomestili prejšnjo osebno dolžnost straženja. 
Dalj časa kot straženje je svojo prvotno delovno obliko obdržalo 
obvezno opravljanje utrdbenih in drugih javnih gradbenih del, ki so 
jih najkasneje v 16. stoletju tudi pri meščanih začeli nazivati kratko-
malo tlako (robat, listina U; prim. 5 passim). Da so ta dela še v 
16. stoletju obdržala svojo naturalno obliko fizičnega dela, spričujejo 
oklici meščanske tlake, o katerih govore računske knjige (5 :1593 k. i. 
53'), ki pa dokazujejo tudi, da s» se obvezanci od mestne tlake odku­
povali (5 :1593 priloga), skratka, da so se obvezna gradbena dela lahko 
fakultativno nadomeščala z denarnimi dajatvami, pri čemer je gotovo 
prihajala na dan razlika med bogatejšimi in revnejšimi meščani. 
4. Srednjeveški davek v splošnem. Neposredno obdavčenje kot eno 
izmed sredstev, s katerimi je deželni knez eksploatira! finančno moč 
svojih podanikov, se je pričelo pri nas uveljavljati nekako v 13. sto­
letju in se je usmerilo po dveh tirih: po prvem je deželni knez 
obdavčeval komorno premoženje — svoje domene, lastna mesta in trge, 
cerkveno imetje pod svojim odvetništvom in Žide (prim. 36 : 298 s.). Po 
drugem tiru je skušal doseči plačilo davkov od drugih oseb, ki so 
imele na njegovem teritoriju premoženje in so mu bile iz tega razloga, 
ne pa kot uživalci njegovega osebnega premoženja, podrejene. Prav 
v zvezi s tem drugim macinom pridobivanja davkov je prišlo zlasti 
na Štajerskem, ki v razvoju prednjači, konec 12. in v 13. stoletju do 
določil, ki so prvotno prepovedovala tako obdavčenje sploh in na 
katera so se pozneje deželni stanovi opirali, tako da deželni knez brez 
njihove odobritve ni mogel razpisati davka na plemstvo (59 : 74 ss.). 
Odobravanje davkov je poetalo eden izmed glavnih vzrokov za nasta­
nek deželnih zborov, h katerim so v teku 15. stoletja pričeli pritegovati 
423 
tudi mesta in duhovščino, toko da so deželnoknežja meste dejansko 
prišla v dvojno davčno obveznost: kot del komornega imetja (stari 
redni in izredni mestni davek) in kot del stanov (novi redni mestni 
davek kot prispevek k deželnemu davku). Zavest, da more deželni 
knez obdavčevati mesta kot komorno imetje ne glede na pristanek 
stanov, pa je ostala živa še v 16. stoletju (9 : fase. 216 ad 1543). 
Ker je imel deželni knez pri obdavčevanju svojih mest večjo 
oblast kot pri obdavčevanju plemstva, velja v splošnem, da se je v 
deželkoknežjih mestih redno obdavčenje najprej razvilo (n. pr. 40 : 37). 
Stari mestni' davek se je v splošnem imenoval Schatzsteuer, v 
literaturi ponekod Scnatzungssteuer (16:83; 38:241, 535; 40:37; 
42 :103). Bil je običajno globalno določen in so ga mestna oblastva 
retparürala na davčne obvezance. Merilo za ta davek je bilo praviloma 
premoženje ter dohodek od obrti in trgovine. Eden glavnih objektov 
tega davka je bila hišna posest (40 :41; 44 :162). Poudariti pa moramo, 
da se pravna narava tega davka krajevno razlikuje, tako da n. pr. 
Brunnerjeve definicije, ki velja za Dunaj,9 ne moremo brez nadalj­
njega uporabljati za Ljubljano. 
Ker imamo za Ljubljano prvo davčnopravno normo iz dobe goriško-
tirolske vlade, in zlasti še, ker so tirolski grofje znani kot organizatorji 
davčnega sistema, naj navedemo tudi nekaj podatkov o starejših mestnih 
davkih na Tirolskem (42): Sam nastanek srednjeveških davkov je na 
Tirolskem prav tako kot drugje nejasen. Ko pa se v virih pojavi insbruški in 
bocenški davek, t. j. v prvi polovici 13. stoletja, je ta davek že ustaljena in 
izoblikovana oddaja deželnemu knezu. Tirolska pozna dve vrsti denarnega 
davka: podeželski in mestni. Že ob koncu 13. stoletja velja davek za realno 
breme. 
Izmed mestnih davkov nam daje najboljšo sliko insbruški mestni davek. 
Ta se v prvih virih (1180—1272) pojavlja v omembah davčnih oprostitev in 
v zvezi z ureditvijo vprašanja, kdo te davke odmerja davčnim obvezancem. 
Leta 128? se namesto davka na nepremičnine uvede premoženjski davek. Med 
leti 1288 in 1303 davčni predpis koleba in sestoji verjetno iz seštevka pred­
pisov posameznih meščanov. Leta 1304 pa se je insbruški mestni davek 
(Schatzsteuer) fiksiral na 70 mark letno, plačljivih ob Martinovem. Obenem 
se zdi, da je postal kolektivna oddaja, ki se zbira od prebivalcev mesta in 
posestnikov nepremičnin v mestu, in ki jo upravljajo mestni organi. Pri tem 
postane ta mestni davek zopet realno breme. Leta 1372 ta dajatev kot deželno-
knežji davek preneha in postane občinski davek, ki ga mesto uporablja za 
svoje lastne potrebe. — Podobno se je tudi v Boznu prejšnja kolekta spre­
menila v stalno letno dajatev v znesku 100- mark, ki je bila plačljiva ob 
Martinovem in ki jo je upravljalo mesto samo. 
5. O pričetkih neposrednih davkov v Ljubljani imamo prvi podatek 
iz leta 1262 (B), ko se omenja exactor, steure in exactoria potestas. Ker 
se v špamhajmskih listinah za druge — tudi podeželske kraje exactores 
in steurae omenjajo že prej (25: n.pr. št. 2292, 2506, 2619), iz česar 
9 Na Dunaju sestoji Schatzsteuer iz zgradarine, obrtnega davka in davka 
na meščansko vinogradniško posest, skratka je premoženjski davek, ki se 
odmeri glede na davčno moč posameznega obvezanca (16: 83). — Prim. 53: 138 
Grafenschatz = oddaja prebivalcev grofije grofu. 
424 
sklepamo, da je bila ta vrsta davka pod koroškimi vojvodi že nekaj 
časa precej splošna, je Ljubljana poznala davke gotovo že pred le­
tom 1262. Terminus ante quem non bi utegnilo biti leto 1243, ko 
se v prvi omembi Ljubljane kot mesta v sicer zelo obsežni oprostitvi 
od javnih bremen steure ne navajajo. — Vendar v španhajmski dobi 
še ne gre za avtonomno repartiran mestni davek, ker ga pobira od 
davčnih obvezancev neposredno vojvodov organ. 
Otokarjevo obdavčenje leta 1268, znano za Štajersko (39 :I 4), na 
Kranjskem še ni moglo priti do veljave, saj je Otokar šele tega leta 
sklenil dedno pogodbo z ULrikom Spanheimskim, ki je umrl leta 1269 
(29:158), nakar je Otokar šele leta 1270 s težavo zavzel Ljubijano 
(64 : 19). Vendar poznamo tudi za Kranjsko podatke, ki kažejo, da je 
Otokar v kratki dobi svoje vlade v tej deželi (1270—1275) vendarle 
tudi tu izvajal neka obdavčenja. To izhaja iz odgovora oglejskega 
patriarha Rajmunda na Otokarjevo ponudbo zavezništva z dne 7./8. av­
gusta 1274 (63 :9—18, št. 5). Patriarh se pritožuje, da Otokarjev glavar 
na Kranjskem in v Marki nadleguje oglejsko cerkev z nepravičnimi 
oddajami, v čemer smemo morda zazreti novo, izredno obdavčenje na 
Kranjskem, ki ga je bila nedvomno pasivno deležna tudi Ljubljana. 
Te dajatve so imele na Kranjskem le izreden značaj, zato jih Rudolf v 
deželnem miru iz leta 1276 ne omenja, medtem ko ukinja tiste posredne 
davke, ki jih je Otokar na novo uvedel (56 : 108). Splošen davek je 
Kranjska poznala tudi pod Rudolfom Habsburškim lieta 1276/77 (39:14). 
6. Ljubljanski redni neposredni davek. — a) Prvi podatki. 
Medtem ko moremo za španhajmsko, Otokarjevo in Rudolf ovo dobo 
samo ugotoviti, da je Ljubljana poznala nekake davke (ki jih pod 
koroškimi vojvodi izterjuje neposredno vojvodov organ), je Henrikov 
privilegij iz leta 1320 prvo znamenje, da je ljubljanski davek dokaj 
redna dajatev, odmerjena mestu v globalnem znesku, ki se repartira 
na davčne obvezance, torej prvo znamenje za obstoj rednega mestnega 
davka, imenovanega izrecno Stadtsteuer. Dejstvoi, da je tedaj vladala 
v Ljubljani goriško-tirolska dinastija, znana kot organizator davčnega 
sistema, in dejstvo, da je Innsbruck malo prej zopet uvedel sistem 
globalnega predpisa, bi dalo slutiti, da so tirolske razmere do neke 
meje vplivale tudi na ljubljanski davek. Mensijeva trditev (39 : III 2), 
da Rationarium Styriae 1267 ne dokazuje mestnih davkov na Štajer­
skem, bi to domnevo potrjevalo*, če ne bi isti avtor ugotovil po drugih 
virih mestni davek že za. leto 1252 in če ne bi Rationarium Styriae 
(49 :116) navajal za kraj Birkfeld redni letni davek 40 talentov, kar 
kaže, da je bil pavšalni davčni predpis že prej znan tudi na Štajerskem. 
