Poštnina plačana v gotovini. LETO XX. št. 17 KRANJ, 23 APRILA 1933. cena številki 1 din. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvu: letno 65 Din. Z NI. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i odprava v Kranju. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: po dogovoru. Oglase sprejema samo tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Ali znaš, što so jezuiti? Postanek. Pred 400 letami je stanje Cerkve ne bilo najveselejše. To je bila doba, gda so se jezeri i milijoni odtégnoli od pravoga Kristušovoga tela — sv. Matere Cérkvi. Človeče strasti so napravile globoko rano Cerkvi. Vihér, ki je divjao po celoj Evropi, je dugo ne vtišao. Martin Luther je zdigno glas proti papi i Vnogi so šli za njim. V tom temnom časi pa je Bog pozvao navadnoga španskoga oficera, da liki svetla Zvezda stopi pod božo zastavo i ide v boj „ za vékšo čast božo.ˮ Sveti Ignacij se je naródo v gradi Loyola na Španjolskom. Leta 1521. je bio prí zasedavanji mesta Pampeluné težko ranjeni na nogi. Doségamao je bio vojak-oficer. Betežnoga so spravili v bolnico. Da bi si kráto čas med velkimi bolečinami, je proso, naj njemi dajo kakše čtenjé. Ar so drügi knjig-ne meli pri roki, so njemi dali „ Živlenje Jezušovo i njegovi svecov “. Močno genjeni pri čtenjej, je skleno popunoma se osloboditi vezálja grehov. Gda je ozdravo, je püsto svecko mišlenje i skrbi i šo na božo pot zavolo očiščavanje düše — v Monserat. Nato je ostavo svet za nekaj časa i v samoti molo pa premišlavao od večnih istin. Napisao je lepo knjigo „Dühovne vajeˮ. Kniga je puna modrosti i poznanja človeče düše. Ogenj verske navdüšenosti ga je zvao v Sveto deželo, da bi tam gláso sv. evangelij. A zavolo pomenkanja bogoslovnoga znanja se je napoto leta 1528. v Pariz, da bi se včio modroslovja i bogoslovja. Tü se je spoznao z večimi dijaku Leta 1534. se je s šestimi temi prijatelami zapriségno v kapeli na bregi Mont-Martre, da ščejo svoje živlenje Bogi posvetili pod geslom „vse za vékšo čast božo". Papi Pavli III. so se ponüdili v slüžbo, naj njim da kakšešté bogolübno delo. Papa so je z radostjov sprijali i potrdili njihovo dühovno zvezo pod imenom „ Jezušova drűžbaˮ. Prvi voditeo novoga réda je bio Sv. Ignacij Loyolski. Drüžba se je naglo širila. Ob smrti Sv. Ignacija je mela že 1000 kotrig, 1. 1750. pa nad 22.000. Zavolo velke vučenosti i velikanskoga uspeha pri vsem svojem deli je réd včasi oči neprijatelov Cerkve na sebé potegno. Njihov boj proti Cerkvi se je spremeno — v boj proti jezuitom. Boj je bio tak strašen i strasten i protivniki réda so tak dugo ne mirüvali, dokeč so ne prisilili papo Klementa XIV. 1. 1773., da so red samo zavolo mira prisiljeno, kak so se sami izrazili, razpüstili za nekaj časa. Liki prihajale so vnoge prošnje v Rim. Zato so Pij VII. 1. 1814. páli dovolili, da se je red znova vtrdo. Od toga časa se je „Jezušova drüžbaˮ jako razcvela i razširila po vsem sveti. Jezuitski red je strah vseh protivnikov Cerkve. Sovražijo i preganjajo ga vsikdar, gde ga li morejo. Preglednimo si nešterna ta preganjanja. — Prvikrat so bili pregnani 1. 