Amerik an ski Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.	
ŠTEVILKA 26.	JOLIET, ILLINOIS, 25. FSBRUAKJA 1916	LETNIK XXV
Rusi kdo pritiskajo I na nemške linije v središča.
Napadajo nemške postojanke pred Rigo, Dvinskom in dalje proti jugu baje z uspehom. Avstrijci popolnoma obkolili Drač v Albaniji, kjer so Italijani v največji stiski.
Avstrijski zrakoplovci uspešno bombardirali tovarne v Lombardiji.
Dunaj, 21. febr. — "Italijanskih zra-koplovcev napad na Ljubljano se je Ponesrečil. Večina zrakoplovov se je m°rala vrniti, ko je dospela do bojne fr°nte. Samo trije so dopluli do Ljub-tane, kjer so brez uspeha spustili ne-kai bomb blizu bolnišnice in na bližnja stanovališča. Na povratu so Avstro-°8ri napadli Italijane in zbili enega "jihovih velikih bojnih zrakoplovov tlPa Caproni." Tako naznanja avstro-°f>rski vojni urad danes.
Avstrijski zrakoplovi delavni. Rim, 22. febr. — Uradno naznanilo v°jnega glavnega stana se glasi:
"Avstrijski zrakoplovci, ki so davi Poskušali bombardirati Milan, so bili P° naših letavčih prisiljeni k opustitvi UaPada.
"Avstrijci so potem bombardirali ^ardsko okrožje, kjer je bilo več člo-yeških žrtev. Dve osebi sta bili usmr-c«ni in ve£ je bilo ranjenih v Desen-2an«. Ena je bila ranjena v Salu. Dve !Ja bili usmrčeni in štiri ranjene v "ezzu. Vse žrtve so bili civilne. Vojaška škoda je bila neznatna." Topniški boji ob Soči.
22. febr. (Brezžično v Say ) — Na Dunaju so danes uradno
CA*
znanili:
,°b soški fronti je prišlo posebno P" Plaveh do živahnega topniškega ">ja.
"Oddelek avstro-ogrskih zrakoplo-'°vJe podjel napad na tovarniško o-vr°žje v Lombardiji. Dva zrakoplo-sa sta letela do Milana v razgledne Vthe. Drugi oddelek zrakoplovov je Mjadel zrakoplovske lope in ladjišče oh	ob Gardskem jezeru. Pri
hr'h1 podjetj'11 ie bil° opaziti več do-
•ia:
zadetkov. Vkljub silnemu stre-sovražnih obrambnih topov so \a V»nili vsi zrakoplovi nepoškodo-
m
olj« 1 b»'' sk««1
4
u>
Rin
Lahi blizu Tridenta?
'm, 22. febr. — Italijanske čete so C/*'0 Korati Pas Call° (Collo), med ournikoma Larganza in Cegnio v J1"' Suganske doline, asedle so tudi kraja Conchi in Ron-
(8n0.
g]jtal|jani so zdaj prav blizu svojega dent"68* v°jneKa cilia — mesta Tri-^ a ki leži, zavarovano na severu,
Petn 'n ^ugu po trd"javic'
a?.st mi'j zapadno od osvojenega Ja na južnem Tirolskem.
banske pomožne čete pod vodstvom avstro-ogrskih častnikov do jadranske brežine."
Balkanci potrebujejo zaščitnika.
Atene, čez Pariz, 21. febr. — Grško časopisje je izredno prisrčno sprejelo izjave srbskega kralja Petra v njegovem nedavnem interviewu z nekim poročevalcem za Associated Press. Samo "Nea Hemera", ki izpodbija Veni zelosa, piše v očividno navdihnjenem članku:
"Vladar se obrača na Bolgare brez grenkobe in pravi, da je prostora za vse na Balkanu in da je potreba samo dobre volje. Sama dobra volja pa žal ne zadostuje, ker tako politiko nadomešča neogibnost, in nad vsak dvom je že bilo dokazano po zgodovini zadnjih let, da balkanske države potrebujejo urejevatelja in posredovatelja, ki mora biti mnogo močnejši nego one same.
Migljaj za Anglijo.
"Zato je na nas, ki na Balkanu ne moremo živeti v miru, in prav posebno na Srbiji, storiti potrebne kcjrake v dosego tega cilja, pri čemer ne smemo pozabiti neiztrebljivega zemljepisnega zakona, da se po močnih velevlastih na suhem obdani Balkan ne more voditi z morja in še manj po velevlastih na drugem koncu Evrope."
Japonci v Sredozemskem morju?
Kodanj (Kopenhagen), 22. febr. — Nemški časopisi prinašajo brzojavke iz Italije, ki p'ravijo, da je oddelek japonskega vojnega brodovja varno dospel v Sredozemsko morje, skupaj z velikim številom zrakoplovov.
(Torpediranje dveh japonskih par-nikov je povzročilo začetkom januarja govorico, da je japonska vlada sklenila, odposlati nekaj vojnih ladij v zaščito svojega trgovinskega brodarstva v Sredozemsko morje. Govorica ni bila nikdar uradno potrjena.)
boji nadaljevali za posest Ortca, blizu Iljuksta. Eden naših polkov je uspešno razgledoval v okraju zapadno od severnega dela Sventenskega jezera ter uničil branitelje nemškega zakopa, ISO mož in dva častnika, razdejal za-kop in prepodil s puškami in topovi sovražne reserve, ki so hitele na pomoč.
"V Smorgenskem okrožju so Rusi prodrli skozi sovražnikove zamote z zobčasto žico in navalili na njegove zakope. Del braniteljev je bil bajone-tiran. Ostali so bežali. V okraju zgornje Stripe se je sovražnik poskušal približati našim zakopom, a je bil sprejet s topniškim streljanjem in protinapadom, ki ga je pognal nazaj z velikimi izgubami do njegovih lastnih zakopov. Ujeli smo številnih mož.
izjavil, da je japonska vlada pri nemški in avstro-ogrski odločno protestirala proti potoku parnika "Yasatu Maru". Ishii je pristavil, da če bodo japonski sovražniki nadaljevali nezakonito po-končevanje japonskih ladij, bode japonske "velikodušnosti" konec in Ja-ponija se bo maščevala na ujetnikih, bodisi vojnih ali civilnih.
Izvajal je nadalje, da se torpediranje parnika "Yasatu Maru" ne da o-pravičiti in je atentat na človečanstvo. Japonija bo zahtevala odškodnino, ko pride primerni čas.
Francoska trdnjava
Verdun ogrožena.
Nemški prestolonaslednik poskuša pre-dreti francosko fronto na raztegu petindvajsetih milj.
"BITKA PRI VERDUNU" VELIKA.
Novi poslanik za Petrograd.
Washington! D. C., 22. febr. — David R. Frai.ois iz St. Louisa, bivši guverner države Missouri in minister notranjih stvari pod predsednikom Cle-velandom, je danes naznanil predsedniku Wilsonu, da je sklenil, sprejeti ponujeno mu službo ameriškega poslanika na Ruskem kot naslednik Geo. T. Maryejfi. ki je pred kratkim odstopil.
Njegova nominacija se izroči senatu, bržko državni urad ugotovi, da nima ruska vlada ničesar ugovarjati proti osebnosti novega diplomatskega zastopnika Združenih Držav.
Predsednik in državni tajnik pripisa v
280,000 Nemcev baje udeleženih na tamošnjem bojevanju.
"Pri vasi Hmeljevka, v Buczaškem jeta v sedanjem času poslanistvu v okraju v Galiciji, je sovražnik spuščal j Petrogradu nenavadno važnost zaradi goreče cunje iz zrakoplova. Severno vprašanj, ki nastajajo iz evropske voj-od Bojane smo razstrelili skupino min. | ne, predvsem zaradi vprašanja glede o-
Eksplozija je povzročila podrtje sovražnikovih postojank čez znatno fronto. Zasedli smo minska žrela."
gledovanja velikih zaprtih taborišč na Ruskem, v katerih so pridržani nemški in avstro-ogrski vojni ujetniki.
Rusi podijo Turke v Aziji.
London, 21. febr. — Rusi so zasedli | vse okrožje Vanskega jezera.
Turki
Protest proti klanju Armencev.
Washington, D. C., 18. febr. —Via da Združenih Držav je danes poslala
so.se umaknili proti jugu in so zapu- Tur£ij; formalen protest zoper nada-stili Bitlis. Tako poroča petrograjska jjevanje grozodejstev proti Armencem.
Obveščeni da je bilo približno 1,0(10, 000 Armencev poklanih ali izstradanih na smrt, je tajnik Lansing po naročilu predsednika Wilsona brzojavil ameriškemu poslaništvu v Carigradu, naj izroči protest, ki pomeni svarilo turški vladi.
brzojavka, prejeta v Rimu in poslana semkaj.
Na drugem krilu so, po tej brzojavki, ruske prednje straže dospele na kratko razdaljo od Trebizonda na čr-nomorski brežini.
(Vansko jezero leži 100 milj jugovzhodno od Erzeruma in Bitlis, mesto nad 25,000 duš, je jugozapadno od Vanskega jezera.)
Turška fronta predrta. Petrograd, 21. febr. — Turška fronta
Pariz, 21. febr. — Zeppelinovo zra-koplovnico so danes zbili francoski topovi v soseščini Brabant-le-Roi, v okrožju reke Meuse, kakor poroča no coj uradno naznanilo.
Zeppelinovka je letela iz St. Mene-boulda proti jugu in je bila napadena po topovih od Revignyja. Zadeta po navadnem izstrelku, je Zeppelinovka padla v plamenih.
Drugo uradno naznanilo pravi, da je pet francoskih zrakoplovov bombardiralo sovražna skladišča za strelivo pri Chateau de Martin Court in pri Azoudangi; in da so nemški zrakoplovci spustili nekaj bomb snoči na Luneville, Dombasle in Nancy, a napravili le malo škode.
Nemški uspehi.
Berlin, 22. febr. — Uradno poročilo velikega glavnega stana se glasi:
"Po več meglenih dneh se je vreme zopet izjasnilo, in naše vojskovanje ob zapadni fronti je dobilo zopet novo iz-podbudo. Naše topništvo je na mnogih točkah med La Bassee-kanalom in Arrasom razvijalo živahno delavnost. Naskočili smo po navadnih pripravah 800 metrov francoske fronte vzhodno od Saucheza ter ujeli 7 častnikov in 319 mož.
"Med rekama Somme in Oise, ob fronti reke Aisne in na več točkah v
000 mož) se je udeležuje. To je nocoj naznanil vojni urad.
3,000 Francozov ujetih.
London, 23. febr. — Nemški prestolonaslednik je udaril proti zavezniški fronti na zapadu z najsilnejšim sunkom, odkar so bile angleške linije predrte pri Ypresu zadnjega majnika.
V mogočni ofenzivi proti francoskim zunanjim postojankam, branečim veliko trdnjavo Verdun, so Nemci o-svojili šest in pol milje francoskih zakopov, kakor so uradno naznanili iz Berlina danes popoludne. Nemški vojni urad tudi poroča ujetje 3,000 Francozov in zapleno številnih vojnih zalog.
Pariz priznava velik napad.
Francoski vojni urad priznava, da je nemški prestolonaslednik zagnal veliko armado proti francoskim linijam severno od Verduna na fronti, široki petnajst milj.
Podobnega napada ni bilo na zapadu že mnogo mesecev, izvzemši francosko ofenzivo v Champagni zadnjega septembra.
Bitka besni manj nego deset milj od mesta Verduna samega, na vzhodnem bregu reke Meuse.