Tudi Št. Vid na Koroškem pozna vsaj že leta 1308 (56 : 183) na 30 mark 
določen redni mestni davek, ki ga omenja .privilegij Friderika Avstrij­
skega. Ljubljanski redni mestni davek je torej za dobo goriško-
tirolskih grofov prvič dokazan, da bi ga pa Ljubljana že prej po­
znala, pa ne moremo z gotovostjo izključiti. — Dejstvo, da mesto 
plačuje globalno odmerjen davek, zaradi česar ima interes na čim 
večjem številu davčnih obvezancev, s precejšnjo verjetnostjo kaže, 
da se je davek že tedaj avtonomno repartirai. 
425 
b) V i š i n a. Primerjava podatkov pod N in, Š pokaže, da je redni 
mestni davek vsaj v razdobju od leita 1421 dalje znašal letno 72 funtov 
denaričev. (Leta 1423 je torej ta davek, računan na dunajski denarič, 
ustrezal % stabilnim ogrskim goldinarjem, leta 1472 le 52 ogrskim gol­
dinarjem, leta 1510 pa 56 ogrskim goldinarjem ali' 72 renskim goldi­
narjem.) (16: 25 ss.) Tudi če računamo s črnimi demariči, se številka 
bistveno ne dvigne. Pri tem je sredi 15. stoletja veljal miliarij železa 
okrog 13 beneških dukatov (ustreznih ogrskemu goldinarju),10 bala 
kož (pribl. 61 kg kož) 5,5—7 dukatov, pri čemer so ljubljanski trgovci 
sklepali posle tudi za več sto dukatov.11 Izredni mestni davek je leta 
1446 znašal 1600 gld. Če vse to upoštevamo, spoznamo, da redni mestni 
davek v znesku 72 funtov denaričev v 15. stoletju ni bil v nikakem 
sorazmerju z realno davčno močjo Ljubljane. Vse kaže, da se je morala 
ta vsota ustaliti vsaj v drugi polovici 14. stoletja, ko je dejansko ta 
znesek predstavljal večjo vrednost (n. pr. leta 1354 — 183 ogr. gld., 
leta 1371 — 173 ogr. gld., oboje računano na dunajske denariče; 16 : 24) 
in ko tudi davčna moč mesta še ni dosegla višine, ki jo je dosegla sredi 
15. stoletja. Ce primerjamo za 15. stoletje z ljubljanskim rednim mest­
nim davkom še kamniškega in kranjskega (41 : II 39, III 49; 32 :42; 
66 :96) in predpostavljamo, dai gre pri vseh treh za isto valuto, dobimo 
razmerje: Ljubljana 100 %>, Kamnik 38,8 %, Kranj 22,2 %, 
c) R e m a n e n č n i denar. Ze konec 15. stoletja je bil stari redni 
mestni davek 72 funtov denaričev mestna dajatev vicedomslkemu uradu, 
ki jo je držala v veljavi le še tradicija. V teku 16. stoletja se pojavlja 
petrefakt te dajatve kot sestavina letne mestne dajatve, nazvane rema-
nenčni denar (Remanenzgeld). 
Remanenčni denar je opredelil najprej Meli (37) kot odmeno, ki 
jo plačujejo mesta za to', da smejo izvrševati sodno ablast in krvno 
sodstvo. To enostransko razlago je zavrnil Mensi (39: III/l, str. 9 ss.), 
ki ugotavlja, da je v stajerskih mestih, kiplačujejo redni 
mestni davek, remanenčni denar označba za ta davek in pojmovno 
različen od zakupnine za sodstvo. Prvotno je remanenčni denar le stari 
mestni davek, pozneje ponekod tudi seštevek davčnih in sodnih da­
jatev. V drugih mestih pa se označbi remanenca in sodni denar 
mešata, kar pa ne pomeni, da sta sinonimni. Stari redni mestni davek 
deželnemu knezu naj bi bil torej istoveten z remanenčnim denarjem, 
ne pa s sodnim denarjem. Meli je pozneje pristal na Mensijevo> razlago. 
Obe razlagi grešita v tem, da sicer mimogrede iščeta izvor 
besede remanenz (Meli: remanere=:bestehen; Remanenz = Bestand, 
zakupnina; Mensi: dajatev quae remanet), ne pa njenega pomena 
v času, ko se začenja uporabljati za remanenčno dajatev. Pregled virov 
dokazuje, da moramo uvedbo izraza remanenčni denar iskati v prvi 
10 Ogrski goldinar tehta povprečno 3,53 g zlata pri povprečni čistini 982°/oo 
<18: 22), beneški dukat pa 3,56 g zlata (glej op. 19). V prometu sta veljala kot 
enakovredna. 
11 Podatki o cenah in količinah po gradivu tov. Otorepca B. o trgovanju 
Ljubljane z Reko iz Libri del cancellière (Reški državni arhiv) v zvezi s knjigo 
Gigante S., Fiume nel Quattrocento, Reka 1913. 
426 
polovici 16. stoletja. Tedaj je imela beseda r e m a n e n z v naših 
krajih, prav poseben, doslej menda neopazen pomen, ki ga Du Cange 
(18) ne navaja: označevala je de ž ein oknež j e dohodke, 
zlasti tiste, ki jih je pobiral vice dom s ki ura d.12 (Ta 
pomen bi se utegnil razložiti z Mellovo etimologijo besede.) V tem po­
menu se je beseda prijela tudi mestnih dajatev vicedamskemu uradu 
in se v njih ohranila, ko je sicer že prišlia iz rabe. 
Kakšen je bil v glavnih potezah razvoj ljubi jamskih dajatev vice-
domskemu uradu, tj. ljubljanske »remanence«? 
Leto Davek Sodišče mifmS3 Skupaj 
pred 1420 72 f.d. 72 f. d. 105 f. d. 249 f. d. 
1496 72 f. d." 72 f. d. 105 mark soldov = 284 f. d. 
140 f.d.16 
1518/19, 
1527 72 f.d." 72 f.d. 140 f. d 284 f.d. 
Na nadaljnji razvoj bomo sklepali iz ekstrakta iz vicedomskega 
urbarja iz leta 1707 (6: I 81), ki nam pove naslednje postavke »rema-
nenčnega denarja«: davek 90 goldinarjev, sodišče 90 goldinarjev, 
mestna mitnica 175 goldinarjev, razne manjše dajatve 37 goldinarjev 
26 krajcarjev, skupno 392 goldinarjev 26 krajcarjev. Kako je do tega 
prišlo, bomo sklepali iz primerjave teh zneskov s postavkami rema-
nenčnega denarja po ljubljanskih računskih knjigah (5). Konec 16. sto­
letja znaša remanenčni denar 299 goldinarjev 46 krajcarjev in 2 dena-
riča. Ko prevzame na osnovi odločbe notranjeavstrijske dvorne komore 
z dne 18. novembra 1643 (2, dodatki) mesto Ljubljana dolžnost, da pla­
čuje oni »remanenčni denar«, ki ga je doslej plačeval mestni sodnik, 
poskočijo v računskih knjigah izdatki, knjiženi pod postavko »rema-
12 Nekaj zgledov: v obdavčenje naj se pritegne cesarska remanenca, razen 
dohodkov od soli in svetle železne rude; vicedomi in imetniki kronskega imetja 
naj napovedo cesarsko remanenco (12: 1509, april 30). Kastavci so cesarsko 
remanenco in dohodek (očiten pleonazem), ki ga je vojvoda Erik odkazal 
Diirru za plačilo pazinske posadke, izdali v druge namene (12: 1509 oktober 22). 
Slabi novec škoduje cesarjevi remanenci (30: 1510 fol. 88). Čete, ki se postavijo 
iz cesarjeve remanence, naj ostanejo skupaj z deželnimi četami (9: 211, 1512 
april 21). Cesar naj za oborožitev iz -svoje remanence prispeva sorazmerno 
z deželani (9: 211, nedat., ad 1515). Po Maksimilijanovi smrti napovedo kranj­
ski stanovi v obdavčenje tudi deželnoknežjo remanenco na Kranjskem, razen 
naklad, mitnin, štiridesetin in rudnikov, ki so po insbruških libelih izvzeti 
(9: 87, 1519 april 12). Štajerska in Kranjska sta iz deželnoknežje remanence 
plačali 2000 goldinarjev za utrdbe v Furlaniji. Tudi Avstrija in Koroška naj 
iz deželnoknežje remanence in komornega imetja odredita mesečno po 1000 gol­
dinarjev (9: 87 nedat. ad 1519). 
13 Mitnice na Bregu, ki jo omenja obračun N, ne navajam, ker ni dajala 
stalnega zneska. 
14 »Gewöndlich statsteuT«. Posebej je mesto plačevalo 2 funta denaričev 
vicedomu. 
15 Prejšnji znesek v funtih denaričih se je al pari spremenil v marke 
soldov (160 soldov) = 320 (črnih) denaričev; 105 mark = 33.600 denaričev = 
140 funtov denaričev. (Prim. op. 25.) 
16 Tu zvemo, da se je ta mestni davek plačeval o binkoštih, nato o božiču. 
427 
nenčnega^ denarja« leta 1646 za teh 90 gild, to je na 389 gld, 46 kr in 
2 denariča. Ko se iz računskih knjig leta 1699 zopet jasneje izkaže 
postavka remanenčnega denarja, znaša ta v kranjski veljavi 465 gld, 
6 kr im 2 denariča, kar že ustreza nemški veljavi remanenčnega denarja 
po ekstraktu iz leta 1707. 
Predvsem naj razložimo skok! od1 72 funtov denaričev na 90 gld, 
oziroma pri mitnini od 140 funtov denaričev na 175 goldinarjev. To 
razmerje med funti denariči in novo uvedenimi goldinarji se je na 
Kranjskem uvedlo okrog leta 1515. Drugod so sicer jemali funt denaričev 
po valutnih reformah cesarja Maksimilijana iz let 1510/11 za 1 renski 
goldinar, na Kranjskem pa v tej dobi niso kurzirali avstrijski (beli) 
denariči, marveč tako imenovani črni denariči, v glavnem bavarski. 