1759. iz Portugalskoga. Na stotine so vrgli v vozo, gde so vmirali od glada i nevole. L. 1764. jih je pregnao francoški krao iz svoje države. Iz Španije so je stirali l. 1767. z vsov nemilostjov. L. 1773. se je zdrüžilo za boj proti jezuitom več kralov. Odürjavanje i preganjanje pa nemirovnost je bila tak velka, da so papa „Jezušovo drüžboˮ samo zavolo mirovnosti razpüstili. Nešterne države pa, štere so sprevidiš hasnovitost i dobro delo jezuitov, so prosile, naj papa v njihovih krajej znova potrdijo té red. Tak se je tüdi zgodilo. L. 1814. je bio réd obnovleni za ves svet (že prle je bio za nešterne kraje). Obnovlena drüžba je bila od neprijatelov ravnotak zaso-vražena, kak prle. Protivniki so je ne mirno gledali. Včinoli so, da se je v večih državah izdao zakon, ki prepovidavle jezuitom delati si prebivati v tistoj državi. Takši zakon je bio vödani 1820. na Rusoskom, 1847. v Švici; za časa kulturnoga boja (boj države proti Cerkvi) so jezuite pregnali iz Nemčije (1872.) i 1901. iz Francoske. Lansko leto 2. febr. (1932.) se je isto zgodilo v Španiji. Zakaj preganjajo jezuite? Kda človek šte zgodovino jezuitskoga réda i vidi, da jezuite preganjajo vse od njihovega začetka naprej, se mora pitati, ka je tomi zrok. Odgovor je lehek i kratek. Sam Kristuš je že naprej dao té odgovor z rečmi: „Preganjali vas bodo zavolo mojega iménaˮ. Od prvi krščenikov vse do déndenéšnjega časa i do konca bodo valale té Kristušove reči. Posebno v velkoj meri se vistinavle ta Kristušova prerokba na jezuitih, ki Kristušovo ime najbole verno i nevstrašeno glasijo. A ne z mečom, ali z politikov, ali s kakšim nedovoljenim sredstvom, nego je to mali šereg lüdi, ki nema ne blaga, ne bogástva, ne sile — nego samo reč Kristušovoga evangelija na jeziki i Kristušovo lübezen v srci. — Samo lübezen do Kristuša-Boga i lübezen do bližnjega pripomore jezuitom do tak velkoga uspeha, ki ga neprijatelje Cerkve z tak grdov nevoščenostjov gledajo i sovražijo. Jezuiti so tisti, ki so njim najbole napoti, da nemorejo sejati v srca lüdi seme nevere i odürnost do Cerkve i s tem do Boga. Jezuite trbe pobiti ali pregnati, te de njim delo ležej šlo, te bodo dosta bliže zmagi. Tak mislijo i delajo protivniki jezuitskoga reda i Cerkve. Da pa nevučeno krščansko lüstvo ne zvedi za prave namene neprijatelov Cerkve, trbe tomi lüstvi pesik v oči vrči. Zato se pred lüstvo postavijo takši zroki, ki se vidijo na prvi pogled istinski, če pa poglednemo malo bole globoko, vidimo, [zakaj se ide. — Protivniki jezuitov majo etakše zroke: „Jezuiti nemrejo biti narodno zavedni (narodnjaki). Oni so pokorni svojemi najvišišemi predstojniki-generali nazvanim, a té je mednaroden. Zavolo odvisnosti od toga prodstojnika nemrejo nikaj včiniti za svoj narod, če bi tüdi šteli, ar njim njihov 2. NOVINE general ne dovoliˮ Z drügimi rečmi se to pravi: jezuiti ne lübijo svojega naroda. Očivesno je, da jezuiti lübijo narod zavolo Boga. — Več pa včinijo i vekšo lübezen izkažejo jezuiti s tem, da delajo za narodno srečo na tom i na onom sveti. Ne samo z rečjov, nego z djanjom. Cele knige bi se lehko napisale, ki bi gučale, kelko hasnovitoga so včinoli jezuitje na priliko pri nas za hrvatski narod na svecko živlenje gledoč. Ravnotak ali ešče več za drüge narode. Pravijo, da jezuitje ne lübijo svoj narod. Velka krivica se njim dela, če jih što tak ogrizavle. Poslüšajmo, ka pravi brèzverski zgodovinar Heltwald od jezuitov: „Malo je takšega pola v znanosti, gde ne bi jezuitje brodili. Jezuitom ide najvekša zahvala