Prestolonaslednik pritiska proti jugu v nadi, da premaga zunanje obrambe Verduna in spravi naprej 42-centi-metrske topove, da razruši veliko trdnjavo.	_	•
Medtem pa druge nemške čete udarjajo na raznih točkah proti francoski fronti.
ROJAKI IN ROJAKINJE!
Kadar pošiljate denar, imejte vedno v mislih, da je bil že marsikdo opeharjen, ker je zaupal svoje težko prisluže-
• i •
55 Usmrcenlh v -snežnem plazu.
Berlin, brezžično v Sayville, 21. febr. Stoinštiriintrideset oseb je bilo vče-
Champagni so bili boji prav živahni, ne novce posameznikom, nepoznanim Francoski napad z ročnimi granatami tujcem ali kaki drugi neodgovorni ose-severozapadno od mesta Tahure se je bi. Dostikrat se primeri, da je kateri popolnoma izjalovil.	ociganjen, ker mora plačati previsoko
"Po gričevju ob obeh, straneh reke ceno za evropejski denar.
je bila predrta v dveh krajih in trije raj po strašnih snežnih plazih pahnje-
nih v več sto čevljev globok prepad ob Hochkoenigu v Salcburških planinah.
Vili,
Z balkanskega bojišča. .C'lin. 21. febr. (Brezžično v Say-
stro-Q
Sledeče dnevno naznanilo
<loSpT°Krskega vojnega vodstva je Skov danes semkaj iz Dunaja o voj-.•2anJu na Balkanu:
padno od Kavaje so dospele al-
turški vojni zbori so bili ločeni po naglem prodiranju kavkaške armade ve- .	-	.. , likega kneza proti zapadu, kakor na- Kolikor je znano, je bilo 55 oseb usmr-znanjajo danes tukaj prejete brzojavke, čenih, 49 ranjenih in 30 je pogrešanih Ena turška armada, tvoreča levo kri- Snežni plaz se je zvalil na planin-lo, se naglo umika proti Trebizondu. sko kočo, kamor so se zatekli moški, Enajsti turški vojni zbor poskuša do- ženske in otroci pred viharjem, ia-speti v Erzingan, napadan po zasledu- I mošnji del Salcburških planin je sre
Z ruskega bojišča.
Berlin, 21. febr. (Brezžično v Sayville, N. Y.) — Tu prejeta poročilo avstro-ogrskega glavnega stana pravi: "Avstro-ogrski oddelki so prepodili Ruse iz prednjih postojank jugovzhodno od Kozlova ob reki Stripi. Zrako plovci na obeh straneh so bili delavni."
Rusi pritiskajo na Nemce. Petrograd, 12. febr., čez London, 23. fel,r_ — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes:
"V odsekih Rigc in Dvine, med Oze-rom in Probctinshofoni, so številni sovražni zrakoplovi spuščali bombe. Tudi silno topniško streljanje je bilo nad zadnjim odsekom. "V okrožju Dvinska so se topniški
jočih Rusih.
Turki izgubili 40,000 mož.
Petrograd, 22. febr. — Najnovejše brzojavke, dospele od kavkaške fronte, pravijo, da so Turki izgubili v Erzeru-mu 40,000 mož na mrtvih, ranjencih in ujetnikih.
Vojskovanje v Mezopotamiji.
dišče zimskih športov, obiskovano po Monakovčanih.
Rusko zlato za Kanado.
San Francisco, Cal., 17. febr. Japonski križarki "Čhitose" in "Toki-wa", ki imata baje na krovu $51,460,-000 v zlatih za nakup vojnih potrebščin za Rusijo, sta dospela danes od
Ishii, minister zunanjih stvari, je napram zastopniku za Associated Press
London, 21. febr. — Nocoj objavlje- Jap0nije v Victorio, B. C., po brzojavno britansko uradno naznanilo o voj-1 j^i, ki jo je prejel neki tukajšnji japon-skovanju v Mezopotamiji pravi:	|ski časopis.
"Poveljujoči general v Mezopota miji naznanja, da so dne 17. in 19. fe- [	Železniška nezgoda.
bruarja sovražni zrakoplovi spuščali	__, , ....
bombe na naše taborišče pri Kut-el- Bilford, Conn., 22. febr - Najmanj Amari. Škode niso napravili. Sicer 10 oseb je bilo usmrcen.h in nad 50 je položaj neizpremenjen.	potnikov ranjsnih, ko je danes dopol-
"Odpošiljanje pomožnih čet gene- dne skočil s tira vlak Connecticut ralu Aylmer (ki hiti otet Kut-el-Ama- River Special No. 79" med vožnjo
iz Springfielda, Mass., v New York Zaletel se je v poseben vlak, prihajajoč iz nasprotne smeri. Japonija grozi.	Usmrčenci so strojevodnik, kurjač
Tokio, Japonija, 23. febr. — Baron zavirač, en ženski in šest moških pot
Meuse nad Dunom so bili hudi topniški boji, ki so trajali pozno v noč.
"Prišlo je do več bojev v zraku, posebno za sovražno fronto. Neka nemška zrakoplovnica je ponoči blizu Revignyja postala žrtev francoskega streljanja."
Poguba Zeppelinovke in posadke.
Pariz, 22. febr. — Vsa posadka 22 mož Zeppelinove zrakoplovnice, ki so jo včeraj zbili francoski topovi blizu Brabant-Le-Roi, je storila smrt, kakor poroča Havasova brzojavka iz Bar-Le-Duca. Zeppelinovko je zbil prvi strel iz topa na avtomobilu pri Ravigny, pristavlja brzojavka. Zeppelinovka je bila ena najnovejšega modela.
Verdun ogrožen. Pariz, 23. febr. — Bitka za Verdun se nadaljuje z rastočo sitnostjo. Razteza se čez fronto petindvajsetih milj in sedem nemških vojnih zborov (280,-
ro) se vrši zadovoljivo."
nikov, ki ležijo še pod razvalinami.
Smulski pri Lansingu.
Washington, D. C., 22. febr. — John | F. Smulski, eden voditeljev chicaških Poljakov, se jutri oglasi pri državnem I tajniku Lansingu in grofu Bernstorffu nemškem poslaniku, v prizadevi, da pospeši pomožno delo za Poljake, pri zadete po evropski vojni.
Smrtonosna strela po zimi.
Collinsville, 111., 20. febr. — Mrs I Charles Kruger, soproga tu blizu žive čega farmarja, je bila usmrčena od strele danes popoldne, ko je nosila dež nik in šla po cesti blizu svojega domo vanja s svojo hčerjo.
t(fresn'k J- H. Capstick iz New Jersey je stavil predlogo za obrežno obrambo .zahtevajoč $50,000,000 za naj-Pove in niožnarje, trajno postavljene na posebej zgrajenih železniških vozovih, ki se dajo brzo premikati in o]'Urditi# na prej zgrajenih težkih konkritnih opirališčih ob železniških progah za griči. Ta novi načrt za de-rambo Sta izumila Lawrence W. Luellen in Cecil F. Dawson, oba iz mesta New Yorka.
V spanju spregovoril.
V Strobelnu na Saškem se je nalia Ijal v vojaškem lazaretu neki Ivan Steven, pešec, kateri je bil na ruskem bojišču pred evč meseci zasut z zem Ijo od granate in živ pokopan. Naj den od sanitetne patrulje, je izgubil dar govora od silnega strahu, katerega je doživel. Neke noči naenkrat za vpije na vso moč, tovariši v lazaretu prilete k njemu, nakar jim prične pri povedovati strašne sanje, v katerih I se mu jc povrnil dar govora.
Nadškof za zavod za dečke.
Chicago, 111., 24. febr. — Nadškof George W. Mundelein je na banketu, ki so ga priredili Kolumbovi vitezi njemu v čast v Hotelu La Salle v torek zvečer, govoril o rešitvi deškega vprašanja in izrazil željo, da rešijo to pereče vprašanje chicaški Kolumbovi vitezi. Naprosil jih je, naj naberejo potrebni denar za zgradbo poslopij, ki bi služila kot velik zavod za dečke. V tem zavodu, ki naj se zgradi nedaleč od Chicagga, bi se odgajali dečki, ka žoči znake izprijenosti. Tak zavod je nujna potreba z ozirom na množeče se zločine, ki jih izvršujejo takozvani "baby bandits" ali otroški razbojniki.
Kdor pa je poslal denarje v staro domovino skozi "Amerik. Slovenca", je zdaj trdno prepričan: 1) da je denar izročil v prave roke; 2) da je denar dospel v primerno kratkem času v roke naslovniku in je bil izplačan brez odbitka, in 3) da je vplačal ob pošiljatvi za denar pravo dnevno ceno.
Za prejeti denar je naša družba odgovorna z vsem svojim premoženjem. Člani naše družbe so znani slovenski veljaki, ki posedujejo mnogo več premoženja, kot marsikatera banka. Bodite torej prepričani, da je denar, ki ga pošljete skozi "Amer. Slovenca" popolnoma na varnem in bo tako sigurno izplačan naslovniku, kakor da ste mu ga osebno vročili.
Izvirno potrdilo, ki je dobimo od c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali pa od Prve Hrvatske Šledionice (Hranilnice) v Zagrebu ali katerega drugega denarnega zavoda, podpisano (lastnoročno) po prejemniku in opremljeno s pečatom zadnje pošte, je najboljša priča, da je bil denar pravilno izplačan.
Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje.
Pošiljamo denar tudi vojnim ujetnikom v Rusijo, Italijo, Francijo in Anglijo.
Mi garantiramo vsako pošiljatev.
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-Om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. * * *
Jean Crones še ni ujet.
New York, 20. febr. — Vsi člani policijskega departmenta neumorno iščejo Jeana Cronesa, zastrupljevaica iz Chicaga, a doslej brez uspeha.
New York, 22. febr. — Policija še vedno nima Jeana Cronesa, chicaške-ga kuharja, a ga upa v kratkem uloviti.
Crones je baje dva tukajšnja časopisa obvestil po telefonu, da misli do četrtka ostati v New Yorku.
Morgenthau v New Yorku.
New York, 22. febr. — Henry Morgenthau, ameriški poslanik v Turčiji, je dospel semkaj danes na krovu parnika "Frederick VIII." ter bil sprejet po županu Mitchellu in neki delegaciji.
V nagovoru je rekel g. Morgenthau med drugim:
Zdaj pošljemo:				
S K.. .	..$ .85	120	K..	.$ 17.25
10 " ...	.. 1.55	130	" ,,	. 18.70
15 "	2.30	140	a	. 20.15
20 " ...	.. 3.00	150	"	. 21.65
25 " ...	.. 3.75	160	n	. 23.00
30 " ...	.. 4.45	170	K	. 24.50
35 " ...	.. 5.20	180	II	. 25.95
40 " ...	.. 5.85	190	II	. 27.35
45 " ...	.. 6.65	200	II	. 28.65
50 " ...	.. 7.35	250	II	. 35.90
55 " ...	.. 8.10	300		. 43.10
60 " ...	.. 8.75	350	(t	. 50.25
65 " ...	.. 9.50	400	(i	. 57.50
70 " ...	.. 10.20	450		. 64.75
75 "	10.95	500		. 71.95
80 "	11.65	600	((	. 86.00
' 85 "	12.40	700	ft	.. 100.90
90 "	13.10	800	K	.. 115.00
100 "	14.35	900	U	.. 129.25
110 " ...	... 15.80	1000	(«	.. 140.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam "Kmalu po izbruhu vojne sem spo- pr;hranimo denar. Pošiljatve in pisma
znal potrebo, napraviti iz zvezdnatega . nasiovite na: praporja 'zaščiten dežnik'. Smatral sem za svojo najvišjo dolžnost, skrbeti zato, da ostane ta zaščitni dežnik neoskrunjen."