Ker so bili ti nekoliko več vredni kot avstrijski, je dejansko 7 črnih 
veljalo 8 belih. Pri valorizaciji urbarialnih dajatev pa so zlasti deželno-
knežji organi jemali razmerje 4 črni = 5 belih, kar je pomenilo nomi­
nalno in deloma tudi realno zviševanje urbarialnih dajatev.17 To zvi­
ševanje utegne imeti kako zvezo tudi s prvim slovenskim puntom, ko 
je šlo kmetom za staro »pravdo«.18 Ključ 4 :5 se na1 Kranjskem upo­
rablja vsaj med leti 1514 in 1541, čeprav to iz urbarjev ni vedno 
razvidno. Po tem ključu preračunavanja je prišel funt črnih denaričev 
na 1 gld 15 kr, torej 72 funtov denaričev na 90 gld ter je torej ustrezni 
skok remanenčnega denarja zgolj posledica valutnih sprememb. De-
želnoknežja remanenca, izterjana v Ljubljani je torej v goldinarjih 
znašala 90 + 90 + 175=; 355 gld, in sicer je mesto plačevalo prvotno 
265 gld, sodnik pa 90 gld. Od raznih dajatev, ki so v ekstraktu naštete, 
pa je plačevalo mesto 34 gld 46 kr, meščanski špital pa 2 gld 40 kr, s 
čimer pridemo na skupno plačilo mesta 389 gld 46 kr. Razvoj remanenč­
nega denarja je bil torej od začetka 16. stoletja dalje tale: 
lTstol. 72f-d 140fd- — — 212 f. d 72 f.d. — 284 f. d 
(v gld) 90 gld ,175 gld - - 265 gld 90 gld — 355 gld 
16. stol. 90gld 175eld 34,46 gld - 299,46 gld 90 gld ? 339,46 gld 
^•e 90 gld 175 gld 34,46 gld 90 gld 389,46 gld — 2,40 392,26 gld 
od kon­
ca 17. st 90 gld 175 gld 37,26 gld 90 gld 392,26 gld — — 392 26 dd 
dalje 
17 Podatki, ki jih na tem mestu in drugod navajam iz valutne zgodovine, 
zahtevajo podrobnejšega dokumentiranja, ki bi bilo v tej zvezi preobsežno in 
ki ga moram prihraniti za drugo priložnost 
• , 18 Çomen hesede pravda kot »Zins«, t. j. kot označbo za podložniške urba-
nalne dajatve, utemeljujem v spisu Od vinskega hrama do baite, ki ie pri­
pravljen za SE. 
428 
Zadnji znani znesek remanenčnega denarja mesita Ljubljane je 
torej nastal s tem, da je nazadnje mesio prevzelo plačilo vseh postavk 
tega denarja, tudi onih dveh, ki sta ju prej plačevala mestni sodnik in 
meščanski špital. 
Če se sedaj povrnemo na Mensijevo in Mellovo razlago, ugoto­
vimo, da obsega ljubljanski remanenčni denar sodni denar, stari 
mestni davek in še marsikaj drugega. Kot remanenz se označuje tako 
plačilo mesta iz naslova starega davka in zakupa mestne mitnice, 
kakor tudi plačilo mestnega sodnik a.19 V zvezi s pomenom remanenz, 
ki smo ga zgoraj ugotovili za začetek 16. stoletja, je to tudi povsem 
razumljivo. Stara analogija med kranjskimi in štajerskimi razmerami, 
pa tudi težave, ki so jih povzročali izrazi v virih Mellu in Mensiju, 
nam dajejo slutiti, da bo nekaj podobnega veljalo tudi za štajerski rema­
nenčni denar, in da bi poznavanje ljubljanskega remanenčnega denarja 
obvarovalo Mella prvotnega enostranskega pojmovanja tega denarja 
kot sodne, zakupnine, pa tudi prenagljene kapitulacije pred drugo 
ekstremno razlago finančnega strokovnjaka Mensija. 
Ljubljanski remanenčni denar je mesto oddajalo vicedomskemu 
uradu do njegove odprave, nato pa novi bankalni oblasti. Ta denar, 
čigar pravna narava se je medtem že davno pozabila, je Ljubljana 
dajala vsaj do leta 1790. Točni podatki o njegovem prenehanju za­
enkrat manjkajo (6: I 81 1755 februar 18, 1754 november 26, 1790 maj 7). 
č) V listini iz leta 1450 se omenja kot redna dajatev poleg davkov 
še letni sold (jarschilling), ki ga plačujejo mestu vsi komendski 
podložniki (z eno izjemo) za uživanje meščanskih pravic pri gmajni in 
mitnici (64: 45); verjetno soi ta sold plačevali vsaj prvotno tudi sami 
meščani. Za ugotovitev, kakšno zvezo ima ljubljanski jarschilling s 
starimi španhajmskimi jarschillingi (in foro Grifenberch... jarschil-
linch intra et extra fori — 24: 249; 25: 652, 653), ki jih Werunsky (61: 
370) enači z Jahressteuer, je še vprašanje. Vsekakor je imel leta 1450 
ljubljanski letni sold le malo zveze z davki. 
d) Židovski redni dave k nam za Ljubljano podrobneje ni 
znan, pač pa vemo, da so židje na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem 
(med slednjimi nedvomno v prvi vrsti ljubljanski) dajali sredi. 15. sto­
letja Frideriku na 4 leta skupno 6000 goldinarjev, letno pa 600 funtov 
denaričev, kar se v drugi zvezi označuje z glagolom steuern (17: 591; 
61: 370 e.). 
7. Izredni davki o srednjeveški Ljubljani. Podatkov, ki bi kazali na 
izredno obdavčenje Ljubljane v 14. stoletju, skoraj ni, čeprav je Ljub­
ljana poznala izredni davek nedvomno že zelo zgodaj vsaj v znanih 
štirih fevdalnih primerih. Šele proti koncu 14. stoletja imamo znake za 
izredno obdavčenje. Listina iz leta 1390 (J) kaže na pobiranje nekega 
izrednega davka (ki ga mora mesto seda j plačati). V zvezi z listino iz 
teta 1385, ki kaže na obstoj obrtnega davka in glede na dejstvo, da 
19 V slednjem pomenu pozna remanenčni denar Krški urbar iz leta 1570 
(10: I 46). Opozorik) Fr. Zwittra. Remanenčni denar pozna tudi Višnja gora 
(rač. knj. sedaj v MALj). 
429 
prihaja obrtni davék do veljave predvsem pri izrednih davkih (glej 
spodaj), moremo ta datum premakniti še toliko nazaj. — Vprašanje, 
ali gre pri dajatvah, prepuščenih leta 1365 Viridi Milanski in njenemu 
očetu (H) kot jutrna le za redne dajatve ali tudi za izreden davek, 
moramo pustiti odprto, ker je nam dostopni regest premalo izčrpen. 
Izrčpnejše podatke imamo samo glede izrednega davka leta 1446, 
iz katerih spoznamo znatno davčno moč Ljubljane, ki je presegala celo 
Gradec in Dunajsko Novo mesto (O). 
Listina iz leta 1450 (P) razlikuje davek sploh od davka »Schatz­
steuer«, pri čemer igra slednji le nekam podrejeno vlogo. Schatzsteuer 
je tu redni mesitni davek, o katerem smo že ugotovili, da je bil za 
tedanje^ razmere že razmeroma nizek. Kaj pa je potem »steuer« sama? 
Da bi šlo za drug reden davek, je malo verjetno, o njem ni sledov. 
Vse kaže, da je davek, ki ni Schatzsteuer, izreden davek, ki je v tej 
dobi že dokaj pogost in visok ter na poti k ustalitvi v nov reden davek, 
tako da so pod besedo davek razumeli predvsem izredni davek. 
8. Novi ljubljanski redni davek je nastal v Maksimilijanovi dobi kot 
naslednik prejšnjih izrednih davkov. Obravnavali ga bomo le toliko, 
da obeležimo prehod od srednjeveškega na novoveški davčni sistem. 
Do ustalitve tega davka ni prišlo morda v zvezi s kakimi večjimi voj­
nami proti Turkom, marveč v Maksimilijanovih vojnah s krščanskimi 
državami, ki so Maksimilijanove blagajne temeljito izčrpale. Kranjski 
stanovi še dolgo pozneje poudarjajo svoje finančne žrtve v ogrskih, 
bavarskih in beneških vojnah, izmed katerih so zlasti slednje močno 
izčrpale tudi finančno moč kranjske dežele. 
Novo obdavčenje ni zajelo samo mest, ampak predvsem vse pri­
padnike deželnih stanov, ki so potem te davke kakor so vedeli in znali 
prevalili na svoje podložnike — ne redko tudi v svoj lastni prid. Teme­
ljilo je v bistvu na napovedi dohodkov posamezne gosposke, sestoječih 
iz urbarialnih .dajatev in storitev njenih podložnikov. Te dajatve in 
storitve so se prvotno napovedale v cenilni vrednosti, nakar je deželni 
zbor praviloma vsako leto sklepal, ali se kot davek pobere tretjina, 
polovica ali pa celotna ocenjena1 vrednost, pozneje pa mnogokratnik 
cernine vrednosti. Kadar je bil n. pr. davek vse dežele odmerjen na 
celotno camino vrednost teh dajatev in storitev, se je temu reklo 
»Ganze Gült«, torej cela imenjaka renta. »Gült« je pozneje pomenila 
tudi tisto imovinsko maso, ki daje ta donos, torej imenje kot tako 
(47: 16 ss.). 