za najbouša dela v zgodovini, prirodoslovji, zvezdoslovji itd. V časi, gda je vse zagiftano s sovraštvom, se malokda i malošto spomni na njihove zasluge, a ešče menje je pa poštüjeˮ. Tak pravi Cerkvi nenaklonjeni človek-vučenjak, ki je samo istino povedao. Ravnotak pravi od jezuitov drügi brezverski sovražnik Cerkve — Macalay: „Gde so jezuiti predgali, so bile cerkve premale za poslüšavce, ime jezuit na knjigi (ki jo je napisao) je dalo najboše zagotovilo, da se je kniga gvüšno odala. Na vüho jezuitov so šepetali velikaši i plemiči skrivnosti svojega živlenja. Jezuitje so zgajati mladino grofov, meščanov i vseh drügih stanov od detinstva do moške dobe. Ne morje i püstina, ne glad i küga, ne bolečine i mantranje, so ne prebraniti, da si jezuiti ne bi osvojili srca pri vsakom narodi i zbüdili batrivnost lüdem male vere, kda so držali križ pred očmi vmirajoči:ˮ Nadalni vzrok preganjanja pa je etakši: „Jezuiti so popunoma pokorni Sv. Oči Papi zavolo svojih oblüb. Ar so pokorni sv. Oči, lehko pridejo nazkriž z dužnostmi, štere njim nalaga zemla, v šteroj živijo. Zato so škodljivi i nevarni i jih trbe pregnati.ˮ Vsem nam je jasno, da takše trditve nemajo nikšega fundamenta. Če jezuite preganjajo zato, ar so pokorni sv. Oči, potem morajo pregnati tüdi vse drüge katoličane, ar so vsi dobri katoličani pokorni Sv. Oči, čiravno so ne zvezani na to s posebnov oblübov. Sv. Oča so ne svecki vladar. Pokornost papi v verskom pogledi nikomi ne brani biti dobra kotriga svojega naroda. Ne brani i nemre braniti, ar se oblast sv. Očé ne nanaša na politiko nego na cerkveno oblast, na düše i teh zveličanje. Sv. pismo pravi: „ Dajte cesari, ka je casarovoga — i Bogi, ka je božega. ˮ To je navuk sv. Cerkve. Toga navuka se posebno verno držijo jezuitje — kak najbouši katoličani — ne po kakšem pritiski, nego po svojoj prostoj voli i düšnoj vesti. Če se pa nepozvani vmešava v cerkvene stvari, te se mora vsaki katoličan držati Kristušovih reči: „Boga trbe bole poslüšati kak lüdi.ˮ Neso jezuiti samo dobri državljani, nego tüdi dobri slüžabniki boži i ne-vstrašeni branilci sv. Stolice. Dokeč pa bodo stali liki trdnjava proti vsemi, ka je nekrščanskoga, tak dugo se bodo v nje zaganjali neprijatelje-prostozidari i viheri se bodo zaletavali v steblo sv. Ignacija Loyolskoga — naškodili pa ne bodo. Dobro pravi nesramni pesnik Heine: „Siromaški očevje Jezušove drüžbe, vi ste bili strašno i krivci za vse pri liberalnoj stranki. Nešteri ni lüdje so pripravlali samo vašo pogibeo, a neso gledali na zasluge. Jaz sem se pa nikdar ne skladao s kričom moji prijatelov, ki pri imeni St. Ignacij Loyolski pobesnijo kak bivolje, če pred njimi drži človek rdečo kapo.ˮ Niti zgodovina, niti zdajšnje delüvanje jezuitov ne da zroka, da bi je mrzili i preganjali. Oni, ki mrzijo Drüžbo Jezušovo, ščejo vničiti Cerkev. preganjati dnesdén jezuitski red ne znači nikaj drügo — kak odpraviti red, ki je cerkvi vözreda koristen i potreben za rešavanje düš. Postni dnévi so nas opominjali na trplenje Našega Gospoda Jezuša Kristuša. Prehodili smo vse postaje križane poti. Na velki četrtek i pétek smo v mislih gledali Kristuša pred sodnim stolom. Dosta lažnivih svedokov je nastopno, da bi dokazali njegovo krivdo. A svedoki so ne vednako gučali i najmenje so ne mogli dokazati, da bi bio Jezuš