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, Joliet, Illinois.
Joliet, 111., 23. febr. — Vse priprave za prvo predpustno veselico društva sv. Družine št. 1 D. S. D., ki se bo vršila v soboto zvečer, dne 26. t. m., v primerno okrašeni dvorani naše stare šole, so dovršene. Izvrstna godba bo vabila mlade in stare na ples. Za o-kusna okrepčila bo najbolje preskrbljeno. Na sporedu bodo tudi razne druge zabave, tako da ne bo nikomur dolgčas. Zanimanje za to veselico je splošno in je pričakovati največje udeležbe. Vstopnina bo 25c za osebo, in vsaka vstopnica obenem srečka za cekin $5.00. Vabljeni so vsi rojaki in ■rojakinje. Na veselo svidenje torej v soboto zvečer!
—	Pogreb nanagloma umrle 231etne hčere Carrie našega rojaka g. Petra Startz, posestnika v Romeu, se je vršil v petek, dne 18. t. m., dopoldne. V številnih avtomobilih so udeleženci na pogrebu spremili krsto iz Romea do naše cerkve sv. Jožefa, kjer je bila darovana črna sv. maša, in potem na slovensko pokopališče. Pokojnica zapušča poleg svojih staršev štiri brate 4n dve sestri, obe omoženi. Sorodnikom naše sožalje, a pokoj niči večen «nir in pokoj!
—	Nova slovenska bančna tvrdka A. Nemanich & Son, 1002 North Chicago street, je že začela poslovati. lira dni prostori so najmoderneje opremljeni z vsem potrebnim. Tvrdka bo posredovala posojila, najeme, zavarovanje, zemljiško lastnino, tolmače, konservatorje, administratorje, terjatve, bonde, vozne listke itd. Novemu slovenskemu podjetju želimo kar naj-■več uspeha.
—	."Državljanska šola" se otvori v bančnih prostorih tvrdke A. Nenianich & Son za vse tiste, ki potrebujejo potika za izkušnjo v pridobitev ameriškega državljanstva. Pouk se bo vršil vsak torek in četrtek zvečer od 8—9. ure. Učnina ali pristojbina za pouk je nizka. Uporabite to priložnost 'vsi tisti, ki bi radi postali ameriški državljani, in zglasite se takoj za obiskovanje te najboljše državljanske šole — in ne bo vam žal!
—	Sest oseb je bilo ranjenih, ko je iteka rockdalska kara Chicago & Joliet Electric Railway-družbe v ponedeljek zjutraj po 7. uri na voglu Pleasant in Morgan streetov skočila s tira in se nagnila proti neki hiši. Devetnajst oseb je bilo v kari. Med ranjenci sta bila Barbara Količ, 1011 N. Bluff St., ki je bila prepeljana domov, in Geo. Cauko, 903 N. Broadway, ki je bil prepeljan v bolnišnico sv. Jožefa.
—	Ponesrečil se je neki Thomas Coularich, zaposlen v tovarni Joliet Wall Paper Mills, ob Logan avenue. Včeraj (torek) zjutraj je šel na delo nekoliko kesno. Ko je dospel do križišča Elgin, Joliet & Eastern-železnice ob Washington streetu, je stal tam vlak. Čakal je nekaj časa, pa vlak se tu premaknil. Tedaj je sklenil, pre-plaziti se pod karatni na ono stran rajši, nego zamuditi delo. Komaj je bil pod vagonom, pa se je vlak premaknil. Pri tem je bil Coularich poškodovan na levi roki, da so mu jo morali * bolnišnici sv. Jožefa v členu odrezati, in zadobil je baje tudi smrtnone-varne notranje poškodbe.
—	G. Math Stukel, znani slovenski kamnosek, uslužben že 23 let pri tvrd ki John Lennon & Sons, nam poroča, da je bilo včeraj, na Washingtonov rojstni dan, ravno 28 let, kar je prišel v Ameriko. Tu se je oženil in ima deset otrok; najstarejši John, rojen 2. jul. 1891, je bil drugi krščen v naši tedaj novi fari po našem pokojnem prvem župniku Rev. F. S. Šusteršiču; prvi krščenec je bil Frank Meteš. G. Math Stukel je bil rojen v Sadinji vasi pri Semiču 3. maja 1860.
—	Unijski brivci v Jolietu so v zadnji seji svoje organizacije uradno odobrili novo ceno za striženje las, 35c namesto dosedanjih 25c, in sklep, zapirati brivnicc ob sobotah ob 10. uri namesto ob 11. uri. Novi določbi za-dobita veljavo z dnem 1. marca t. 1.
—	"Prosperity day" bo v Jolietu prihodnji torek, dan 29. februarja, za gotovo gospodo, ki se ji tako dobro godi, da hoče imeti v dokaz svojega prospe-lu poseben "praznik" s šampanjskim banketom itd. In dotična jolietska gospoda, ki se ji tako dobro godi, pričakuje za gotovo, da bodo vsa mesta Združenih Držav sledila Jolietu in tudi priredila takle "prosperity day". Seveda.
—	Nova elektrarna. "Public Service Company" namerava zgraditi novo elektrarno, ki bo stala $2,000,000. Z gradnjo prično baje že dne 15. marca. Novo elektrarno zgrade dve milji ju-gozapadno od Jolieta.
—Washingtonov dan. Vse jolietske šole so bile zaprte včeraj (torek), ko je bila obhajana 184. obletnica rojstva George Washingtona, prvega predsednika Združenih Držav. Zastave so vihrale po mestu, tako tudi s pročelja tiskarne Am. Slovenca.
Calumet, Mich., 17. febr. — Smo "Glasnik" pokopali — ker niste zato, da b' ga vzdrževali....
To malo nagrobnico sem zapel na dan Glasnikove usode polne ure (kateri se reče smrtna), in to ponovim še danes med pomilovanja vrednimi klici, katere pošilja ženijalno blamirani odsek iz Calumeta v — Duluth.
Med drugimi pevci imenovan sem tudi jaz, kot "veliko trobilo" in to po neki Kertači v N. V. 1.) Odgovarjati dopisniku kot je Matevž Kertača, se mi vidi ravno tako, kakor če bi kdo rekel: "Osnaži mi čevlje" (na katerih bi bilo kaj dišave). Naj se krtači sam. 2.) Je bil enaki dopis in z istimi imeni že lansko leto natisnjen v "Glasu Svobode" in v "Proletarcu" slavno bac-njen v koš. Javnosti pa bodi povedano, da nisem bil z Glasnikom v nobenem stiku, ne delničar, ne sotrudnik in sploh ne naročnik, ker smo vsi izmed omenjenih pevcev zvesti naročniki A. S. Mi pa nismo krivi, če ste nas povabili pet nagrobnico, ker sami veste edino i—a, i—a. Sedaj pa ti, Du-luthska lampica, kaj tako zasleduješ časnikarsko gibanje, da niti ne veš pol leta nazaj za tega ali onega sotrud-nika drugih listov? Kako moreš kar tako tebi-meni-nič utrinjati ',s tisto slamnato baklo? Ni čuda, da mijavka papir pod smolo, od katere se kar tare. Sicer vse ,kar more človek posneti iz N. V., se glasi:
Ekati — pekati — čuka me; tam kadi se, kaj je to? Nažgimo baklo, domine, hiša s hriba se vali — puh— muh — v jezero buh...
Grsich.
Cannonsburg, Pa., 19. febr. — Cenjeni mi A. S.! Iz naše naselbine bi se lahko napisalo precej veselih in tudi žalostnih novic. Zime volk ne sne, če ni popred, je pozneje; tako je tudi nas prav presneto obiskala.
Z delom gre pri nas še dosti dobro. Poleg vseh druzih premogovnikov, ki so že popred dobro obratovali, je sedaj začela še "Aleson mine", ki je last Pittsburg Coal Co.; počivala je že dve leti, in sedaj je dobilo čez 300 delavcev delo. Svetujem pa ne rojakom, da bi se preveč polakomnili te-le jame. Kakor čujem, tudi vode se v nji ne manjka; ker pa voda še v črevlju ni dobra, zato pa marsikdo vrže orodje na ramo in hajdi nazaj ven.
Društvo sv .Jeronima št. 153 K. S. K. J. je sklenilo, prirediti plesno veselico dne 26. febr. Dobiček je namenjen bolniški blagajni. Ker je ravno ta veselica predpustna, zato se vljudno vabi vse cenjene rojake in rojakinje na predpustno veselico. Nobenemu ne bode žal. Za mlade se bo zaigrala marsikatera poskočnica, za možake bo lepa prilika pri hladnem ječmenovcu se pogovoriti o evropejski vojski itd. Na svidenje dne 26. febi1.!
Dne 14. febr. sta si obljubila zakonsko zvestobo v tukajšnji cerkvi g. John Plavc (tako se menda piše, zakaj dru-zega imena mu ne vem) in 17 let stara gdč. Juli Potočer. On je doma iz Prečniške fare na Dolenjskem; ona je pa Amerikanska Slovenka. Bilo srečno!
Sporočam Vam tudi žalostno novico, namreč v Gospodu je zaspala, previde-na s sv. zakramenti, dne 17. febr., 28-letna žena Marija Kic, rojena Koklič, iz Prečine na Dolenjskem. Umrla je menda za srčno boleznijo. Bila je miroljubna, k sv. maši je rada hodila, dokler je mogla. Zadnjo nedeljo je še botrovala družini Cvetan, in na o-smi dan, ravno v nedeljo, se bo pa vršil cerkveni pogreb. Tukaj zapušča dva brata in žalujočega soproga in dve leti staro hčerko. N. v m. p.! Žalujočim naše sožalje.
Srčen pozdrav vsem bralcem tega lista. Amerikanskemu Slovencu obilo uspeha!
Zvest naročnik Janezov Janez.
to pride $2.24, kakor je bilo še prej priobčeno v tem listu.
Najprvo, ko prideš, dobiš delo na "labor" 10 ur. Potem če te veseli notri delati za več denarja, rečeš bossu in on ti dobre volje da.
Če še ni komu Cornwall znan, to nima nič. Do sem na Station te "luka-matija" privleče; potem se ozri na levo in desno in videl boš veliko "pajjto", ki se kadi, in tja pojdi, pitaj za mene in me tudi dobiš. Katerega ne veseli delati, ne hodi tja, kjer se kadi. Dobi pa delo, če pride, i 50 rojakov ali še več. Boarding je po $17 na mesec. Res-
jemu dobičku. Igro bodo uprizorili samo najboljši igralci, ki so že večkrat pokazali svojo zmožnost na odru. Igrali bodo fantje: Prebilič John, do-broznan iz igre "Tri sestre", Kovič Franc, znan iz igre "Revček Andrej-ček", Majerle Peter in Jarc Ivan, tudi znana iz igre "Revček Andrejček" ter Lakner Ivan in Toplikar Viktor. Vsi igralci se pod vodstvom g. župnika prav skrbno vadijo in bodo gotovo imeli vse uloge v svojej oblasti. Ta igra bo posebno koristna za vse tiste, ki še verujejo neumno v razne "coper-nije", ker jih bo podučila, kako vle-
nica je, da ti več ostane-od te plače Ičejo razne vedeževalke take lahkover-
pri nas, nego v mestu, če imaš $3 na dan.
Mislim, da sem dosti natanko popisal; če me še kateri dobro ne razume, naj mi piše za pojasnilo.
Zdaj srčen pozdrav vsem čitateljem tega lista. Rojaki, podpirajte ta najboljši slovenski list v Ameriki!
Peter Lukanich, Box 44, Cornwall, Pa.