Štajerska mesta so tedaj, kadar je deželni zbor odmeril deželni 
davek, običajno sklepala posebej o svojem davku, pri čemer je pra­
viloma veljalo, da štajerska mesta plačajo % celotnega deželnega 
davčnega predpisa. Vendar ta obveznost štajerskih mest do prevzema 
Ve predpisa ni bila nesporna (48; 38: 536, 537). Kranjci so sicer vedeli 
za to štajersko pravilo, a izrecno poudarjali, da je na Kranjskem 
drugače. 
Na Kranjskem so namreč že ob uvedbi imenjskega davčnega 
sistema tudi mesta napovedala nek pavšalen znesek kot svoj dohodek. 
Ob odmeri davka v višini cele imenjske rente so morala mesta plačati 
430 
celotni napovedani znesek, sicer pa ustrezni količnik. Davčna napoved 
mest se je vpisala tudi v imenjsko knjigo. Kdaj so mesta napovedala 
svoje dohodke, ki jih poznamo po imenjski knjigi iz leta 1539 (11 a), sicer 
ni dokazano z neposrednimi viri, pač pa izhaja iz nekega poznejšega 
vira (9: fase. 214, 1534 okt. 25), da se je to zgodila leta 1504. Zdi se, da 
se ob novi napovedi imenj iz leta 1518 napoved kranjskih mest ni 
spremenila, pač pa se je pozneje iz posebnih razlogov znižala davčna 
napoved Kamnika.20 
Ljubljanska davčna napoved (naklada) je po imenjski knjigi iz 
leta 1539 znašala 1000 goldinarjev. Zanimiva je primerjava te napovedi 
z napovedjo drugih mest ter s starim rednim davkom in izrednim 
davkom iz-leta 1446, pri čemer nam horicontalna primerjava odstotkov 
priča o razvoju davčne moči posameznega mesta: 
Stari redni mestni davek 
o/, na 
Izredni davek leta 1446 
znesek »/„na „^ od 
Imenjska knjiga 1539 (1504) 
znesek »/„ na 
"A. od 
znesek ljubljanski (ogr ljubljanski se'š"teuvuka (ren ljubljanski 5e'g"tevka 
znesek gold.) znesek »"•"" g0id. znesek 
Ljubljana 
Kranj 
Kostanjevica 
Novo mesto 
Kamnik 
Radovljica 
Lož 
Višnja gora 
Metlika 
Krško 
Kočevje 
72 f.d. 
24 m. 
42 m. 
100,0 
22,2 
38,8 
1600 
200 
60 
300 
500 
100,0 
12,5 
3,75 
18,7 
31,25 
60,1 
7,52 
2,25 
11,25 
18,88 
1000 
330 
20 
500 
(600) 160 
90 
20 
125 
50 
70 
60 
100 
33 
2. 
50 
16 
9 
2 
12,5 
5 
7 
6 
41,24 
13,61 
0,82 
20,62 
6,60 
3,71 
0,82 
5,15 
2,06 
2,89 
2,48 
Večja sprememba v višini davčne napovedi mest se je izvedla sredi 
16. stoletja, ko se je po pravilu, da se dohodki v gotovim (trockene 
gült) ocenijo pri davčni napovedi le na V3, davčna napoved mest 
ustrezno znižala, tako da je Ljubljana prišla na 666 2/3 gld. 
Medtem ko je bil davek na imenjsko' rento v začetku 16. stoletja 
po svoji višini še nestalen in se je vsako leto sproti določal, se je v 
teku 16. stoletja postopoma dvigal in ustalil na višini poltretje imenjske 
20 Za gospodarsko zgodovino Kamnika v začetku 16. stoletja tvorita važen 
vir nedatirana pritožba kamniškega sodnika in sveta, vložena pred 8. oktobrom 
1534 in odgovor kranjskih stanov na to pritožbo z dne 25. oktobra 1534 (9: 214). 
Iz teh spisov izhaja, da je bil Kamnik v začetku 16. stoletja gospodarsko močno 
mesto, ki je napovedalo 600 goldinarjev dohodka kot davčno osnovo. Na pred­
log kranjskih stanov in trgovcev iz drugih mest, pia je.bila cesta, ki je prej 
obvezno vodila skozi Kamnik, preložena, kar je za mesto Kamnik pomenilo 
gospodarsko katastrofo. Zdi se, da je bila v zvezi s temi pritožbami prvotna 
davčna napoved Kamnika med leti 1534 in prvo ohranjeno imenjsko knjigo 
iz leta 1539 znižana na 160 goldinarjev. Ker Luschinu ti podatki niso bili znani, 
je propad Kamnika pomaknil čez 16. stoletje (32: 53). 
431 
renie (dritthalbe Gült). Tako se je novi redni mestni davek Ljubljane 
ustalil na. visini 1666 V, gl d, v kateri se nam še pozneje pojavlja v 
ljubljanskih računskih knjigah. 
Da so stanovi na osnovi svojih starih privilegijev formalno imeli 
ta davek za izredno dajatev deželnemu knezu, na njegovi naravi red­
nega mestnega davka ničesar ne spremeni, ker se je dejansko pobiral in 
oddajal vsako leto, in to celo v znesku, ki se je že konec 16. stoletja 
fiksiral. 
Tako je nastal v davčni zgodovini Ljubljane poleg starega mest­
nega davka še drugi petrefakt — novi mestni davek, ki kmalu tudi ni 
več ustrezal čedalje večji davčni moči mesta in čedalje večjim denar­
nim potrebam v zvezi s padajočo vrednostjo denarja. Pridruževali so 
se mu zopet nadaljnji izredni davki, ki so mu prav tako sledili po poti 
ustalitve in okamenitve. Ta razvoj pa sodi že izključno v davčno zgo­
dovino novejše dobe. 
9- Pravna narava starih davkov. — Najstarejši viri navajajo 
hišni davek, ki ima značaj realnega bremena in se drži nepre­
mičnine, čeprav jo pridobi oseba, ki uživa osebno davčno prostost. Res 
je sicer, da se ustrezne norme tičejo predvsem privilegiranih oseb, ki 
za kako drugačno mestno obdavčenje ne prihajajo v poštev in da torej 
iz molka virov o drugih davkih samo po sebi še ne izhaja, da bi stari 
mestni davek bil izključno davek na hišo. Toda dikcija virov, ki 
govore o starem mestnem davku, dokazuje vendarle, da se kot glavni 
predmet rednega obdavčenja šteje predvsem hiša. To ugotovitev nam 
potrjuje tudi razsodba iz leta 1450 (P) v zvezi z razsodbo iz leta 1561 
(Z). Križevniški obrtniki in kmetje so izrecno oproščeni starega mest­
nega davka (Schatzsteuer), medtem ko pri drugih (to je pri tedaj že 
pogostih izrednih) davkih plačujejo križevniški trgovci in obrtniki 
mestu davek na trgovino in obrt. Vse to kaže, da pri starem mestnem 
davku vsaj po njegovi ustalitvi obrt ni bila samostojen predmet ob­
davčenja. S tem si razlagamo tudi dejstvo, da leta 1307 med mestom 
in komendo glede davkov ni bilo sporov, pač pa se pojavijo spori, čim 
se P™ izre,clnem in pozneje pri novem rednem obdavčenju upošteva 
v večji meri obrt. Za razlago (64: 44), da razpade ljubljanska Schatz­
steuer na dva dela, od katerih nosi križevniški obrtnik in trgovec le 
obrtni davek, ni prave opore v virih. Če menimo, da je bil stari redni 
mestni davek praviloma davek na hišo, to še ne pomeni, da je bil pravi 
davek na donos zgradbe, ki ga ta doba še ne pozna (44). Morda velja 
tudi za Ljubljano, da se hiša prvotno obdavčuje kot reprezentant go­
spodarstva, ki ima v njej svoj sedež, vendar se davek v poznejšem 
razvoju verjetno prime hiše kot take ter ima prvenstveno značaj 
speciailnega premoženjskega davka. 
^ Ločitev hišnega in drugih davkov se izraziteje pokaže pri finančno 
občutnejših izrednih davkih. Da je pri teh poleg hiše obdavčena 
tudi obrt, je nedvomno. Pričetek obdavčevanja obrti smemo glede na 
pismo iz leta 1385 (I) staviti pred to leto. — Pri izrednih davkih imamo 
na ta način tri kategorije: zg radar i no kot specialni premoženjski 
432 
davek v čisti obliki pri meščanih, ki niso trgovci ali obrtniki in pri 
osebah, ki so sicer za svojo osebo oproščene davka; davek na donos 
trgovine in obrti v čisti obliki zlasti pri onih, ki iz kakršnega 
koli razloga (n.pr. kot podložniki Nemškega viteškega reda) ne pla­
čujejo zgradarine; združitev obeh davkov pri onih, ki so hišni 
lastniki in obenem trgovci ali obrtniki. Pri slednjih se verjetno obe 
vrsti davkov kombinirata v nekak enotni premoženjski davek. 
10. Reparticija davkov, kategorije davčnih zavezancev in davčne 
oprostitve. — a) Globalni davčni predpis mesta. Smisel 
Henrikovih določil o neposrednih davkih je v tem, naj čim več davčnih 
obvezancev sodeluje pri plačilu globalno določenega davčnega pred­
pisa (prim. 64: 43). To •ugotovitev podpira tudi analogija z drugimi 
kraji (Št. Vid, Innsbruck), kakor tudi dejstvo, da višino takih glo­
balnih predpisov vsaj od komca 14. stoletja dalje lahko celo številčno 
določimo (redni davek 72 funtov denaričev in izredni davek iz leta 1446). 
Redni mestni davek se je v srednjem veku repartirai na davčne obve-
zance, v novem veku pa ga je plačevalo mesto kot celota iz mestnih 
dohodkov, medtem ko se je repartirai le novi davek. 
