383 Kako pespešujejo posojilnice moralo in nemoralo? Eo se je v nekem kraji posojilnica snovala, izrazil se je odličen slovenski domoljub, da bode posojinica 384 nova prilika, da se bodo ljudje še bolj zadolžili, kakor so že zadolženi. Snovatelji so mu na to odgovorili, da se bode prošnjikom samo v potrebi in sili posejevalo in da se bode pazilo, kako se bode posojeni denar porabil ter sploh na m rslo in naravnost gledalo. Na to je opomnil drug domoljub, da dobri nauki pri ljudeh tega okraja toliko zaležejo, kakor bi nraco z vodo polil.a To ste torej mnenji, kakor bi posojilnice v moralnem obziru ničesar storiti ne mogle ali kakor bi celo o materijalnem obziru ljudstvo v pogubo bile. Z ozirom na take izjave je vredno, da preiskujemo, ali morejo posojilnice v moralnem obziru kaj koristiti ali pa nasprotno kaj škodovati. Z moralnega stališča se dajo sicer vsi denarni zavodi opravičiti, ker so vsi osnovani na podlagi zakonov, in zakoni ščitijo kolikor toliko moralo. Vendar se v bankah ne more to v veliki meri trditi. Več velja to o hranilnicah, ker one spodbujajo ljudstvo k varičnosti. KeJar pa dolžniki na posodo jemlejo pri hranilnicah, takrat ne pride v poštev nijeden moraličen moment, ker hranilnice ne posojejo osebam, ampak dajo denar le na hipoteke, zemljišča, poslopja in dr. nepremakljivosti. Posojilnicam je pa v prvi vrsti namen, da goje osebni kredit. Osobito velja to o Roiffeisenovih posojil-icah, zlasti onih, kitare delujejo v milih krajih in za mali obseg. To lehko veliko v moralnem obziru koristijo. To je tudi njih dolžnost, kajti večkrat imajo to izrecno v svojih pravilih, v katerih stoji recimo določilo, da morajo dobro gospodarstvo pospeševati, k varičnosti spodbujati, ljudstvo v nravnem obziru izboljševati. Radi tega so skoro vse posojilnice zavezane, da nemoralnih ljudi v zadrugo ne sprejemljejo ali da jih izključijo, kedar so bile obveščene o njih nemoralnosti, n. pr. kedar je bil kdo radi hudodelstva tako obsojen, da je zgubil obSinsko volilno pravic). Posojilnice pospešujejo lahko nravnost posebno takrat, kadar posojajo. Pri prošnjah izprašujejo, za koliko časa prošnjik posojila potrebuje, kje in kako bode dobil novce, da bode zopet vrnil. V navzočnosti ali še boljše v nevnazočnosti proš-njika se izprašujejo poroki ne samo o materijelni, ampak tudi o moralni vrednosti prošnjikovi. Kedar se posojilo stranki izroči, veli se njej in porokom, naj ona dobro gospodari, slednji pa naj bodo nekakoršni varuhi stranki, kateri so bili porok. Na take in enake načine pospešujejo posojilnice moralo. To delo ima včasih kaj uspeha, seveda včasih to pač res več ne zaleže, kakor če se „raca z vodo polije." Nasprotno pa posojilnice tudi lahko v moralnem obziru škodujejo, in sicer na sledeče: 1) ako prelahkomišljeno posojujejo, 2) ako se za redno vračanje recimo v malih, polu-letnih obrokih ne brigajo, 3) ako niti ne gledajo, da bi ljudje obresti redno plačevali, 4) ako posojujejo odborniki v prvi vrsti le svojim sorodnikom, prijateljem, ali ako si sami izposodijo kar je največkrat celo zoper pravila, 5) ako izkoriščajo posojilnice v politične svirhe ali 6) ako — kar je grozno zapisati' — izneverijo oni ali njih uradniki, večje ali manjše svote.