Denver, Colo., 19. febr. — Slavno mi uredništvo A. S.! Prosim nekoliko prostora, da opišem nekoliko Denver in okolico in sedanje življenje tu na za-padu.
Mesto Denver šteje 230 tisoč prebivalcev in ima lepo urejene ceste in po vsem mestu je čisto, da se nikjer ne vidi kake smeti, kakor po drugih mestih. Ima tudi velike hotele in veliko število lepih gledališč: v teh so vsakovrstne predstave. Denver ima 25 parkov, največji ima 360 akrov zemlje, to je Sidy Park. Je tudi drugih vsakovrstnih gozdnih letovišč, kamor gre vsako leto na tisoče izletnikov, pa ne samo iz Denvera, ampak od vseh strani Amerike, na sveži coloradski zrak -se pridejo ohladit iz bolj vročih krajev. Tukaj je največ po mestu premožnih, kateri imajo po Coloradu svoje rudnike in raznovrstne tvornice. Delavskega naroda ni dosti, zato ker ni dela. Tukaj je ena "šmelca" in dve klavnici. Seve, da je tam največ zaposlenih Slovanov, pa nekaj Italijanov in Rusov.
Za delavski narod je Denver najsla-beje mesto na zapadu, posebno pa zdaj, odkar je postala Colorado suha. Zdaj je dosti vsakovrstnih delavcev zapustilo Denver in šlo na vse kraje za delom in kruhom. Koliko naroda si je kruh služilo po pivovarnah in salunih in po drugih takih prostorih, kjer se je prodavala opojna pijača. Tega zdaj ni. Saluni so zaprti in okna pobita. Pivovarne so "suhe", a nekatere so pa postale mlekarne. Tako da je vse uničeno. Po mestu izgleda pusto in neprijazno, kamorkoli se obrneš. šel sem nekega" dne po cesti, katera se imenuje I.armer Str.; tam je bilo dosti salunov in vsakovrstnih prodajaln, največ je v teh prodajalnah še zdaj izraelskih trgovcev. Ko sem hodil po imenovani cesti, sem videl, kako so ti Izraelci sloneli ob vratih svojih prodajaln in žalostno gledali drug v drugega, tožili gorje eden drugemu, Abraham Izaku, Izak Mojzesu, Mojzes Jakobu i. t. d., da je slab "gšeft", da bo treba pobrati šila in kopita in se posloviti od Denvera in si poiskati mesta, kjer so delavci; tam kjer se dela, je "gšeft", tam bo boljša bodočnost. Torej ne samo za Žide je slabo, ampak za vse po mestu. Največ je velikih prodajaln in drugih stanovanj praznih, pa pišejo: For Sale, ali For Rent.
Tudi za društva slovanskega naro-roda bo dosti gorje, ker dokler je bila opojna pijača, so društva prirejala veselice in vsakovrstne zabave, tako da so si poniogli vsaj nekoliko v društvene blagajne, da niso na člane nalagali naklad in izvanrednih asesmentov. Zdaj se več ne bo moglo, ker je odvzeta opojna pijača, tako da je za vse gorje, odkar je suha Colorada.
Zdaj sklenem to svoje pisanje in pri sklepu želim, da bi še enkrat postala taka, kakor je bila prej, mokra. A po drugih državah pa bi svetoval rojakom, da volijo za mokro, če ne se bojo kesali, pa bo prepozno.
Pozdravljam rojake sirom Amerike in stari domovini daj Bog zaželjeni mir!	George Pavlakovič.
Cornwall, Pa., 19. febr. — Dragi ro jaki! V dobrem listu se priobčuje dobre dopise in zanesljive, zatorej bi želel, da bi bil vsak zaveden slovenski katoličan naročnik tega lista, če hoče vedeti, kako se godi širom naše republike.
Dragi urednik A. S., ni še dolgo, kar sem Vas prosil za prostor v listu, še Vas prosim za "en kotiček" v vašem listu, ker sem dobil nebroj pisem od zadnjega dopisa in mi ni mogoče vsa kemu posebej odgovarjati; zatorej ho čem malo bolj natančno popisati, da me lahko vsak razume.
Pri nas lahko vsak delo dobi sedaj, kolikor jih pride. Delo ni pretežko, to jaz vem, zakaj tudi sam delam. Jaz nisem nikakov agent, niti od tega ni mam ni enega centa, samo želim rojakom ustreči, leoji nimajo dela. Jaz delam že nad 18 let za ovo kompanijo in vselej sem zadovoljen. Pri nas ni mesto, nego na redko samo "hauzi" zdravi pitna voda in zdravo podnebje
Ker me je več rojakov vprašalo, kaj se dela, menda vsak ve, kaj se dela pri plavžih ali rudotopilnici; pisati ti ne bo potreba, to bojo drugi.
Naj omenim plačo bolj natančno. Na 10 ur tjela je plača $1.60, in če izdelaš 27 dni na mesec, dobiš še 10c takozvani "bonus", to morem reči, da je $1.70 na 10 ur. Notranje delo traja 12 ur, je plača $2.04 in 20c "bonus".
ne ljudi za nos
Torej Slovenci in Slovenke, ne pozabite na prihodnjo nedeljo, pridite vsi, da pomagate s tem svojej domačej cerkvi, ob jednem pa se navžijete zopet nekaj poštene zabave!
Slovenec.
Ottawa, 111., 22. febr. — Naše društvo Majka Božja Trsatska, odsj. br. 22 H. Z. 111., priredi veselico 4. marca v prid društveni blagajni pri našem sobratu g. John Ileniču, 1130 Chestnut St. Začetek ob 7. uri zvečer. Zatorej vljudno vabimo vse prijatelje in znance, bivajoče v mestu in okolici, da se požitrite in pridite kolikor je mogoče vsi. Vstopnina za moške 25c, dame proste. Pri tej priložnosti bo žreban zlat 5 dolarjev, dan na tikete; kateri kupi tiket za ples, ta ima priložnost tudi dobitek dobiti. Zatorej ska-žimo se, da vlada med nami bratovska ljubezen in pokažimo se javno in očitno pred vsem svetom, da naše srce za naš narod verno bije. Za postrežbo je vse dobro preskrbljeno in upamo, da se bo vsak udeleženec izvrstno zabaval. Zato smemo pričakovati, da se bodo društveni bratje zavedali svoje dolžnosti in se udeležili veselice, da bo uspeh veselice res društvu v ponos. Na svidenje na veselici in na zdar!
Z bratskim pozdravom
Franjo Žagar.
Kaj boste počeli, ako se ne vrnem več! Srčno jih je želel še enkrat videti, ali žalibog ni mu bilo dano. Bog ga je preselil iz doline solza v boljšo domovino. Naj počiva v miru ob gori Sv. Mihaela!
Spomin prijatelju!
Na novega leta dan je minilo eno leto, ko so se zbirali naši hrabri bojevniki na južnem kolodvoru v beli Ljubljani. Tudi Francelj je bil med njimi junak med junaki. Ko je stopil v vlak, kateri naj bi ga odpeljal daleč gor, na okrvavljeni sever, na bojne ga-liške poljane, okrvavljene s krvjo junakov, sinov slovenske domovine, kakšne so neki bile takrat njegove misli? Gotovo silno temne in žalostne, kar si lahko bral iz mračnih pogledov nje govih navadno jasnih oči. A danes, ko pišem te vrstice, ga že krije hladna gališka zemlja. Meril se je že drugič z moskali, ko prileti solnčnega dne 21. junija 1915 iz sovražne zasede krogla in mu pretrga nit mladega življenja. Kako grenka je usoda, kako neizprosna smrt! Ugrabila mi je najljubšega tovariša. Tvoje blago srce pokriva mrzla odeja gališke zemlje, a moje srce krvavi neizmerne boli. Tudi v mojem srcu je zima, vse je ledeno in mrzlo; edino spomin na Te mi razganja mračne misli, a žalibog potere me zopet grenka misel: — ni ga več! Ob nenadomestni izgubi me tolaži edino le zavest, da si prelil mučeniško kri za obstoj lepe naše domovine. Počivaj mirno dobri tovariš Francelj, v daljni hladni gališki zemlji, oškropljeni s krvjo slovenskih sinov. Na Tvoji pre-rani gomili, nepozabni tovariš, naj vz-rasto cvetke, krasne kot si bil edino-le Ti; da ne bi vsahnile, naj jih zalivajo valčki šumne reke Dnjestra!
Gustav Virant, četovodja.
Vedno dobre volje.
Bojišče, 27. decembra. Tu Vam pišem v imenu vsega moštva. Mi se nahajamo zdaj na južnem
SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ.
(Iz "Domoljuba".)
Kansas City, Kans., 21. febr — Sa-pramiš, naši "mali" se bodo zopet postavili! Prikorakali bodo zopet prihodnjo nedeljo na oder in nam bodo predstavili par iger, tako smo slišali zadnjič v poročilu v cerkvi. A jaz sem slišal še poleg, da bodo "mali" nastopili ne več posamezno, ampak združeni v novem svojem društvu sv. Alojzija, katerega jim je ustanovil nekaj mesecev nazaj naš skrbni g. župnik, To je pač korak naprej, g. urednik! Zdaj se ne boste samo Vi "štrekali" z društvom masnih strežnikov, ampak tudi tukaj imajo naši "ta mali" svoje društvo, ki prav dobro napreduje pod vodstvom tukajšnjega g. župnika. Le po-.slušajte! Komaj dobrih 6 meseccv obstoji, pa že ima blizu $100 v blagajni. To je pač lepa svota za tako kratek čas!
In to društvo bo priredilo prihodnjo nedeljo dve igri v korist tukajšnje slovenske cerkve. Igrali bodo igri: "Laž-njiva Milena", igra v dveh dejanjih, in "Zapeljivec", igra v enem dejanju. Nastopili bodo najboljši igralci in igralke zato pa lahko pričakujemo, da bodo igre prav dobro izpadle. Tema igrama pa bodo pridjali še tukajšnji odrasli fantje prav šaljivo in poleg prav podučljivo igro "Vedeževelka" in bodo oomagnli tem društ' ,. k hognteišcinu sporedu n rotc- •	-Uvi k
Sanitejec Tone Perpar iz Dobrniča piše svoji sestri med drugim to-le: Danes, nedelja, lije dež. Mislim na dom, na domače; dolg čas mi je tu v zapuščenih krajih. Da ga preženem, vzamem molitveno knjižico "Krščanski vojak" v roke. Okrog mene je vse tiho; le kakšen zamolkel topovski strel me zdrami od tihe molitve.
Opravil sem svojo nedeljsko pobož-nost. Sedaj imam ravno čas tukaj v tej višini, da Ti opišem dogodek neke oktoberske noči. Prišli smo z ranjenci z višine še ne popolnoma v dolino, ampak v tak kraj, da se je za silo vozilo z vozom na dveh kolesih. Na ko-leslju se peljeta dva ranjenca. Peljemo nizdol že kake pol ure; bilo je ravno krog 11. ure ponoči. Ko pridemo na neko boljšo pot, srečamo artiljerijo ki je vozila municijo gor. Tema kot v rogu, da se komaj ogibljemo, dostikrat sem se zaletel v konja, voz itd. ter padel, ker nisem videl; pa bil sem tudi lačen, žejen in truden. Kar naenkrat se s hriba posveti, da sem v tem trenutku vse dobro videl in že zagrmi, zažvižga in že prst po meni leti. Granata je tik mene udarila, vendar nisem dobil železa. Začelo je padati ko toča, granate, šrapneli vse vprek. Konji so rezgetali, skakali kvišku, na stran; artiljerija je vpila, mi vpili. Ni se bilo mogoče ogniti, a ogenj vedno liliji. Kar naenkrat zadene strel artiljerijski voz, ki se zvrne v graben. Častniki so dajali povelja, vse je letelo na križem; ranjenci so stokali od bolečin in groze. Artiljerija se umakne na stran mi se pa brž naprej pomaknemo, da smo se skrili pred streli. Te noči ne pozabim, dokler bom v tej koži. Čudim se, da me ni ničesar zadelo, ko je vse okrog mene letelo, kot toča. Se pač ne da popisati, kaj je ponoči hud artiljerijski ogenj, ki se mu ne moreš in tudi ne smeš skriti.