V začetku 16. stoletja smatra mesto Ljubljana globalno obdavčenje 
za svoj privilegij. Ko je leta 1524 deželni upravitelj zahteval od mesta 
plačevanje davka na ognjišče v znesku 15 krajcarjev, je mestni svet 
to zahtevo ponovno zavrnil in ponudil globalni znesek 50 goldinarjev, 
češ da mesto noče biti izenačeno s 'kmeti (4: fol. 81, 88). 
b) Kategorije davčnih zavezancev. Prav zaradi sistema 
globalne odmere davka mestu kot celoti, ki naj ta davek avtonomno 
repartira na svoje davčne zavezance, je največji poudarek srednje­
veških listin v določitvi teh zavezancev. 
Davčna dolžnost se prvotno praviloma drži meščanske hiše, zato 
so davčni obvezanci v prvi vrsti lastniki hiš, prvotno v mestu, 
nato v mestnem pomirju. Konec 14. stoletja, ko v zvezi z izrednimi 
davki prihaja do veljave več ali manj samostojen obrtni davek, se 
navajajo kot davčni obvezanci prebivalci mestnega pomirja, s 
čimer se obveznost razširi tudi v osebnem pogledu.21 
Izven območja redne mestne jurisdikcije, t. j. na križevniški imuni­
teti, veljajo kot kriterij za osebno davčno obveznost: sprejem me­
ščanskih pravic, opravljanje meščanskih poslov in verjetno 
tudi udeležba pri uživanju mestne gmajne. Skladno s tem se dele 
križevniški podložniki v tri skupine: Trgovci so v glavnem izena­
čeni z meščani ter plačujejo pridobnino in opravljajo storitve (ki y 
tem primeru verjetno niso vedno realno breme); prav tako skoraj 
gotovo ne plačujejo davkov od nepremičnin. Obrtniki plačujejo 
le davek na obrt, oproščeni pa so storitev. Križevniški kmetje 
nimajo nikakih obveznosti do mesta. Namesto teh daje komtur mestu 
pavšalen znesek, čigar pravna podlaga pa je nejasna. 
21 Morda pa je ta teritorialna razširitev davčne obveznosti od mesta na 
pomirje le v netočni formulaciji starejših virov. 
28 433 
e) Davčne oprostitve. To vprašanje je ostro analiziral Zwitter 
(64: 41)^ takole: »Vse te določbe ... vodi... enotno načelo: oprostitev 
od meščanskih obveznosti le tedaj in le v onem obsegu, v katerem se 
jo more podpreti s specialnimi oprostilnimi pismi.« Po teh ugotovitvah 
poizna Ljubljana tri vrste hišnih lastnikov: redne davčne zavezance, 
poleg njih pa dve vrsti oproščenih lastnikov: prvi so oproščeni s privi­
legiji le od plačevanja davkov in zato dolžni izpolnjevati druge obvez­
nosti, drugi pa so z oprostilnimi pismi oproščeni sploh vseh obveznosti 
do mesta. 
Kot izhaja iz listine 1390 (J) in iz novejših virov, so se privilegiji 
o oprostitvi od starega rednega mestnega davka uporabljali tudi pri 
raznih vrstah novejših davkov. Tradicija o davčni oprostitvi patidenkov 
pa po Zwittrovih ugotovitvah (64: 31; 65) ni utemeljena. 
Zanimiva je primerjava med Maksimilijanovima listinama iz leta 
1510 in 1511 (U, V), ko prva striktno poudarja načelno davčno obveznost 
duhovščine do mesta, medtem ko iz druge izhaja, da je Maksimilijan 
večji del duhovščine vendarle oprostil meščanskih bremen, ki bremene 
na njihovih hišah. 
11. Davčna izvršba. Medtem ko je vprašanje davčne izvršbe glede 
deželnih davkov povzročalo kranjskim stanovom v začetku 16. stoletja 
dokajšnje preglavice, se je to vprašanje glede ljubljanskih mestnih 
davkov reševalo že prej. Sankcije za neizpolnjevanje davčne obvez­
nosti so tele: prepoved gmajne (1385), prepoved obrti (1385), zaplemba 
hiše (1416), medtem ko se šele v 16. stoletju (1561) omenja zapiranje in 
pečatenje meščanskih hiš. Te sankcije so po svoji naravi uporabne 
večinoma le proti meščanom. Le ena, drakonsko formulirana določba 
o zaplembi in podiranju hiše — je naperjena proti plemičem, a za 
daljša dobo očitno ni mogla praktično obveljati. Vse ostale norme, ki 
govore o obveznosti nemeščanov, ne navajajo nikakih sankcij. 
12. Zaključki. Ugotovitve o zgodovini neposrednih davkov v srednje­
veški Ljubljani moremo strniti v naslednjih sklepih: 
Potrebe nastajajoče meščanske skupnosti ustvarjajo že v njenih 
začetkih obveznost meščanskih storitev (straženje in javna 
dela), ki obdrže svojo delovno obliko do konca srednjega veka, ko se 
jim pridruži nadaljnja meščanska obveznost — udeležba pri vojnih 
pohodih. Ob prehodu v novi vek pa kažejo vse tri oblike meščanskih 
storitev tendenco obligatornega ali fakultativnega pretvarjanja v de­
narne dajatve. 
Denarni neposredni davki se sicer pojavljajo že v špan-
hajmski Ljubljani kot davki, ki jih pobira mestni gospod po lastnih 
organih. Medtem ko je pravna narava ljubljanskih dajatev v Otokar-
jevi in Rudolf ovi dobi nejasna, se mestni davek (Stadtstener) prvič 
omenja v letu 1320 kot globalna dajatev mesta. Že v tem času je mestni 
davek očitno že redna dajatev, ki se najkasneje ob koncu 14. stoletja 
fiksira na stalni višini 72 funtov denaričev ter v tej višini (z valutnim 
skokom na 90 goldinarjev v prvi polovici 16. stoletja) preide v rema>-
nenčni denar, ki ga mesto oddaja vsaj še do. konca 18. stoletja. Rema-
nenčnii denar pa ni zgolj ta davek, marveč ga tvorijo vse dajatve, ki 
434 
jih mesto, njegovi organi ali ustanove dajejo v vicedomski urad. Reden 
davek plačujejo tudi ljubljanski židje. 
Poleg rednega mestnega davka se vsaj konec 14. stoletja pojavlja 
še izredni mestni davek, pri katerem kot kriterij za davčno ob­
veznost ni več tako poudarjena le hišna lastnina, marveč tudi trgovina 
in obrt. Ker je stari mestni davek za razmere 15. stoletja nizek in 
ker je vladar v stalni denarni stiski, dobi izredni davek večji pomen 
od rednega. 
V začetku 16. stoletja se dotedanje izredno obdavčenje pretvori in 
ustali v obliki davka na imen je, ki ga stanovi na vladarjevo 
zahtevo razpisujejo praviloma vsako leto v količniku imenjske rente. 
Tedaj preide izredno obdavčenje 15. stoletja tudi v Ljubljani v nov 
redni mestni davek, ki ga mesto plačuje deželnim stanovom. Davčna 
osnova je napovedani dohodek mesta (spočetka 100O, nato 666 2/3 gld), 
od katere se prvotno odmerja davek vsako leto sproti, v drugi polovici 
16. stoletja pa se odmera ustali na 250 %; osnove, torej na 1666 2/3 gld, 
s čimer postane mestni imenjski davek tudi glede na svojo višino 
stalen.22 
Ostane nam le še obravnavati vprašanje, ali vsebuje drugi člen 
Henrikovega privilegija sankcijo za neizpolnjevanje davčne dolžnosti 
ali ima morda kak drug pomen, 
II. Arestni postopek 
1. Drugi člen Henrikovega privilegija. Kot moremo sklepati iz Ko-
matarjevega naslova k objavi Henrikovega privilegija, je menil, da 
drugi člen ne vsebuje sankcije za neizpolnjevanje prvega, marveč da 
je samostojen in se nanaša na denarne dolgove. Po novejšem mnenju 
(64: 40) pa naj bi bil drugi člen uzakonitev sankcije za neizvrševanje 
prvega. Sporno besedilo se glasi: 
Wir tun auch die genade vnsern pur- Našim ljubljanskim meščanom pode-
gern von Laybach, swer die sint, die ljujemo tudi tole milost: Ce jim kdor 
in gelten sullen23 vnd an laugen21 eint koli kaj dolguje in dolg priznava, pa 
vndi in nicht geltent, daz si die selben ga ne plača, smejo seči v mestu po 
vnd ir gût verpieten25 mûgen in der dolžniku in njegovem blagu, dokler 
22 Obravnavali smo le davek, ki gre deželnemu knezu. O davkih, ki bi 
jih razpisalo mesto za lastne potrebe, razen glede stražnega davka (1524, 
gl. spredaj) ni podatkov. M e n s i (39: III 1, 3) meni, da je obstoj občinskih 
davkov sam p© sebi umeven, medtem ko ugotavlja Brunner za Dunaj, da 
je pobiranje izrednih občinskih davkov moral predhodno dovoliti deželni 
knez (16: 95). Podobno Basel v 14. stoletju (57). 
23 Gelten = plačati, poravnati dolg (52 I: 904; 30: 59). 
24 An = ohne; laugen = leugnen = tajiti; an laugen... seyn = ne tajiti 
(52 I: 1454). 
25 "Verpieten = prisilno seči po nekom ali nečem. Beseda pomeni tako 
poziv pred sodišče, zabrano sploh in pa »mit Beschlag belegen«. Kot samo­
stalnik pomeni arestacijo, verbieter pa tistega, ki izvaja pravni poseg po 
tujem blagu (33: 267). — V naši zvezi more ta izraz pomeniti le pravni poseg 
28* 435 
stat vntz daz in vergolten28 werd oder ne dobe plačila ali dokler zoper njega 
ein recht von in dar vmb widerua- ne izrečejo sodbe v mestu Ljubljani. 
re27 in der stat ze Laybach. 