kriv. Pa vseedno obsodili so ga — na najstrašnejšo i sramotnejšo smrt na križnom drevi so ga obsodili, ne da bi meli pravoga zroka. — - — Zdrüžimo svoje molitvi z vsemi katoličani v vročo molitev, da nam nakloni Gospod stanovitnost. Domača i Svetovna politika. Sprememba agrarnega zakona. V parlamenti je predložena sprememba agrarnoga zakona. Sprememba je ešče ne zglasana. Da agrarni interesenti zvejo, za koj se ide, kratko omenimo načrt spremembe. Količnik bi se znižao od 160 na 140. To teliko pomeni, ka gde je čisti katasterski dohodek pri oráli, 10 Din, tam bo toga orala cena 1400 Din i ne 1600 kak dozdáj, to je 200 Din falejši 60. Zemla bi bila falejša. To je jako pravična zahteva, ar pridelki zemle so dosta falejši, kak so bili, gda se je agrarni zakon razglaso. Vse se ravna po čistom katasterskom dohodki. Vzemite naprej Novine od 1. 1931. nov. 1. pa tam najdete ceno Slovenska krajina. Našim čitatelom. Denešnje Novine so zdaj samo štiristranske, to pa zato, ar se urednik nahaja doma na počitnicaj. Dr. Korošec v Tuzli. „Jutranji list prinaša sledečo poročilo: Iz Vr-njačke banje se poroča, da je odpotüvao dozdáj tű bivajoči bivši ministerski predsednik dr. Anton Korošec v Tuzlo, gde bo stanüvao od zdaj naprej. Nemški vdarec našemi gospodarstvi. Nemška vlada je prepovedala vsakše zaposlitveno dovolenje za tüje polodelske sezonske delavce. S tov prepovedjov so najbole zadeti delavci iz naše krajine, ki so najšli vsakše leto zaslüžek kak polski sezonski delavci v Nemčiji. Ravnotak je tüdi nemška vlada prepovedala uvažati v nemško državo sadje iz južno - Vzhodne Europe. Prošnja agr. zadruge. Agrarna zadruga je zaprosila gospode, ki so merili agrarno zemlo, naj počakajo si- 23, aprila 1933. agr. zemle po količniki 160. Mesto 160 povekšajte kat. dohodek z 140-mi, pa najdete, keliko bo zemla falejša, gda se zakon spremeni. Cena tiste agrarne zemle, od štere se plačüje prispevek za vodno zadrugo, pa bi bila ešče falejša. Pri toj zemli je pred viden količnik 120. Če pa što naednoh plača doli agr. zemlo, tisti pa dobi 20% popüsta od že znižane cene. Mesto 20 let bi se pa plačüvala zemla 30 let i ne drugomi, samo državi. Gda svoj pogled vržemo na te nameravane spremembe, dvojo reč vzememo v pamet. 1. Poslanca Vesenjak i Klekl, ki sta bila svoj čas člana agrarnoga odbora i zahtevala niske cene, sta naprej vidila, da samo z niskimi cenami se lehko pomaga siromaki i samo s temi cenami si more agrarna reforma hitro i ugodno rešiti. Če bi se te sprejele zahteve, štere sta stavila, bi ne trbelo zdaj cen znižavati i let podugšavati, ar bi te lejko vsaki nekaj plačao i dozdáj bi že vse dolplačao. Zdaj pa niti po znižanoj ceni ne more Vnogi v toj stiski nikaj plačati. 2. Drügo, ka moramo povdariti je pa veliko zadoščenje agrarnoj zadrugi v Črensovcih. Trn v peti je bila vsem, ki so šteli te siromaški narod prisiliti, da drago odküpi agrarno zemlo. — Zadruga se borila proti njim i svojo drüžino pripelala do agrarvoga zakona i toj svojoj drüžini z zadoščenjom naznanila i njej pali naznanja: veselite se, ki ste me bogali i ne pogodili agrarne zemle, Vidite, ne ste je zgübili, kak so vas sagali, mate jo i njena cena se je znižala pa se vüpamo, da se bo ešče znižala. 