Pravemu vojaku nikoli ne zmanjka dela.
Korporal Albin Planinec, ki se je udeleževal bojev na italijanskem in srbskem bojišču, a je bil lahko ranjen,
piše:
Po dopustu sem se zopet vrnil h kadru v Celje, kjer vežbam naše mlade fante v streljanju s strojno puško. Streljamo, določujemo razdalje, vadimo se v kritju in v vseh vojaških spretnostih, ki jih zahteva sedanji način vojskovanja. Kadar je slabo vreme, smo v barakah, pride pa drugo učenje na vrsto, kajti pravemu vojaku nikoli ne zmanjka dela. Sploh je pa zanimivo gledati mlade fante, kako se z veseljem učijo. Nemčija jih malo moti, a Slovenec se vsega navadi. V januarju pa odrinemo zopet na polje časti in slave. — Srečno novo leto I
Prijatelj opisuje smrt vsojega prijatelja I
Padel je dne 29. novembra od sovražne granate zadet naš preljubljeni četovodja Franc Blaj iz Podrečja pri Domžalah. Rana, ki mu jo je prizadel sovražnik, je bila smrtonosna; krogla je šla skozi hrbet v srce. Mrtev je bil takoj. Marsikomu njegovemu sodrugu so pritekle solze iz oči ob tej bridki izgubi. Pokojni je bil zelo dober človek, mil napram moštvu. Od njega ni bilo slišati nikdar nobene žal-besede. Ljubil ga je vsakdo, kdor je občeval z njim. Par dni pred svojo smrtjo je neprenehoma zdihoval: Uboga moja otročiča in uboga moja žena!
bojišču. Med moštvom vlada veselost in dobrovoljnost. Vsi smo dobro razpoloženi. Med nami je dosti naših "Orlov". Pošiljamo vsi srčne pozdrave vsem doma ostalim.
Zahvaljujemo se za božična darila. Praznike smo še zadosti mirno preživeli. Peli bi vedno, saj veste, da kranjski Janez nikoli ni žalosten. Mi bomo že kletemu Lahu pokazali, kaj je slo-.., venska kri! Tu Vam moram še povedati, kakšne pesmi Vam zlagajo naši fantje.
Na straži.
Na kraškem griču smo sedeli, smo pri ognju vsi se greli. Jaz sem stal na vahtici v svoji mrzli utici. Burja res je bila velika, a Taljan pod hribom stika. Jaz pa čujem in poslušam, goste dime s pipe spuščam. Zdaj zaslišim glasen šum — kaj mi prišlo je na um? Jaz zavpijem: "Halt! Wer da?" Stoj! Čene bo trda šla! Jaz ga vprašam: kdo si ti? on pa pred menoj zbeži. Puška poči prav glasno, pade Italijan grdo. To so čuli vsi tovarši; strel jih malo pač preplaši. Hitro bili so pri meni: "Kaj pa, Joško, to pomeni? Vse iz spanja zbudil si!" Joško se jim pa smeji ter tako jim govori: "Jaz sem streljal na Taljana. Tu leži Vam kot podgana."
Zložila desetnik Kavšek Pavel in inft. Žlebnik E.
Pozdrave pošiljajo: Četovodja Heine Viktor iz Ljubljane, desetnik Kavšek Pavel iz Ljubljane, inft. Žlebnik Egi-dij iz Staneč pri Št. Vidu, inft. Vrho-vec Janez iz Hrušice pri Ljubljani in inft. Hbaič Rado iz Ljubljane.
fr!
a

Ali kašljate?
Ako kašljate, odpravite vaš kašelj 1 To lahko stprite? ako vzamete
Severas
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle.
Gena 25c in 50c v vseh lekarnah.
Vedno je kasljal.
"Hudo sem se prehladll, ter sem vedno kaSljal," pi-8o Mr. W. Wolossyn, Weir-ton, W. Va", in kadar sem pil mrzlo vodo, so postali napadi bolj budi, in |cer sem delet v iorarni pri silni vročini, sem moral piti veliko vode. Čital sem oSe-verovem Balaamu za Pljuča In ko sem porabil eno samo steklenico za 25o je kaSelj popolnoma prenehal in sedaj sem zdrav."
m
Bolečine v prsih,
in razne druge bolečine se lahko odpravijo z nadrgnjenjem delov s SEVERA'S GO-THARD OIL [Severovo Gothardsko Olje]. Je to mazilo velike teJilne vrednosti. Cena B5c in 50o v vseh lekarnah.
Severov Almanah za Slovence
za leto 1916 se sedaj lahko dobi v lekarnah ali od nas. Zagotovite so, da dobite sve-zek ter ga imejte vedno pri roki skozi oelo leto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
NASA ZALOGA.
barve, varniša in stenskega papirja

je najpopolnejša <5)
$1.15
Pri nas dobite "Ready Mixed" barvo galon po________________
IN $1.35 DO $2.00
Varniš $1.35, $1.50 do $5.00 Stenski papir po 2\c roll in več
Izplačalo so vam bo, da se oglasite pri nas barve in stenski papir. Vabimo vas, da nas ponetite.
Hansen-Petersen C o-
503 Cass St., blizu Sčott Street JOLIET, IlA

FosknjLsit© IsTovo Pivo
Old Lager
STEKLENICA H«** Je BOLJŠA in okusnej&a pijača, kot katero drufiO pl*®'
-IZDELUJE GA-
Jollet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših saluuih v Jolieta
KRANJSKO.
—	Letnika 1868 in 1869 pozvana 21. februarja pod orožje. Z Dunaja se u-radno poroča, da sta letnika 1868 in 1869 pozvana pod orožje 21. februarja 1916. Vojna uprava namerava ta dva letnika kakor letnike 1865, 1866 in 1867 zaposljevati v zaledju in v etapnih prostorih.
—	Prebiranje županov in občinskih svetovalcev. Z dne 25. jan. poročajo: Včeraj in danes potrjenim županom in občinskim svetovalcem se je izjavilo, da gredo pod orožje s prihodnjim prvim pozivom. Prvi prihodnji poziv bo 21. februarja.
—	Dolžnost vojnih dajatev razširjena do 55. leta. Ljubljanski "Slovenec" * dne 21. jan. poroča: Jutri se razglase v obeh državah monarhije postavna določila, s katerimi se dozdaj do 50. leta omejena osebna dolžnost o vojnih dajatvah razširi do 55. leta starosti. Potrebno je to, ker se z napredujočimi Pozivi novoustanovljenih črnovojni-ških kategorij priteguje vedno več takih oseb v službo z orožjem, ki so zavezane za osebno službo, za njih nadomestilo se pa mora brezpogojno skrbeti. Gre za odredbo, ki se ne mo-r« odkloniti, ker se mora ustreči zahtevam vojskovanja v razmerju, ki zagotavlja uspeh. Ta potreba utemeljuje, da se zopet uporablja požrtvoval-i nost, ki se je izkazala, in preizkušeno i domoljubje prebivalstva. Nova določila se v ostalem ozirajo na koristi pritegnjenih oseb v kolikor mogoče veliki meri; vojaške zahteve se popolnoma enakomerno razdele.
V prvi vrsti se mora naglašati, da se smejo nad 50 let stari pritegniti le v avstrijskih deželah za ozemljem armad "a bojišču nepretrgoma le največ skozi šest tednov in da se smejo iste osebe pritegniti zopet po eno- ali dvame-sečnem odmoru v službo. Enakomerno razdelitev jamči, ker je po postavah določilih pridržan vpoklic izključno ministrstvu deželne brambe.
Uporabljati se smejo vpoklicani le v ozemlju, ki leži za ozemljem armade na bojišču le v tistih delih avstrijskega državnega ozemlja, v katerih pravice Politične uprave niso prenešene kakemu vojaškemu poveljniku, torej le^ v ozemlju, ki leži izven ožjega ali širšega vojnega ozemlja.
Določilo, da se dolžnost vpoklican-cev ne onča šele, ko se doseže določe-
starostna nteia. marveč 5«le <0 Po obstoječi postavi o vojnih daja-tvah dolžnost ugasne po splošnem razglasu, odgovarja že zdavnaj priznanemu načelu glede na izpolnitev službene in črnovojniške dolžnosti, ki temelji v izkušnji, da takojšen odpust °bvezancev, ko dosežejo starostno meJ0. iz tehničnih razlogov ni mogoč. y Avstriji izdana cesarska naredba, ki obsega stvarno ista določila, kakor Uglašena ogrska postava, velja le za d°bo sedanje vojske. .
.. Smrt junakov. Januarja 1916 padli vojaki 17. pešpolka: Josip Hotko, pomije, Brežice, rojen 1894; Marij ^azzanella, Trident, rojen 1897; podd.
"ton Jerovšek, Št. Rupert, Kranj-r50. r. 1896; Ivan Borštnik, občina r°suplje. Poročnik v r. Adolf Schick. Celovec, r. 1893; Janez Ahčin,
lfttrt13' okr' b1;iv' ,jublian- oko1'' r' Anton Udovč, Škocijan, Krško,
1886; Anton Justin, Ihan, Kamnik,
187&; Jernej Novak, Trojane, 1883;
art>n Oblak, Trata, r. 1878.
, Padli vojaki 27. domobr. pešpol-y"; Bovcon Evgen, Gorica, Dežman a'cntin, Lancovo, Radovljica, Dolenc t°n, Polhov Gradec, Galovič Adal-^ rt- Vič, Golob Jožef, Mirna, Grčič tQUd°lf. Bolna pri Pazinu, Judnič An-r "' Crešnjevec pri Črnomlju, Kerkoš ^-Til. ~
iek
Iv;
- . ,..... ., ,
Sv. Križ pri Gorici, Kešnar A-
sander, Cerklje pri Kranju, Klobu-
u r Ivan, Šmihel, Stopiče, Kontus An-
Letaj pri Pazinu, Plevelj Ivan,
•jy"Cc pri Kamniku, Spagnut Evgen,
-j,rst; Strmljan Anton, Vače pri Litiji,
Ta«car Ivan, Selca na Gor., Trojer
"dovik, Renče pri Gorici, Vehor Ignac f- ■
f-r ' Veselic Jožef, Adlešič pri r,^"1""' Založnik Franc, Polhov t'' er' Znldaršič Franc, Podgora pri °ceviu.
SI
reiel
ovenski fantie ob Dardatielah.
r;iZ(, 1e "SI." naslednio voinopoštno ^ 'M„;,.0: g jan 191fi slavno ,lred.
rdanclski fronti zbrani 'i'lhr," t°l>ničarji pozdravljajo svoio mejj° '1on,Ovinq, posebno pa na laški t>ri nc brate; misli naše so vedno
bi

lce 'utiakih! — Možnarji in hav-liir,, u'e in Austria') tudi tu ne dajo "aš; /'""i"1 kramarjem. Sitni so ti PosCm r:l"lar)i tako, da so se napolnili " Anaforte brez pohištva predane 'J* la<lje- P« tudi Seddilbahr o-'an • c' Je,0v'šče za kratko dobo. 9.