Proti umen ju, da je ta člen le uzakonitev sankcije k prvemu členu, 
govore številni notranji razlogi : a) Začetek drugega člena kaže po svoji 
formulaciji na miselni prehod k novemu predmetu; b) govor je le o 
terjatvah meščanov, medtem ko je pri davku govor o vladarju in 
meščanih; c) pogoj postopka po drugem členu je dolžnikovo priznanje 
dolga, pogoj, ki se pri davčnih dolgovih gotovo ne bi stavi jal; č) če bi 
bili mišljeni davki, bi bila norma v zvezd s prvim člbnom naperjena 
predvsem zoper plemiče in ni nič kaj verjetno, da bi se zoper njih 
dovolil tudi poseg meščanov na osebo plemiča (dieselben ... verpieten) ; 
d) besede »recht wideruare« pomenijo sodni postopek, v kaierem je 
upnik stranka, a je malo verjetno, da bi mesto izterjevalo davke v 
kompliciranem civilnem procesu, ki ga davčna izvršba tudi pozneje 
ne uporablja; e) sploh pa tu ne gre za končno izvršbo, marveč le za 
zavarovanje izvršbe preden pade sodba — in kakšen smisel naj ima 
to zavarovanje v davčnem postopku, ko je vendar obdavčena hiša 
v mestu, ki je davčni dolžnik ne more prëd izvršbo ne skriti ne odnesti. 
Pri razlagi tega člena Henrikovega privilegija doslej ni bil opažen 
vrinek v Otonovem privilegiju, ki veže izvršbo še na pogoj, da je bila 
pogodba sklenjena v mestu (ist daz die Wandlung28 vmb daz selbe gelt 
in der stat geschehen ist...). Iz tega sledi, da ne gre za davčne dolgove, 
marveč za pogodbene. Tako so to določilo tolmačili tudi še v 16. sto­
letju, ko so v podnaslovu, ki ga ima Henrikova listina v privilegijski 
knjigi, izrazili vsebino drugega člena z besedami »das ain burger sein 
glaubwiger alhie zw recht verbietten müge«. Ni sicer izključeno, da bi 
se mogla določila tega člena uporabljati tudi za davčne dolgove, 
vendar ti niso v prvi vrsti mišljeni in prav pri teh ta postopek tudi 
ne bi imel pravega praktičnega pomena. 
Ta člen torej pomeni: Ce kdor koli kaj dolguje ljubljanskemu 
meščanu in dolga ne taji (in če se je pogodba sklenila v mestu), tedaj 
se sme Ljuoljančan-upnik zavarovati s tem, da prime dolžnika ali 
zaseže njegovo blago na območju mesta Ljubljane. Ta poseg preneha 
tedaj, ko je dolg plačan ali ko se dokonča redni civilni postopek pred 
ljubljanskim mestnim sodiščem, ki nato s svojo sodbo nudi upniku 
dokončni izvršilni naslov za poplačilo svoje terjatve. 
na dolžnikovo osebo ali imovino, kar je v skladu tudi s siceršnjimi teksti, 
v katerih se ta beseda uporablja v virih za naše ozemlje (n. pr. deželni pri­
vilegij iz leta 1338, glej spodaj .pod II/5, v katerem se ta pojem izrecno raz­
likuje od tožbe). V istem smislu prevaja to besedo tudi Zwitter 64: 40), ki pa 
siceršnji smisel tega določila tolmači drugače kot naš gornji prevod. Prim, 
tudi 30: 108/9. 
28 Vergelten = plačati (33: 269). 
27 Recht pomeni med drugim sodbo; wiederfahren pa »zuteil werden« 
(33: 165, 319). Zanimivi sta v tej zvezi besedici »von in« = von ihnen, iz česar 
izhaja, da izrekajo sodbe v civilnih zadevah ljubljanski meščani. 
28 Wandeln = m. dr. mutuari, mercari (52 II, 935) ; wandelunge = m. dr. 
kupoprodajna pogodba (33: 307). 
436 
2. Sorodna določila drugih mestnih prav. Mestne pravice Št. Vida 
na Koroškem (1308) določajo med drugim: Ce pride nekdo od drugod 
v mesto, ki je meščanu kaj dolžan, tega sme meščan rabiti. Ce meščan 
zasači tujca v mestu, mu mora ta odgovarjati v mestu in naj ne zavla­
čuje stvari drugam (56: 162). Izstavitelj ljubljanskega privilegija 
Henrik je za Innsbruck izdal dve sorodni določili. Prvo iz leta 1319 
(eno leto starejše od ljubljanskega) mi je znano le po zelo površnem 
regestu (15: 46), iz katerega pa vendarle moremo sklepati, da gre za 
nekaj sorodnega. Innsbraške mestne pravice iz leta 1329 pa pravijo: 
kdor biva izven mesta Innsbrucka in je innsbruškim 
meščanom kaj dolžan, tega in njegovo imovino 
smejo prijeti po pravnem potu, ko pride v mesto, 
dokler se v tem mestu ae izda sodba v zaden njihove 
terjatve. Izjema pa velja za ministeriale, ki so podsodni onemu 
sodišču, kamor po pravu spadajo. Podložniki ministerialov pa so izena­
čeni z ostalimi, ki bivajo izven mesta.(56: 168). Vsebinska sorodnost 
tega določila s Henrikovo ljubljansko listino je očitna. 
Podobno pravijo mestne pravice vojvoda Albrehta za Celovec (19) 
iz leta 1338: Ce se sklene pravni posel v mestnem pomirju med »zu­
nanjimi ljudmi« in meščani, tedaj ima meščan pravico, da 
sopogodbenika po pravu rubi, kadar pride ta v mesto in ga s to 
zastavo prisili, da pride pred mestnega sodnika. 
Ta določila so iz istega časa kot ljubljanski privilegij in pripadajo 
sorodnim pravnim območjem. Obravnavajo očitno podobno snov kot 
drugi člen privilegija iz leta 1320, innsbruška norma pa se mestoma 
v dikciji ujema z ljubljansko, le da je jasnejša. Nobeno teh določil 
nima zveze z davki, marveč se vsa tičejo zahtevkov meščanov proti 
tujcem. In prav to je usto, kar moramo tudi pri ljubljanskem privi­
legiju brati med vrsticami, da ga do kraja razumemo. 
Ce kombiniramo prvo ugotovitev — da gre za zavarovanje pogod­
benih denarnih terjatev — z drugo ugotovitvijo — da so dolžniki osebe, 
ki pridejo od drugod v mesto, sledi, da vsebuje dragi člen Hennkovega 
privilegija določila o tako imenovanem arestnem postopku. 
3. Pravna narava arestnega postopka v splošnem.20 Arestni postopek 
je izvršilni postopek za zavarovanje bodoče izvršbe v poplačilo^ de­
narne terjatve, udomačen zlasti v srednjeveških mestnih pravih. V 
postopku se na enostranski predlog upnika takoj in brez predhodnega 
zaslišanja dolžnika prime njegova oseba ali imovina. Ta poseg na osebo 
in imovino se imenuje ar est. Oblike aresta so lahko različne: v pri­
meru pobega ali begosumnosti, arest proti tujcem (gostom), repre-
salijski arest (ne prime se dolžnik, marveč oseba, ki je podsodna 
istemu sodišču kot on) in arest na zapuščino. 
Arestni postopek je najbolj izoblikovan v italijanskem pravu, kjer 
teče ta postopek popolnoma ločeno od postopka v zvezi z glavnim po-
2» O tem glej 53: 846, 847 op. 11; 23: 155 ss; 51: 673 ss; 45: 367 ss; 46: 499 ss; 
54: 591 ss. 
437 
stopkom. Po nemškem arestnem postopku pa se končno odloča o arastu 
istočasno s sodbo v glavni stvari. 
Vrste arestnega postopka so arest na osebo in na stvari, slednji 
obsega premičninski in nepremičninski arest. 
4 Arestni postopek v Ljubljani je v tesni zvezi z vprašanjem pod-
sodnosti za terjatve, ki nastajajo pri trgovskem poslovanju med me­
ščani raznih mest in dežel ali med meščani in prebivalci na (podeželju, 
leritorialna pristojnost sodišča se v takih večinoma obligacijskih 
zadevah ravna po toženeevi osebni podsodnosti. Le v posameznih 
primerih so s posebno medmestno pogodbo določili pristojnost tudi 
drugače; tako je v začetku 16. stoletja veljala medmestna pogodba 
Ljubljana^Trst, po kateri se pri civilnih tožbah, katerih tožbeni 
zahtevek sloni na pismeni in z mestnim pečatom potrjeni pogodbi, 
ravna pristojnost po kraju sklenitve pogodbe (4: 1527 fol. 23; 14 a: 4 a 7). 
Načelo, da je meščan podsoden svojemu mestnemu sodišču kot toženec 
v civilnih pravdah, je v prid Ljubljančanom ponovno poudarjeno v 
raznih privilegijih (2: leta 1377, 1385, 1393, 1397, 1461, 1465), prav tako 
pa velja seveda tudi za njihove sopogodbenike. Ce je bil n. pr. trgovec 
z Reke ljubljanskemu trgovcu kaj dolžan, ga je moral Ljubljančan 
tožiti na Reki ш bil odvisen od nepristranosti tamkajšnjega sodišča. 
V še težjem položaju je bil, če je bil dolžnik doma v daljnem kraju. 
Arestni postopek pa je bil pripomoček, s katerim je ljubljanski upnik 
z arestom osebe ali blaga ne le zavaroval svojo terjatev, ampak po 
Hennkovem privilegiju celo dosegel podsodnost v Ljubljani. 