23.aprila 1933. NOVINE 3. romaške člane za izmeritvene stroške. Gda dobimo odgovor, ga objavimo. Črensovci. Kak vsako leto, tüdi letos je občina vödala svoje pašnike, poti i konike. Samo zgodila se je pomota. Poleg cerkve ležeče sejmišče je cerkvena last. Cerkvena oblast kak je občini naznanili, tü ne dovoli pasti, nego samo, da se senje drži. Pa vendar je občina vödala to za pašo, ka de okolica cerkve tak pali zgrde na. — Občina je tüdi dala vö grabo pri cintori, štero je že dvakrat pismeno darüvala Domi sv. Frančiška. Ta graba pa neje občinska, nego cerkvena, kak kaže kataster. — Tretja pomota pa v tom stoji, ka je občina pozabila vödati tisto Občinsko imanje, štero majo nešterni bogatejši k svojemi zagrajeno i je hasnüjejo. Dačo plačüjejo od toga vsi, hasnüjejo je pa samo nešteri. Novoga župana dužnost je, ka j to krivico javi na oblast i jo odpravi, čeravno se to komi ne bi vidilo. Velki ogenj v Soboti. Preminoči j tjeden je bio velki ogenj pri invalidi ! Holcman Janezi v M. Črnci. Ogenj je I zahtevao tüdi človečo žrtev. Zgorelo f je najme dete 6 let staro. Ravnotak tüdi se je vžgala obleka Holcmanove žene, štero šoj včasi odpelali v bolnico. ; Ogenj je napravo veliko škode. Mrtvo dete v Ledavi. Na velki I četrtek sovnajšli malo dete v Ledavi [ v Soboti. Ženska, štera je dete poroI dila je vrgla dete v vodo. Zločinsko mater zdaj išče ohlast. Tolvaji v Bogojini. Na velki petek so bili na več mestaj tolvaji. Odnesli so desetim hišam kokoši. G. Mati jaši Gregorec so pa odnesli dve vreči pšenice i dosta remenja od mlatilnoga stroja, v vrednosti 3.000 Din. Nesrečen spadaj. Sirota samica, Tkalec Ana v Trnji, je spadnola po zglavički doli z štao v senjek i se je tak skukla, ka je čez dva dni vmrla v Soboti v bolnišnici. Pokojna je bila 33 let goreča kotriga tretjega reda sv. Frančiška, vsaki den pri sv. meši i prečiščavanji. Gda je še bole vidila, je vnoga leta kinčila oltare, čisla, svetinjice, pojase i škapulere pa do zadnjega poskrbiš vala vsem, ki so te reči potrebüvali. Ka je skrbela vsa leta z nabiranjom za potreboče Matere cerkvi i ka je dühovščino globoko poštüvala, moramo posebno povdariti. Cela okolica jo poznala pod imenom „Anaˮ i jo poštüvala, siroto vsikdar zadovolno. Naj njej sv. Ana odpre vesela nebesa, molimo za njo. Sv. mešo za pokojno so opravili na Vüzem g. Klekl Jožef, vp. plebanuš v Črensovcih, za volo šteroga je Pokojna bila bita i zapreta od bolševikov, a jih ne ovadila, gde so. Izredni občni zbor „Zavednostiˮ se bo vršil 22. aprila 1933. ob 9. uri dopoldne v Murski Soboti v Martinišci z običajnim dnevnim redom. Vabim vse člane - da se občnega zbora udeležé polnoštu dno. Brünec Joškd,lpreds. Po domovini. Pred cerkvijov dva strelo i ednoga z nožom rano. Pri Sv. Andraši v Slov. goricaj se je zgodo preminočo nedelo ob pou desetoj, gda je šlo nájveč lüdi k slüžbi boži, pred farnov cerkvijov krvavi zločin, ki je vse obsodbe vreden i kriči po strogoj obsodbi Podivjanoga krivca. Pijani Franc Kocuvan jev püsto proti kmečkomi sini Franci Žmavci iz pištole strel, ki je zgrešo cio i rano po nedužnom 13 letnoga Janoša Andrašiča iz Erjavcov i 16 letnoga Franca Lovreca iz Smolincov. Žmavc, šteroga je strel slučajno ne zadeo, je zbežao proti cerkvi, da bi se skrio pred ponovnim napadom. Kocuvan je zgrabo bežečega pred cerkvenimi dverami i njemi je zapičo nož globoko v hrbet. Obdani se je zgrudo nezavesten