* Glin° X Sli| Hl,ra! ~ Franc Nosan
Xiist v',' rko Kos iz Trbovelj, Av-"ik z an,šek z Goriškega, Miha Rav-^an)t0"nh- Rele, Petric iz Vipave, §t. p , ir iz Ljubljane, Filip Rogel tttov]j štajersko, Matej Renčelj, Jt> Martin Povše, Laški trg.
Sil p^ '^kega ujetništva sc je ogla-r Mubi p. d. Stantinanov iz
Spodnje Bele pri Preddvoru. Svoji sestri naznanja, da je na laškem ujet. Njegov brat Florijan je ujet na Ruskem. Najmlajši Lovrenc pa se nahaja še v vojni službi pri 17. pešpolku.
—	Pri Oslavju ujete Italijane so 16. jan. zjutraj v dolgih vrstah peljali skozi Ljubljano na ljubljanski Grad.
—	Spomladansko delo. Pred kratkim so zastopniki glavnih kmetijskih korporacij in zadrug naznanili poljedelskemu ministru, kaj je treba v vsaki deželi storiti, da se opravi spomladansko delo. Na posvetu je poročevalec poljedelskega ministrstva podrobno opisal vse dosedanje in ravnokar pripravljene odredbe glede delavskih moči, vprežne živine, umetnih gnojil in semen. Zastopniki so izrazili upanje, da je s temi odredbami zelo dobro poskrbljeno za spomladansko delo.
—	Najden vtopljenec črnovojnik. Iz Idrije poročajo: Dne 26. decembra 1915 vtonilega vojaka črnovojnika so čez 20 dni dne 14. jan. dobili v Idrijci na grabljah med drvmi. Šel je na stražo s tovarišem iz Bele proti Idriji. Bila je temna noč, šla sta par korakov eden za drugim in se večkrat poklicala, ako se nista slišala. Pri nekem ovinku na ozki poti ob vodi ga tovariš ni več slišal za seboj. Klicanje in iskanje je bilo zastonj. Najbrž je stopil preveč ob kraj poti, spodrsnil in zdrknil v na raslo vodo, ki je plovila drva v Idrijo. Ker ga toliko časa niso dobili, sumili so kako prevaro ali beg. Pa ko so spravljali naplovena drva, so ga v sre di nakopičenega lesovja dobili. Poko pali so ga na idrijskem pokopališču, kolikor mogoče slovesno. Tu je bil vpisan kot Janez Ogrizek, stanujoč z družino v Orehku št. 16 pri Postojni. Star je bil 31 let. Za praznike so mu domači poslali nekaj denarja' in mu voščili vesele praznike.
—	Z veliko srebrno svetinjo za hra brost je bil odlikovan topničar Ivan Poženel.
—	Po devetih mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva Gustav Kokalj iz Zagorice pri Litiji. Nahaja se v Pen senski gub., P. Bolšoj Vjas. Domači in prijatelji so silno veseli, ker so ga že imeli za mrtvega.
—	Beg iz srbskega ujetništva. Poročnik 78. pešpolka Ciril Tavčar, ki je dospel lansko leto v srbsko ujetništvo, je od tam ušel in se pred par dnevi
[prijavil pri svojem kadru. Poročnik i'avcar je rodom iz Ljubljane. Uiti se : mu je posrečilo z nekaj tovariši v Ska-dru, kamor so ga odpeljali Srbi pri svojem umikanju.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Rom iz Obrha pri Toplicah. Trinajst mesecev ni bilo nobene vesti o njem.
—	Zagorje na Pivki. Sedaj stanuje tukaj mnogo Mažarov. Težko je, ker ljudje jezika ne razumejo. Pri sv. maši pojejo samo mažarsko, res močno, vsa cerkev poje, ali to pa lahko rečemo, da so naše slovenske pesmi, posebno božične, veliko lepše, kakor ogrske. To smo posebno spoznali na sv, večer. Ampak v enem oziru so pa Mažari našim v zgled: glede daritve za cerkev. Ko je pobiral cerkovnik s pušico, ali kakor pri nas pravijo s škrabco, je bila škrabca prvikrat — premajhna. Cerkovnik je moral pobirati — v svoj žep, ker je bilo preveč darovalcev. Težko, da bi se to še kje drugje pripetilo,
—	Odlikovan je bi! za svoje hrabro vedenje z vojaškim zaslužnim križcem tretjega razreda z vojno dekoracijo odvetniški kandidat in rezervni poročnik g. Ivan Stanonik.
—	Iz italijanskega ujetništva, Trgovcu in hišnemu posestniku v Ljubljani gosp. Jos. Zidarju je pisal bivši njegov hlapec iz laškega ujetništva sledečo dopisnico: Venosa, 10. dec. 1915. Cenjeni! Udane pozdrave iz italijanskega ujetništva. Imam se še dosti dobro, samo velika mizerija je glede tobaka. Tu je slab in drag, pa hvala Bogu, da nam ga bodo iz Avstrije lahko poslali vsakih 15 dni 100 gramov. Vesele in srečne božične praznike in novo leto Vam, gospe soprogi, otrokom in vsi obitelji želi udatii Martin Gult, Venosa, Italia. — Dopisnica je pisana v slovenskem jeziku in je prišla 17. jan. naslovljencu v roke.
—	Umrli so v Ljubljani: Marija Trojar, bolniška devica, 50 let. — Silva Mrhar, hči zasebnice, 10 dni. — Marjan Ločniškar, sirota, 10 mesecev. — Marija Šuštar, poscstnica, 68 let. — Avgust Krašovec, občinski ubožec-hi-ralec, 22 let. — Josip Kranjc, užitkar-hiralec, 32 let. — Barbara Podržaj, vdova policijskega stražnika, 69 let.— Gregor Eržen, magistralni oficijant v pok., 76 let. — Terezija Zakrajšek, kovačeva vdova, 82 let.
—	Umrl je 21. jan. v Gricsu pri Bol-canu bivši kamniški okrajni glavar vpok. deželnovladni svetnik Gottfried Fricdrich, star 67 let.
—	Umrli so v Ljubljani: Marjeta Fcrjan, dninarjeva žena, 49 let. — La-jos Pandi, pešec.—Vojka Marica Lum-
bar, hči vratarja mestne klavnice, 9 mesecev. — Frančiška Eppich, po-streščkova žena, 80 let. — Frančiška Boben, postrežnica, 60 1. — Fran Albl, črnovojnik.
—	Gospod Fran Trseglav piše ''SI." uredniku 24. nov.: (Dopisnica došla 19. januarja.) Vesel božič in veselo novo leto! Sem popolnoma zdrav. Celo študiram, kolikor v bornih razmerah morem. Upam, da bom mogel po za-željenem miru veliko delati in da bom mogel v domovini objaviti veliko del.
—	Z Bohinjske Bistrice. Okrajno glavarstvo v Radovljici je izdalo ukaz, da je v vseh vaseh občin Boh. Bistrica in Srednja Vas prepovedano točiti ali prodajati gžane opojne pijače tudi vsem civilnim osebam sploh. Oddaja žganih pijač je dovoljena le v zdravilne namene po zdravnikovem zapisu. Predstoječa določila je nabiti po vseh obratovališčih, po katerih se točijo ali prodajajo žgane opojne pijače, tako, da jih pivci ne morejo prezreti.
—	Franc Sakser obsojen veleizdaj-ništva. Ljubljanski "Slovenec" z dne 17. jan. piše: "Wiener Zeitung" prinaša: "C. kr. deželna sodnija v kazenskih zadevah Dunaj je na predlog c. kr. državnega pravdništva Dunaj odredila , v prid sodniji c. in kr. 5. armadnega poveljstva vršeči se kazenski stvari zoper Franca Sakserja, izdajatelja lista "Glas Naroda" v Novem Jorku, zaradi zločina po par. 58 c. k. p. in par. 327 v k. p. v zmislu par. 2 cesarske naredbe od 9. junija, d. p. I št. 156 v varstvo pravice države na odškodnino zaplembe vsega, obtožencu Francu Sakser spadajočega na Avstrijskem ležečega premakljivega in nepremakljivega premoženja. — Tako se glasi sodba rovarskega delovanja Franca Sakserja, čegar početje smo vedno obsojali in ga odbijali od našega naroda. Od vseh poštenih a-meriških Slovencev pričakujemo, da prekinejo vsak kakršenkoli stik s tem možem, ki nosi na sebi sramotni pečat izdajalca svoje domovine. Kdor bo imel z njim stike, bi škodil sebi in svojcem v domovini. Zato naj vsakdo, kateri se noče odpovedati zvezam s staro domovino, vrne tudi Sakserjev list "Glas Naroda". Sakser je s svojim početjem obsodil samega sebe.— (Tako piše ljubljanski "Slovenec"'.)
ŠTAJARSKO
—	Odlikovan spodnještajerski Slovenec. Štajerski Slovenec — rojak iz Malenedelje g. Josip Lipša — bivši trgovec z srebrnino in zlatnino v Rogaški Slatini, je bil te dni, kot prostovoljni uslužbenec Rdečega križa pri usmiljenih bratih v Gradcu, odlikovan z bronasto častno kolajno z vojnim okraskom.