Ljubljanski arestni postopek moremo torej pravno oprede­
liti kot sledi: 
Postopek velja predvsem zoper tujce80 (goste, med katere šte­
jemo tudi kmete) in je mišljen torej predvsem kot tako imenovani 
arest proti tujcem (Fremdenarrest), Id spada v skupino prava tujcev 
(Gastrecht). Da bi arest veljal redoma tudi za dolžnike, ki so bili 
ljubljanski meščani, ni verjetno. Tudi zapuščinski in represalijski 
arest v Henrikovem privilegiju ni uzakonjen. 
Ljubljanski arestni postopek obsega tako osebni arest, kakor 
tudi arest na stvari, pri čemer je misliti predvsem na premičnine, 
vendar tudi nepremičnine niso izrecno izključene. 
Pogoji za uvedbo arestnega postopka so v privilegiju lepo razvidni: 
a) obstajati mora denarni dolg (da bi moral biti ta dolg že dospel, 
se izrecno ne zahteva) ; 
b) dolžnik dolga ne plača'; 
^ c) dolžnik dolg prizna; arest velja torej le za nesporne dolgove, 
s čimer hoče zakonodajalec preprečiti svojevoljnosti. Pogoji arestnega 
postopka so s tem za Ljubljano nekoliko postroženi; 
č) dokončna odločba o arestu je pridržana rednemu sodnemu po­
stopku, iz česar sledi, da mora upnik tedaj, ko uvede arestni postopek 
ali vsaj takoj nato vložiti redno civilno tožbo. 
..30 Beseda tujec ali gost (Gast) pomeni po srednjeveški pravni termino­
logiji v prvi vrsti tistega, ki v določenem mestu ni doma, torej ne le pripad­
nika tuje države, marveč tudi osebo, ki stalno biva izven mesta (53: 690 op. 55). 
438 
P,o Otonovem privilegiju je nadaljnji pogoj za uvedbo arestnega 
postopka, da je bila pogodba sklenjena v Ljubljani. 
5. Arestni postopek D privilegiju iz leta 1338. Kmalu po Otonovem 
privilegiju za Ljubljano izda Albreht privilegij iz leta 1338 za Ko­
roško in posebej za Kranjsko. Ta privilegij vsebuje določilo, ki je bilo 
doslej nepojasnjeno, a ki postane razumljivo, čim pri njegovi razlagi 
upoštevamo, da je tedaj v mestih veljal arestni postopek. Določilo se 
glasi: »Man sol ouch di leut ê vor gericht bechlagen, ê man si verpiete« 
(56: 176), kar pomeni, da je treba dolžnika najprej pred. sodiščem tožiti, 
preden se zoper njega uvede izvršba. Ne zahteva se torej za izvršbo 
sodba, marveč samo tožba, iz česar sledi, da ne gre za pravo izvršbo, 
marveč za izvršbo za zavarovanje, ki jo pozna srednji vek v obliki 
arestnega postopka. Kot pogoj arestnega postopka se torej izrecno 
določa, da se mora pred uvedbo ali ob uvedbi arestnega postopka vložiti 
civilna tožba. Določilo je izdano očitno v interesu privilegiranih stanov 
in njihovih fpodložnikov, ki jim prevelika svoboda pri uvajanju arest­
nega postopka v mestih pač ni bila po volji. Prav zato je to določilo 
prišlo v deželne privilegije. 
6. Arestni postopek v poznejši praksi. Arestni postopek se je v 
Ljubljani izvajal še v začetku novega veka, o čemer nam pričajo 
razna mesta v zapisnikih mestnega sveta. Najznačilnejši primer je 
zasežba Spazovih kož, ki so jih na predlog upnikov zapečatili (verpieten 
vnd verpetschiren) reškemu trgovcu v njegovih skladiščih na Bregu 
(4: 1524, 92', 1525, 112' in dalje). Za nas v tem primeru niso toliko važni 
izločitveni zahtevki, ki so se v tem postopku uveljavljali, kot dejstvo, 
da se je zasežba izvršila še pred pravnomočnostjo kakršne koli sodbe 
o terjatvah. 
Čeprav represalijski arest ni bil predviden po Henrikovem privi­
legiju in nam tudi doslej ni znana kaka siceršnja ustrezna norma, pa 
se je dejansko tudi ta vrsta aresta uporabljala v Ljubljani. Leta 1552 
je Janez K. Posch v Ljubljani predlagal, da mestno sodišče zahteva 
posredovanje tržaškega sodišča, ki naj dolžnika — tržaškega meščana 
napoti pred ljubljansko sodišče, ker bo sicer dal Posch prvega Tržačana, 
ki pride v Ljubljano, aretirati (aufhalten — 4: 1552 — fol. 165'). 
Toda Ljubljančani niso bili edini, ki so smeli izvajati arest, in 
tako so ga včasih občutili tudi na svoji koži. Privilegija iz let 1475 
in 1491 (1; 2) naj bi njih in druge kranjske trgovce pred tem obvaro­
vala, a njun uspeh je dvomljiv. Tako zvemo, da je Ljubljančan 
leta 1521 občutil celo represalijski arest, ko je zagrebški upnik proti 
zapuščini nekega ljubljanskega meščana izvajal personalni represa­
lijski arest s tem, da je dal uradnega kuratorja nedofetnih dedičev, 
ki je po svojem opravku prišel v Zagreb, vreči v zapor, dokler se ni 
s prisego zavezal, da bo zapuščinski dolg poravnal in postavil poroke 
(4: 1521, 3' in passim). 
Arestni postopek proti tujcem je otrok svoje dobe. Nastal je kot 
posledica srednjeveškega pravnega partikularizma in se z njim vred 
umaknil novejšim vrstam izvršbe za zavarovanje. 
439 
Viri in literatura: A. Arhivi: i. Mestni arhiv v Ljubljani, zbirka listin. 
— 2. Privilegijska knjiga (strani citirane po rokopisu iz 16. stoletja). — 
3. Zbirka mikrofilmskih posnetkov (številke pomenijo negativ)..— 4. Zapisniki 
mestnega sveta (številke pomenijo stran). — 5. Računske knjige (K. i. = Knjiga 
izdatkov, pril. = priloge). — 6. Registratura (številke pomenijo fascikle). — 
7. Urbarji mestne blagajne. — 8. Osrednji državni arhiv Slovenije: Zbirka 
listin. — 9. Stanovski arhiv (citiran po fasciklih). — 10. Vicedomski arhiv 
(velja isto). — 11. Zbirka rokopisnih prepisov. — 11. a) Imenjska knjiga. — 
12. Škofijski arhiv Ljubljana in Kapiteljski arhiv (KALi), zlasti akti škofa 
Ravbarja. — 13. Državni arhiv Dunaj. — 14. Arhiv Nemškega viteškega reda 
Dunaj. — 14. à) Biblioteca Civica, Trst (Arhiv). 
B. Tiski, objave gradiva in literatura: 15. Bischoff F., österr. Stadtrechte 
u. Privilegien, Wien 1857. — 16. Brunner O., Die Finanzen der Stadt Wien von 
den Anfängen bis ins 16. Jahrh., Wien, 1929. (Studien aus dem Archiv d. Stadt 
Wien, zv. 1/2.) — 17. Chmel J., Geschichte Kaiser Friedrichs IV., I. Hamburg 
1840. — 18. Du Cange, Glossarium VII (R —S), Niort 1886. — 19. Gengier 
H. G. Ph., Deutsche Stadtrechte des Mittelalters, Nürnberg 1866 (gl. zlasti pod 
Klagenfurt). — 20. Geyer R., Zur österreichischen Münzpolitik 1524—1790. 
Numism. Zeitschr. 26 (66), 1933, Wien 1933. — 21. Globočnik A., Übersicht der 
Verwaltungs- und Rechtsgeschichte des Landes Krain, Ljubljana 1893. — 
22. Hauptmann L., Erläuterungen zum histor. Atlas f. d. österr. Alpenländer, 
I. Abt. 4. T., Krain, Wien 1929. — 23. Holtzendorff, Rechtslexikon, Leipzig 
1880 I. — 24. Jaksch A., Die Anlegung eines landesfürstl. Urbar in Kärnten, 
Krain und der Mark 1267, MIöG XXIII. 1902. — 25. Isti, Monumenta historica 
ducatus Carinthiae, I—IV, 1896—1915. — 26. Klun V. F., Diplomatarium Car-
niolicum L, Ljubljana 1855 — Diplomatarium Labacense str. 13. — 27. Koma-
tar F., Das städtische Archiv in Laibach, Jahresbericht der k. k. Staats-Ober-
realschule in Laibach, 1903/4, Ljubljana 1904, str. 1 ss. — 28. Isti, Kostanjeviške 
mestne pravice, Jahresbericht des k. k. Franz-Joseph-Gymnasiums in Krain-
burg 1910/11, Kranj 1911, str. 155. — 29. Kos M., Zgodovina Slovencev od na­
selitve do reformacije, Ljubljana 1933. — 30. Landts Handtvesst des löblichen 
Hörzogthumbs Crain, Ljubljana 1687. — 31. Leitner A., Uvod u studij poreznog 
prava, Zagreb 1939. — 32. Levée V.-Luschin A.,' Ein Protokoll der Stadt Stein 
in Krain aus dem Jahre 1502/3, MMK 195. — 33. Lexer M., Mittelhochdeutsches 
Taschenwörterbuch, 22. Auflage, Leipzig 1940. — 34. Lichnowsky, Geschichte 
des Hauses Habsburg, III. in IV. — 35. Lotz W., Finanzwissenschaft, IL nakl. 
Tübingen 1931, zlasti str. 32 (obsežna literatura o mestnih financah), 33, 254 s., 
270, 293 ss., 364, 410, 425, 460, 470, 525. — 36. Luschin A., Handbuch der österr. 