i je njegova rana jako nevarna. Župan, od Sv. Andraža je napadalca začasno zapro v občinski zapor i nato izročo orožnikom, ki so najšli pri njem pištolo i dva noža. Kocuvan je priznao orožnikom, da je obklao Žmavca iz staroga' sovraštva. Gda so lüdje vidili pred cerkvijov krvavo dejanje, so razbežali na vse strani i slüžba boža je bila preložena za kratek čas. Brzovlak je razmesaro dve kravi. Brzovlak je povozo na prehodi med Sv. Lovrencom i Hajdinov pri Ptüji voz, v šteroga sta bili vpreženi dve kravi. Brzovlak je zavozo naravnoč v vprego i popunoma razmesaro obe kravi. Tüdi voz (kola) je brzovlak popunoma zdrobo. Voznik je pa v zadnjem hipi skočo z voza i si tak rešo živlenje. Po nesreči i neprevidnosti je strelila 3. aprila v Ljubljani v krčmi »Pri sodčki« natakarica Katá Šimonič svojo prijatelico i brezposelno natakarico Anico Piškur. Krugla je zadela žrtev pod srce, vendar je njeno stanje ne nevarno, včasi so jo prepelali v bolnico. Po tüjini. Novorojenček med. mlinskimi kamni. Iz mesta Bukaresta v Rumuniji poročajo: Nekši kmet je dao zmleti svojo pšenico pri nekšem mlinari v vesnici Svinjate pri Černovicaj. Gda pa je pripelao melo domou, je vido, da je mela krvava. Naznano je celo zadevo orožnikom, ki so napravili včasi preiskavo. Pokazalo se je, da je dekla v mlini rodila i vrgla novorojenčka včasi po porodi med mlinske kamne, ki so popunoma zmleli dojenčka. Nečlovečo mater so zaprli. Framazoni — brezverec preganjajo katoličane v Španiji. Upravitel! pokrajin imajo puno skrbi, da morejo s političnimi globami kaštigati vse tiste zavedne katoličane, ki se na te ali drügi način pregrešijo proti za- koni. Tak je upraviteo pokrajine Leon naložo globo v zneski 120.000 Din ništernim osebam i med njimi tüdi nekšemi sodniki, šteri je, tak najme pravijo, ob priliki nekše verske prireditve zgovoro reči proti vladi. Prednica nekšega samostana je bila kaštigana, ar je dala na stari način pokopati nekšo mrtvo redovnice. Prebivalci Turilusa, moški i ženske, so morale plačati visiko globo, ar so ob vesti, da je republike konec, zvonili z zvonami. Šteri je ne mogeo ali šteo plačati, je morao v zapor — v vozo. V Valenciji je bilo kaštigani 8 najodličnejših gospa, ki so v imeni krščanskih ženskih organizacij protestiral pri državnih oblasti proti rüšcnji ništernih križov. Hüdomi preganjanji so izpostavleni katoličanski listi. Samo mali napad na framasonstvo — brezverec, zadostüje, da se časopis ustavi, urednik pa kaštiga ali pa izžene iz kraja, gde list izhája. Takša je Sloboda tam, gde vláda framasonski düh. Nova letalska nesreča 29. marca je spadnolo na zemlo poštno letalo, štero vozi iz Berlina v Brüselj, v bližini Essena na Nemškom. Od 10 potnikov je osem zgorelo pri živom teli. Angleži preleteli najvekšo goro sveta Mont .Everest. Dve velkivi angležkivi letali angleške ekspedicije na Mont Everest sta preleteli Himalajsko pogorje v Aziji. Letali sta dosegnolov višino 10.675 m, to je 1800 m više od višine najvekše gore sveta Monte Everesta. To je bio prvi polet prek najvekše gore sveta. Statistika od dežja. Množina dežja na posamičnih delaj sveta je jako različna. Najmenje dežüje v Avstraliji i to letno približno 47 em. Sledijo Europa s 61 em, Azija s 63, Severna Amerika s 63, Afrika z 81 cm, Jüžna Amerika s 140. Profesor Fritsche ceni