—	Izgube 87. pešpolka. (Uradni izkazi izgub.) Mrtvi: Inf. Abram Martin, Brezje; poddesetnik Abstint Ivan, Brežice; inf. Iv. Berkanc, Ptuj; inf. Berkovič Vinko, Bizeljsko; inf. Blaznik Josip, Braslovče; inf. Feliks Šmarje; inf. Cauš Alojzij, Št. Jurij; inf. Čeh Franc, Ptuj; inf. Čuber Anton, Blanca; inf. Deutschmann Ignacij Slovenji-gradec; inf. Dolar Karel, Celje; inf. Dvoršak Ivan, Ljutomer; inf. Ermenc Ivan, Bočna; inf. Fajfar Josip, Ptuj; inf. Farkaš Ivan, Ljutomer; desetnik Fekonja Matija, Ljutomer; inf. Ferlcs Josip, Šmarje; inf. Frajle Ernest, Trbovlje; inf. Fras Ivan, Ljutomer; inf. Furlan Franc, Mihalovec; Geršak Mihael, Brežice; inf. Gigerl Gregor, Slovenjigradec; poddesetnik Grabner Jakob, Braslovče; inf. Gradišnik Ivan, Ptuj; inf. Gričnik Ivan, Konjice; inf. Grušovnik Ignacij, Celje, inf. Hammer Franc, Ljutomer; inf. Hameršek Valentin, Ptuj; inf. Holešek Jakob, Celje; inf. Horvat Matija, Po-lenšak; inf. Hribertiik Anton, Št. Ilj; inf. Ivnig Ivan, Zabukovje; Jagodic Martin, Ptuj; inf. Jakše Karel, Celje; inf. Javornik Franc, Slovenjigradec; inf. Junš Martin, Ptuj; inf. Hoegl Miroslav, Gradec; inf. Kokot Jakob, Ptuj; inf. Kos Peter, Konjice; tit. desetnik Koser Franc, Kapela; desetnik Kosec Ivan; poddesetnik Košenina Frai\c, Celje; inf. Kosi Franc, Ptuj; poddesetnik Kosi Josip, Ljutomer; inf. Košir Vinko, Konjice; inf. Kozelnik Rudolf, Slovenjigradec; inf. Kozinc Ivan, Brežice; inf. Kralec Alojzij, Ptuj; inf. Krajnc Konrad, Ptuj; inf. Krese Ivan, Celje; inf. Krhlanko Ivan, Celje; inf. Križaj Anton, Slovenjigradec; inf. Kropej Jakob, Sv. Kunigunda; inf. Krošelj Alojzij, Ptuj; inf. Kokovic Iv., Št. Jurij; inf. Kukovičič Ivan, Videni; desetnik Kump Leopold, Celje; inf. Kunšek Josip, Blanca; inf. Lcčnik Josip, Teharji; rez. Legnar Franc, Slovenjigradec; inf. Legvart Karel, Teharji; inf. Lovrec Josip, Ptuj; iqf. Lupše Fr., Celje; inf. Macun Jurij, Ptuj; desetnik Majerič Ignacij, Ptuj; inf. Mazej Ivan, Slovenjigradec; inf. Metul Franc, Lu-če; inf. Mikolič Mihael, Brežice; inf. Mlakar Karel, Sv. Kunigunda; inf. Mu-star Ivan, Slovenjigradec; inf. Marko Franc, Ptuj; inf. Murkovič Franc, Vel. Nedelja; inf. Mušel Ivan, Celje; inf. Napast Anton, Cirkovci; inf. Nežmah Franc, Ptuj; tit. narednik Novak Anton, Ljutomer; desetnik Ozek Franc, Celje; inf. Ozinger Anton, Ptuj; inf. Paučnik Filip, Ljutomer; inf. Pečov-nik Jakob, Slovenjigradec; inf. Pere Josip, Blanca; inf. Petkovnik Anton, Celje; poddesetnik Piki Ivan, Celje; Celje; inf. Pisanec Ciril, ct. Jurij; inf. Plahuta Karel, Št. Jurij; poddesetnik Ploj Franc, Ljutomer; inf. Poglšek
Fr., Celje; inf. Pojer Peter, Juden-burg; inf. Poža^nik Mihael, Slovenjigradec; inf. Prah Franc, Ponikva; inf. Prislan Martin, Celje; inf. Radi Jernej, Brežice; inf. Rakovnik Jurij, Paka; inf. Ramšak Franc, Paka; inf. Reberšek Ivan, Brežice; inf. Itusnik Alojzij, Konjice; inf. Sabernik Franc, Slovenjigradec; inf. Safošnik Alojzij, Ptuj; inf. Sajko Vinko; inf. Schmissl Mihael; inf. Šuran Al., Ptuj; inf. Sevšek Franc, Celje; inf. Skok Ivan, Ptuj; inf. Šlahtič Štefan, Maribor; inf. Sla-tinšek Marko, Celje; inf. Šmid Franc, Ptuj; inf. Sotošek Ivan, Brežice; inf. Spindler Ciril, Ljutomer; inf. Sporin Franc, Celje; inf. Stalekar Anton, Slovenjigradec; inf. Stergar Ivan, Brežice; inf. Tadina Anton, Ptuj; desetnik Ternik Heliodor, Slovenjigradec; inf. Trop Jurij, Ptuj; inf. Ulaga Blaž, Celje; četovodja Urlep Ivan, Celje; četovodja Urnaut Roman, Slovenjigradec; inf. Vovkan Josip, Slovenjigradec; inf. Vodenik Franc; inf. Vogrinec Andrej, Ptuj; inf. Voh Franc, Šoštanj; inf. Vovk Franc, Brežice; desetnik Vrečko Franc, Celje; inf. Vres Jurij, Ptuj; inf. Vajda Ivan, Ptuj; inf. Založnik Alojzij, Konjice; četovodja Zinko Franc, Dobrova; inf. Zupan Franc; inf. Zupane Mihael, Celje.
—	Umrl je v Gradcu nadoficijal južne železnice Milost Ivan, star 39 let.
—	Iz seznama izgub. Praporščak vit. Savinšek Karel, Karčevina pri Mariboru, 4. drag, p., mrtev (19. oktobra 1915); stotnik Ples Miroslav, 61. pp., Devin, ranjen; asist. zdravnik dr. Ma-tjašič Mavricij, 3. lov. bat., Brežice, ranjen.
—	Prebiranje županov in občinskih odbornikov, ki bi se imelo vršiti na Štajerskem dne 24. jan., se je preložilo na 1., 2. in 3. februarja.
—	Vojskovodja Boroevič — častni občan obmejnih slovenskih občin. Občina Sv. Križ nad Mariborom je imenovala poveljnika naše armade ob Soči, generala Sv. Boroeviča pl. Bojna svojim častnim občanom.
—	Nevarno je obolel mariborski okr glavar pl. Weis.
—	Duhovniška vest. Č. g. Ivan Krušič, kaplan v Solčavi, je imenovan za vojnega kurata v rezervi.
—	Osebna vest. Profesor na mariborski c. kr. gimnaziji dr. Ivan Arnejc, prideljen v službovanje c. kr. naučne-mu ministrstvu, je bil s 1. januarjem pomaknjen v VIII. činovni razred.
—	Goska, kakršnih je malo. V Dolnji Lendavi med ogrskimi Slovenci je kupila na trgu gospa gosko za 16 K. Ko jo je doma razpravila, je našla v skinem želodcu 20kronski zlat.
—	Župnik Josip Černko umrl. V Studencih, župnija Sv. Magdalena v Mariboru, je umrl dne 14. januarja č. g. Josip Černko, bivši župnik v Vuh-redu. Bil je tih, pobožen mož, kateri na svetu ni imel sovražnika.
—	Velik požar je 4. jan. uničil poslopja posestnika Ivana Beranič v Strašgonjcih in napravil škode krog 40,000 K.
—	Požar je uničil gospodarsko poslopje Ivanu Kmetecu v Ludovnjaku, občina Črešnovec pri Slov. Bistrici. Zažgali so otroci. Škoda je velika. Po-gorelec je bil na vojski tako ranjen, da so mu morali odrezati desno roko.
-r- Umrl je pri Svetinjah blizu Ormoža vpokojeni major 47. pešpolka Lovro Janžek, star 75 let.
furlanski Medeji pri Krminu. Toliko v pojasnilo.
—	Umrl je v ruskem vojnem ujetništvu rezervni četovodja 27. dom. polka, gostilničar in trgovec Andrej Manfre-do, doma iz Kobarida. — V Nabrežini je umrl prostovoljec Anci Japelj, star 17 let. — V ruskem ujetništvu v Taš-kentu je umrl c. in kr. desetnik pri ar^ tiljeriji Ivan Miloh.
—	Zakopani zakladi. Gorica, 21. jan. Današnji dan je potekel mirno brez italijanskih granat. Sedaj pa nekaj o
zakopanih zakladih". Trgovka J. P. iz Pevme pri Gorici je pred svojim begom zakopala v hlevu lonec z denarjem; bilo je več tisoč kron. Preživela je več mesecev na Kranjskem, nato pa pro dovoljenja, da bi smela iti pogled,, .omov. Dovoljenje je dobila in prišla v Pevmo. Hotela je izkopati svoj denar; toda kopala je za-in — lonca z zakladom ni bilo več. Jokala je in jokala, a pomagalo ni nič. Ob denar je. — Nič boljše se ni godilo neki družini v Štandrežu, ki je zakopala vse svoje premičnine v zemljo. Sedaj so prišli z vozom po svoje stvari, a ko so jih izkopali, so našli vse segnito in trohneno. Ne zakopavajte svojih zakladov!
—	Častno svetinjo za 40 letno službovanje je dobil poštar Edvard Dolenc v Trstu.
—	Umrl je v Trstu c. kr. poštni eks-pedijent v pokoju g. Franc Petrič, star 77 let.
jimurje). Upati je, da bodo našle t®-pot hrvaške žrtve polno priznanje ia da so hrvaški narodni ideali sedaj bliže uresničenju. Hrvaški narod hoče politiko hrvaške zvestobe, hrvaškega ze-dinjenja v okviru habsburške monarhije.
— V Kotor se najbrže v kratkem prično vračati izseljenci; vsi kateri sc nahajajo v Dalmaciji, se na to že pripravljajo. Misli se, da se otvorijo tudi šole.
HRVATSKO.
t
Chi. Tel.: Office 986, Res. 3342. Res. 209% N. Broadway
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovicb
Dentist :: Zobozdravnik
Crystal Theatre Building 413 Cass Street. JOLIET, :-: ILLINOIS.
—	Prihod ranjencev z Lovčena na Reko. Dne 23. jan. je pripeljal na Reko parobrod "Tirol" 19 ranjenih častnikov in 278 mož, ki so bili ranjeni v bojih za Lovčen. Trije izmed teh so na potu v bolnišnice umrli.
—	Zaradi veleizdaje. Sodno se preganja veliko zemunskih meščanov in trgovcev zaradi veleizdaje. Premoženje vseh teh veleizdajalcev, katero se ceni na 55 milijonov, je bilo konfisci-rano v prid državi.
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vselK vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, IS.
CHARLES D. DIBELL
S ADVOKAT—LAWYER
ji Soba 508 Woodruff Bid«., JoK.t
jI--: CHICAGO PHONE 298:-
Kadar imate kaj opravit« 8 aodnijo obruite se k meni.
| Govorimo slovenski jezik.
^ Kolektujem in tirjam vsako vrstne dol-
—	Bivši odvetnik poneveril 150,000 ! £ s°T0- AU?a 86 °?la8it? PT*
1.J.«MHUll4Cttc«l*
benda, ki je poneveril 150,000 K svojim strankam.
—	Doktorski diplomi je izročil akademski senat hrvatskega vseučilišča nadvojvodi Evgenu in generalu Bo-roeviču dne 1. februarja v glavnem ar-madnem stanu.
— Hrabri hrvaški polki. "Hrvatska" piše o dejstvu, da je hrabrost hrvaških polkov vzbudila pozornost merodajnih 1201 Ruby Street krogov. Tudi najnovejša ur-idna poročila zopet naglašajo hrvaško hrabrost; treba namreč vedeti, da se juž-noogrski polki dopolnjujejo iz krajev,
Chicago Telefon 4253.
Anton Kezele
HRVATSKO-SLO VENSKA
GOSTILNA
Joliet, Illinois.
C
KOROŠKO.
i
—	Umetne oči za invalide. Poveljstvo celovških vojaških bolnic razglaša: Vsi na Koroškem se nahajajoči vojaki-invalidi, ki so izgubili v tej vojski eno oko in imajo torej pravico da dobe umetno, se pozivljejo da se takoj pismeiio prijavijo pri c. in kr. oddelku za oči (rezervna bolnišnica št. 1 v Celovcu, poslopje stare hiralnice). Vojaki-invalidi pa, ki se nahajajo sedaj v kakem zdravilišču, naj se takoj priglasijo potom svojega poveljstva.
—	S koroške fronte. Iz vojnega tiskovnega stana 16. jan.: Na Koroškem in Tirolskem naše čete že mesece zvesto stražijo po visokih gorah, kjer ojstra zima in 2 do 3 m debel sneg, ovira operacije. Na 1500 do 2000 m visokih in še višjih črtah so napravljena zavetišča za moštvo. Kjer so bile prej le steze, so ponekod napravljene široke ceste za avtomobile. Za fronto so organizirali kurze za smukače. Sko-ro vsak vojak, ki je v Alpah, je že izkušen smukač. Smukaške patrulje poizvedujejo po celi fronti.
—	Zaplemba premoženja. Zadrski "Narodni List" poroča: Sodišče v Splitu je na predlog državnega pravdnika sklenilo, da se zapleni vse premakljivo in nepremakljivo premoženje: Milana Marjanoviča iz Kastva, don Nikole Grškoviča iz Vrbnika, dr. Dinka Tri-najstiča iz Pazina, dr. Gustava Gre-gorina iz Trsta, Frana Petrinoviča iz Supreta, Vladimira Čerine iz Splita.
—	Veleizdaje obtoženi župan Viktor grof Mestri ni nikdar županoval v slovenski Medani v Brdih, marveč v
Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postreženi kjer stanujejo Hrvati (Bunjevci, Med- : z najboljšo pijačo in smodkami.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULlČA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA l,330.0fl»
KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
bre*. VNakejr« odbitka.