Reichsgeschichte I. Band, 2. Aufl., Bamberg 1914. — 37. Meli A., Das Remanenz­
geld der landesfürstl. Städte in Steiermark (Ztschr. d. hist. Ver. f. Steiermark, 
VIII. letnik 1910, 176—231). — 38. Isti, Grundriss der Verfassungs- und Ver­
waltungs-Geschichte Steiermarks, Graz 1929. — 39. Mensi F., Geschichte der 
direkten Steuern in Steiermark bis zum Regierungsantritte Maria Theresias. 
Graz u. Wien, zv. I. 1910, zv. II. 1912, zv. III. 1921—22, 1936 (v Forsch, zur Verf. 
u. Verwaltungsgesch. der Steiermark, zv. VII, IX, X, XI). — 40. Isti, Finanz­
geschichte v Mischler-Ulbrich, österr. Staatswörterbuch, 2. nakl. IL Wien 1906, 
str. 36 ss. — 41. Milkowicz W., Beiträge zur Rechts- u. Verwaltungsgeschichte 
Krains, MMVK II. 1889, III. 1890. — 42. MyrbachF., Zur Steuergeschichte Tirols, 
Schanzov Finanz-Archiv XIX/1902, IL zv, str. 93 ss. (v zvezi s Kogler jevo raz­
pravo v AÖG zv. 90, ki mi ni dostopna). — 43. Isti, Grundriss des Finanzrechts, 
München u. Leipzig 1916. — 44. Isti, Gebäudesteuer v Mischler-Ulbrich, österr. 
Staatswörterbuch 2. nakl. II, Wien 1906, str. 162 ss. — 45. Planck J. W., Das 
deutsche Gerichtsverfahren im Mittelalter IL, Braunschweig 1879, str. 367 ss. — 
46. Planitz H,, Studien zur Geschichte des deutschen Arrestprozesses, ZRG, 
germ. Abt. 34 (47), 1913, str; 499 ss. — 47. Polec J., Svobodniki na Kranjskem, 
GMS XVII, 1936. — 48. Popelka F., Geschichte der Stadt Graz, IL Band, Graz 
1935. — 49. Rauch A., Rerum austriacarum scriptores, II. Vindobonae 1793. — 
49. a) Rehm P., Ocena knjige pod 16 v ZRG, germ. Abt. 50 (1930), str. 484 ss. — 
50. Richter F. X. J., Geschichte der Stadi Laibach... v Klunovem Archiv für 
die Landesgeschichte des Herzogthums Krain, zvez. 2 in 3, Ljubljana 1854, 
440 
str. 141 ss. z dodatkom na str. 233. — 51. Rosenberg L., Lehrbuch des deutschen 
Zivilprozessrechtes, Berlin 1929, str. 673 ss. — 52. Schmeller A., Bayerisches 
Wörterbuch, Stuttgart-Tübingen 1817—1837. — 53. Schröder R.-Künssberg K, 
Handbuch der deutschen Rechtsgeschichte, I. Teil, 6. Aufl. Leipzig 1922. — 
54. Schultze A., Recenzija G. Kischa, Der deutsche Arrestprozess in seiner 
geschichtlichen Entwicklung, Wien-Leipzig 1914 v ZRG 37 (50), str. 591 ss — 
55 Schumi, Urkunden und Regestenbuch des Herz. Kram, Ljubljana 1882—1887. 
— 56. Schwind-Dopsch A., Ausgewählte Urkunden zur Verfassungs-Geschichte 
der deutsch-österr. Erblande im Mittelalter, Innsbruck 1895. — 57. Sohm-R., 
Städtische Wirtschaft im 15. Jahrh., Conrads Jahrbücher für Nationalökonomie 
und Statistik, XXXIV, Jena 1879, str. 253 ss. — 58. Valvasor J. W., Die Ehre des 
Herzogthums Krain. — 59. Vilfan S., Deželni ročini kot viri nase ustavne zgo­
dovine, GMDS XXV/XXVI 1944/5. — 60. Vrhovec J., Ljubljanski mešcanje v 
minulih stoletjih, Ljubljana 1886. - 61. Werunsky E Österr. Reichs- u Rechts­
eeschichte, Wien 1894 in nasi. — 62. Wretschko, v ZRG, germ. Abt., 46 (1926), 
str. 431 ss., ocena dela: Stolz O., Beiträge zur Geschichte des Unterengadins 
aus Tiroler Archiven 53, Jahresbericht der hist. ant. Gesellschaft von Grau­
bünden, Chur 1924 (ki mi ni dostopno). — 63. Zahn, Austro-Friulana. — 
64. Zwitter F., Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljubljana 1929 — 
65. Isti, Razvoj ljubljanskega teritorija,' Geogr. vestnik V/VI, 1929Л0, str. 143 ss. 
— 66. Zontar J., Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939. 
GESCHICHTE DER DIREKTEN STEUERN UND DES ARREST­
VERFAHRENS IM MITTELALTERLICHEN LJUBLJANA 
(Heinrichs Privilegium vom Jahre 1320) 
Zusammenfassung 
Die rechtsgeschichtliche Erörterung des Privilegiums vom Jahre 1320 führt 
mit Berücksichtigung weiterer, meist mittelalterlicher Quellen und mit Hin­
weis auf diesbezügliche Normen "anderer, verwandten rechtlichen Kreisen 
angehöriger Stadtrechte (insbesondere Innsbruck und Klagenfurt) zu folgen­
den Ergebnissen: 
Ljubljana kennt ursprünglich die Belastung ihrer Bürger mit Leistungen 
in Arbeitsform (Wachen und öffentliche Arbeiten), denen sich spater das 
Reisen als Heerfolgepflicht beigesellt. Alle diese Leistungen zeigen im 
16. Jahrhundert die Tendenz zur obligaten oder fakultativen Umwandlung m 
Geldabgaben. T , 
Eine direkte Steuer kennt die Stadt schon um die Mitte des 13. Jahr­
hunderts unter der Regierung der Spannheimer in der Form einer von der 
Steuerpflichtigen direkt an herzogliche Beamte entrichteten Steuer Wahrend 
wir über die rechtliche Natur der von Ottokar und Rudolf in Kram ein­
gehobenen Abgaben nicht vollkommen im К1атеп sind, sind uns die ersten 
Belege für eine städtische Steuer aus der Zeit der provisorischen Landes­
herrschaft der Görz-Tiroler Grafen (1320) erhalten. Es handelt sich hier -
analog der damaligen Innsbrucker Schatzsteuer um eine global bestimmte 
städtische Abgabe an den Stadtherrn (zugleich auch Landesfürsten), die von 
der Stadt autonom repartiert wird und vorzüglich am Hauseigentume hattet 
Diese ordentliche Steuer stabilisiert sich im Laufe des 14. Jahrhunderts auf 
der Höhe von 72 Pfund Pfennig und geht in diesem Betrage ins Remanenzgeld 
441 
über, um als Bestandteil dieser Abgabe an das Vizedomamt einen — durch 
besondere Währungsverhältnisse in Krain bedingten — Sprung auf 90 Gulden 
mitzumachen. Das Remanenzgeld, dessen Begriff und Entwicklung in Ljub­
ljana wir genau verfolgen können, ist hier weder lediglich die alte Stadtsteuer, 
noch lediglich, das Gerichtsgeld, sondern der Inbegriff aller städtischen 
Abgaben an das landesfürstliche Vizedomamt, was mit der für die Periode 
Kaiser Maximilians festgestellten Bedeutung des Ausdruckes Remanenz als 
landesfursthche Einnahmen (siehe Anm. 20) im Einklänge steht. Die Ansichten 
Mells und Mensis über das steierische Remanenzgeld treffen hier nicht zu und 
durften wohl auch für die steierischen Verhältnisse als allzu einseitig be­
zeichnet werden, insbesondere da die ursprüngliche Bedeutung des Wortes 
Remanenz (von Meli und Mensi unbeachtet) nicht nur in Krain gebräuchlich 
war und auch die Verwandschaft des öffentlichen Rechtes in Krain und Steier­
mark vermuten lässt, dass das Remanenzgeld in Steiermark nicht von jenem 
in Krain wesentlich verschieden gewesen sei. 
Ausserordentliche Steuern in Ljubljana können wir spätestens zu Ende 
des 14. Jahrhunderts feststellen. Im Laufe des 15. Jahrhunderts übertreffen 
diese ausserordentlichen Steuern die alte Schatzsteuer bei weitem an Bedeu­
tung. Unter Maximilian kommt auch in-Krain die neue — teoretisch noch 
ausserordentliche, tatsächlich aber ordentliche - Gültensteuer auf, was die 
Entstehung einer zweiten, neuen, an die Stände geleisteten ordentlichen Stadt-
steuer zur Folge hat Die umstrittene Verpflichtung der steirischen Städte und 
Markte zur Übernahme eines Viertels des Anschlages, wird für Krain aus­
drücklich als unbestehend erklärt Die Krainer landesfürstlichen Städte und 
Markte deklarieren (zum ersten Male angeblich 1504) ihr Einkommen; diese 
Einlage wird ins Gültbuch eingetragen, worauf je nach dem die Stände eine 
Besteuerung der halben, ganzen und schliesslich dritthalben Gült vornehmen 
jeder btadt automatisch ihr Anteil abgemessen wird. 
Die Darstellung des mittelalterlichen Steuerwesens in Ljubljana erstreckt 
sich unter anderm weiter auf Steuerrepartition, - Pflicht, - Befreiung und 
— Exekution. B 
Während der zweite Artikel des Privilegiums bisher als Sanktionsbestim­
mung zum Steuerartikel gedeutet wurde, erweist er sich bei genauerer Über­
prüfung als rechtliche Bestimmung über das Fremdenarrestverfahren, somit 
als zmlexekuüonsrechtliche Norm. Die Voraussetzungen dieses Verfahrens 
sind aus diesem Artikel klar ersichtlich. In Verbindung hiemit lässt sich auch 
fder^nn/es Ajt'kels über Verbieten und Klagen in den Landesprivilegien 
fur Kärnten und Krain von 1338 genau erklären. 
442