vso množino dežja, ki spadne letno na zemlo, na 112.000 kubičnih kilometrov ali 112 milijard ton. 70 milijonov Američanov neprestanoma pije pivo. Eden den preminočega tjedna je steklo po grli v vsej Ameriki telko piva, da bi na njem lehko plavala bojna ladja; če bi se mogla izvršiti vsa naročila bi pa lehko plavali na stočenom pivi dve bojni ladji, tak pišejo nekše amerik. novine. Amerik. novine pišejo, da je newyorsko prebivalstvo sprejelo povratek piva podobno, kak sprejema dete novo igračo. Liki gostilničare se med sebov pitajo, kak dugo bo trpelo navdušenje prvoga dneva. Navekše mesto na sveti je London. — Glavno mesto angleške države je London. Po zadnjih podatkaj London neprestanoma raste i je v zadnjih letaj narasteo za 723.741 lüdi, tak da zdaj šte 8 mil. 200.000 lüdi. 4. NOVINE 23. aprila 1933. Plaz zemle zakopao 120 lüdi. V marci je pokopao plaz zemle v južnoameriškoj državi Peru v pokrajini Trnillo 120 lüdi, ki so se nato pod zemlov zadüšili. Nedela po Vüzmi prva. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet! Vu onom vremeni: Gda je večér bio tisti dén, edno soboto, i dveri so bilé zaprte, gde so bili Vučenicke vküp správleni za volo stráha od židovov; prišao je Jezuš, i stano je na srejdi, i veli njim: „Mir vam bodi.ˮ gda je to pravo, pokazao je njim roké, i rebro. Radüvali so se zato Vučenicke, ka so vidili Gospodna. Pravo je zato njim pali: „Mir vam bodi!ˮ Kak je mene poslao Oča: i jaz pošiljam vas. Eta gda je povedao dehno je na nje i pravo njim: vzemte Düha svétoga, šterim odpüstite grehe, odpüščajo se njim: i šterim zadržite, zadržáni so. Tomaš pa eden z ti dvanájset, ki se zove Dvojnik, ne je bio z njimi, gda je prišao Jezuš Pravili so žalo njemi drügi Vučenicke: vidili smo Gospodna. On je pa pravo njim: či ne bom vido vu njegovi rokaj cvekov prebodnjenjá, i ne püstim prsta mojega vu mesto cvekov, i ne püstim roke moje vu rebro njegovo, ne bom vervao. I po osmom dnevi so pali bili Vučenicke njegovi notri i Tomaž ž njimi. Prišao je Jezuš za zaprtimi dverami, i stano je na srejdi, i pravo je: Mir Vam bodi. Potemtoga veli Tomaši: Notri püsti prst tvoj esi, i gledaj roke moje; i nesi se roko tvojo, i püsti je vu rebro mojo, i ne boj neveren, nego veren. Odgovoro je Tomaš i pravo je njemi:,, Gospod moj i Bog moj. Velo je njemi Jezuš: „Da si vido mene Tomaš, vervao si: bláženi, ki so ne vidili, i Vervali so. Vnoga je ešče i drüga znamenja včino Jezuš nazoči svojih Vučenikov: štera so ne popisana vu etoj knigi. Eta so pa pisana, naj verjete; ka je Jezuš Kristuš Sin Boži; i naj vervajoči Žitek mate vu njegovom iméni. Mlinari! Mlinarski kamle garant. kakovosti, mlinska sita svil. i vunena, Ia remenje za pogon, prima vosek za remenje, gurte, pehárčke,ml. klepce ino vse ostale mlinske potrebščine nüdi najcenej: Brcar & Comp. Ljubljana, Kolodvorska 35. Znižane cene 1-2 zahtevajte ponüdbe. Cement, apno, les, cementne izdelke, najcenejše naročite in küpite pri V. Bratina, trgovec in studenčnl mojster v Križevcih pri Ljutomeru, ki tudi prevzema vsa nova in stara studenčna dela po celem Prekmurju. 2—3 Budilka . . Din 55.-Žepna ura nikel . . Din 75.-Zapestna ura Din 95.-Garantirano! Kupujem staro zlatnino In srebrnino po najvlšjlh dnevnih cenah 2-3 Ligeti Anton, urar, zlatar in optik M. Sobota, Glavni trg (Bergerjeva hiša) VABILO na VII. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Dolnji Lendavi registrovana zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. aprila 1933 ob 2½ uri v Zadružni pisarni v Dolnji Lendavi. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 1—1 Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vršil se bode pol ure kasneje na istom mestu in pri istom dnevnem redu drugi občni zbor, ki bode veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Hranilnica in posojilnica r. z. n. z. -- pri Sv. Juriju ===== ima svoj redni občni zbor ki se bo vršil dne 30. aprila 1933 v svojih uradnih prostorih ob 2. uri pop. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1932. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Obrestna mera za vloge. 6. Slučajnosti. Opomba: Ako bi v določenem času ne bilo navzočih zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje občni zbor na istem mestu in z istim sporedom, ki je v smislu pravil sklepčen brez ozira na število navzočih članov. 1—1 Načelstvo. Otvoritev nove DROGERIJE v hiši g. Hartnera v Murski Soboti Naznanjam poštüvanomi občinstvu da odprem novo drogerijo. Na zalogi je velika izbira vsega drogerijskega blaga in stvari, vse zdra- vilne specijalne potrebščine za človeka in vsakovrstni pripomočki za higenijo tela, zo-bov itd. Velika zaloga vseh sredstev za do-mačo potrebo in živino, za konje, govejo živino, svinje in kokoši; tudi za kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in kletarstvo. Vsa sredstva za Pokončavanje škodljivcov. V kozmetiki bom imel v največji izbiri parfume, pudre, kreme, milo (sapune) in vsakovstne druge potrebščine najboljših znamk po izredno nizkih cenah Velika zaloga fotomanufakturnih potrebščin, galanterijskega in gumijastega blaga, mineralne in zdravilne vode, medicalna vina, cognac, liker rum in razne esence, vsa-kovrstni čaji ter sto in sto drugih stvari, katerih dosedaj v Murski Soboti ne bilo za dobiti. To pri nas že jako potrebno trgovino sem ustanovil v interesu javnosti in se upam, da bom v vsaki zahtevi mogel točno zado- voljiti. Mr. Ph. Andersch Josip Drogerija »PSI BELEM KBIŽU" Murska Sobota. (3-3) K Posestvo 5 oralov z zidano hišo se proda. Vprašati Jože Püčko, Sv. Trojica v Slov. gor. 2—21 Cepljeno trsje 10 000 naprede] in: sadno drevje, hruške, jablani. Vrsta trsja: Pošcip, Beli Burgundec Rulen- E der, Bovierova Ranina, Žlahtnina, Velki E Rizling, Muškatelec. Cena po dogovoru. FRANC SERŠEN, trsničar v Veržeju pri Ljutomeru. 4—4 BANKA BARUCH 15, Rue Lafavette PARIS Telefon; Trinité 81-74 . - 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burbu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse bančne poslove najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-: diji in Luksenburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: No. 3064-64 Bruxelles Francija: No. 1117-94 Paris Holandija: No. 1458-65 Ned. Dienst Luksenburg: No. 5967 Luxembourg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. (7) Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Linhart, Kranj. — Izdajatelj: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Oblasti odgovoren uredniki Jos. Llnhart, tehn. vodja tiskarne, Kranj. — Urednik: Maučec Joško, akademik, Ljubljana, Sv.Petra c. 74; rokopisi na isti naslov. i