Za VARNOST denafja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA K' TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSK, vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSA1 IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRAN* NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj var šparkaso". HRANILNICI PA TAKOl PIŠITE. PO KATERI banki <1 Vaš denar.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga pijoš tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 314
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol Veta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj ie
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI	KOLEDAR.
27.	febr. Nedelj a	Porfirij, škof.
28.	" Pondeljek Leander, Baldom.
29.	" Torek	Romanus.
1.	marca Sreda	Albin, Hadrijan.
2.	" Četrtek	Simplicij, BI. K.
3.	" Petek	Kunigunda, Avst.
4.	" Sobota	Kazimir; Frider.
DRUGA PREDPEPELNIČNA NEDELJA.
Bogastvo je trnje.
Veliko veljavo ima na svetu bogastvo. Kdor je bogat, ta je tudi mogočen. Zato pa človek kaj rad sanjari, rad bi bil to, ono, zlasti pa si želi bogastva. Zlasti dandanes vse drvi in vrvi za bogastvom. Kakor so nekdaj stari Izraelci plesali okrog zlatega teleta, tako pleše dandanes vse okrog zlatega malika, vse se vrti krog denarja. — Ko sem prišel pred par leti v Ameriko, ne da bi znal angleškega jezika, sem se čestokrat skušal, koliko bom razumel in poslušal sem pogovore v železničnih in pouličnih vozovih. Nobene besede nisem čul tolikrat, kakor besedo: dolar. O nobeni stvari in nobeni reči tukajšno ljudstvo ne govori tako pogosto, kakor o zaslužku, dobičku, plačilu, dolarju. "M a 1 i k i narodov, so srebro in zlat o." — Jezus Kristus, naš Gospod, pa primerja bogastvo s trnjem, ki zaduši dobro seme. Kolika razlika! Svet hrepeni po bogastvu, Jezus pa pravi, da je bogastvo trnje.
Da bomo primero Gospodovo bolje razumeli poglejmo pridobitev, posest in porabo bogastva. Z ozirom na to troje je primera s trnjem jako umestna. Kakor priraste trnje brez človeškega truda iz zemlje in se človeku, ki je hoče zatreti silno protivi, tako požene poželjenje po bogastvu svoje korenine v naši duši in jo zbada. Koliko mora pretrpeti skopuh aH lakom-než! Poglej skopuha! da si shrani in da kopiči denar, si odreče celo potrebnim zahtevam. Oblačijo se skromno, večkrat beraško in celo jedi si včasih ne privoščijo. Skopuh si ne privošči niti počitka, loti se tudi najbolj težavnega, nevarnega ali nezdravega dela, samo da je več dobička, več zaslužka. Zakaj se skruni zapoved posvečevanja nedelj in praznikov, zakaj se dela celo v nedeljah in se opušča služba božja, ako ne zavoljo zlatega malika, zavoljo easlužka? Zato pa pravi sv. Duh v knjigi pregovorov: "Kdor hiti o-bogateti, ne bo nedolže n." To se pravi, kdor želi naglo obogateti, mu ni mar, ali so pripomočki pravični in pošteni, ali ne, da le svoj namen doseže. Isto uči sv. Pavel rekoč: "Zakaj kteri hočejo obogateti, padejo v skušnjavo, in v zadrgo hudičevo, in v veliko ne-
pridnih (neumnih) in škodljivih želj, katere potope človeka v pogubljenje in končanje.- Korenina vsega hudega namreč je lakomnost; nekateri, ki so po njej hrepeneli, so zašli od vere, in se zapletli v velike nadlog e." Skopuhu in lakomnežu velja staro nepošteno načelo Juvenalovo: "Ako mogoče prav, ako pa ni mogoče, tedaj na vsak način." Vsled tega se trga delavcu zasluženo plačilo, vsled tega oderuštvo, krivični konkurzi in drugi grehi zoper sedmo božjo zapoved, brez ozira na poštenje, čast, vest in lastno dobro ime. Bogastvo se torej glede pridobitve res smelo primerja s trnjem.
Bogastvo pa je podobno trnju tudi glede posesti. Koliko strahu in bojazni mora prestati skopuh za svoje bogastvo! Kaj, ako me kdo ukrade, oropa? Ako zgori hiša? Kaj, ako pri hranilnici ali banki ni vse v redu? Ako je denar naložen v kako podvzet-je, koliko skrbi zopet, da se bodo izplačale lepe obresti. Ali mar še nisi nikdar čul, da si je ta ali oni vzel celo življenje, ali pa prišel ob pamet, ko je izvedel o svoji veliki zgubi denarja? Ali niso res vse te skrbi podobne zba-danju bodečega trnja?
Tudi glede porabe se more bogastvo primerjati s trnjem. Ako porabiš preveč, se bojiš, da bo zmanjkalo; ako premalo, nimaš tega užitka, katerega bi hotel. Pa to ni glavni razlog primere. Bogastvo je podobno trnju glede porabe, ker bogastvo odpira na stežaj vrata strastem, nezmernosti, napuhu, nečistosti. Posledica tega pa je čestokrat bolezen in prerana smrt. Bogastvo pa dela človeka tudi predrznega, da krši tudi posvetno postavo misleč, da so postave dane le za siromake. Res je torej bogastvo podobno trnju. Zato je pa že modri Sokrat trdil, da ni oni bogat, kdor mnogo ima, marveč oni, ki malo potrebuje. Istega mišljenja so bili modrijani Platon, Diogeri in Likurg. Bogastvo ne dela človeka srečnega. Pravo srečo in za-dovoljnost boš ložje našel v priprosti hiši delavca ali kmeta, kakor pa v ponosni palači milijonarja. Kako bogat, imovit in mogočen je bil Salamon in vendar je moral pripoznati: N eci-ni e r n o st č r e z n e č i m e r n o s t, vseje nečimerno. — Še bolj kakor z ozirom na telo je bogastvo podobno trnju z ozirom na dušo. Zato je trdil Gospod, da bo bogatin teško prišel v nebeško kraljestvo. Sv. Pavel pa pravi: "Kateri hočejo o-bogateti, padejo v skušnjavo, in v zadrgo hudičev o." Zato je rekel Gospod, da je bogastvo zamorilo seme božje besede, da ni mogla obroditi sadu čednosti, zasluženja in svetosti za to in sadu trajne blaženosti za večno življenje. Kdor hoče kopičiti denar, ta bo teško dajal miloščino, ta bo krut in neusmiljen z dolžniki, ta bo tudi skop za zdrževanje in olepšanje cerkve in šole. Kdor mnogo misli na dobiček, nima mnogo časa za molitev, za službo božjo in sprejem sv. zakramentov. Posvetne misli in skrbi zamore v njem vsako hrepenenje po krščanski pravičnosti in vsak gibljej, katerega povzročuje beseda božja v naši duši. Trnje bogastva pa zaduši tudi glas pekoče vesti, ki očita to ali ono krivico storjeno zoper sedmo božjo zapoved.
Nikar torej, dragi bravcc, bodi si da si bogat ali ubog, ne naveži srca svojega na časne minljive reči. Te reči so sicer v gotovem oziru tudi potrebne in koristne, zato jih iščimo in rabimo tako, da nikdar ne izgubimo izpred -svojih oči misel na božjo previdnost. Srce naše pa si ohranimo prosto. Preimcnitno je naše srce, da bi je navezali na zemljo, vstvarjeno je za nebesa, za Boga. Le Bog more osrečiti in zadovoljiti popolnoma naše srce, ne pa denar in bogastvo. Bogastvo samo na sebi ni nič slabega, je celo, ako je dobro rabiš, zlat ključ do nebeških vrat; slaba in nevarna pa je prevelika ljubezen do bogastva, ki o-vira ljubezen do Boga. Nikdar naj taka posvetna ljubezen ne zamori v naših prsih božje ljubezni, glasu vesti in besede božje!	REV. J. P.
SOCIJALISTOVSKA ZAROTA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik. Boj zoper socijalizem.
Prava socijalna reformacija.
(Konec.)
Ne da 'se tajiti, da je politična korupcija hudo zlo, s katerim ima opraviti amerikansko ljudstvo. Da, ta pokvarjenost nam je tolika sramota, da bi naši državljani morali vse storiti, da jo odpravijo. Politiki so dovolj dolgo delali skupno s trusti in korporacijami in čas je, da, ali ljudstvo nadzoruje zavode, kateri vzgajajo činitelje kapitalistične zlorabe, ali pa, da se jih razpusti. Tudi mnoga sodišča zaslužijo vso grajo, ker večkrat odobre željo nekaterih na škodo mnogih. Zal, da se ravno isto lahko trdi o postavoda-jalcih, narodnih, državnih, kakor tudi municipalnih, ti bi lahko glasovali za postave, katere bi olajšale breme revnejšim slojem in bi veliko pripomogle splošnemu blagru.
Kljub politični korupciji in napakam narodnih zastopnikov ne bo noben pravi državljan, kateri se zaveda blagostanja, katerega uživa pod sedanjo vlado, sočustvoval s socijalisti. Vsakdo ve, da ravno ti hočejo uvesti vlado, ki bi sedanje napake množila s ti-
soči. Državljani Združenih Držav bi pač morali biti ogorčeni nad socijalisti. Če bi drugega vzroka ne bilo, že zato, ker razdvoje delavce, ki se trudijo, da bi si pomagali iz revščine; dele jih v tiste, ki se ozirajo na zvezdno zastavo in one, ki se zbirajo pod rudečo zastavo. Če moremo verjeti Eugene V. Debsu v "Growth of Socialism", je bila revolucijonarna stranka ustanovljena zato, da vniči socijalen sistem, na drugi strani pa vidimo, da so pravi so-cijalni reformatorji pripravljeni darovati svoje življenje za vse, kar je dobrega v njem in se vojskovati brez prenehanja. Tako pa se kapitalisti vesele, ko vidijo, da se delavci med seboj preganjajo.
Morda bo kdo ugovarjal, da so sedanji politiki in uradniki tako zlata lačni, da je po sedanjem sistemu nemogoče, da bi napravili kake postave v prid delavcu. Delavec ima veliko moč po glasovnici. Ljudstvo je treba le moralno dvigniti in jih poučiti, kako rabiti svojo moč na pošten način,
Otrok danes, jutri mož. Te je treba naučiti pravega krščanskega nauka in poštenega življenja. Otroci bi bili boljši možje in žene, če bi se v mladosti naučili spolnjevati božje zapovedi. Krasen bi bil sad, če bi otroci po šoli dobili nekoliko poduka o krščanskem življenju. Lahko bi se k temu pouku pustilo otroke vseh ver in naj bi jih učil ali duhovnik ali zmožen lajik. Veliko bi koristilo, če bi učitelji po javnih šolah navajali mladino k poštenosti, radodarnosti, pravici in sočutstvova-nju z reveži. Ne škodilo bi tudi -ne, če bi se jim včasih povedalo, kakšna socijalna reforma bi se dosegla z gla sovnico.
Znamenitejši državljani bi lahko v primeroma kratkem času odpravili nekaj zlorabe današnjih dnij, če bi hoteli poučiti odrasle ljudi o socijalni reformi. S svojimi govori in spisi naj bi očrtavali zlo današnjih časov in jim obenem povedali, kako se jih odpravi. Ko bi enkrat videli, da imajo moč, da si lahko pomagajo, bi se gotovo zavzeli in pravilno volili.
Naši politiki bi lahko ustanavljali mogočne, socijalne klube, kateri bi imeli velik vpliv pri volitvi, na politične stranke in kandidate. Če bi se javnost začela zanimati za stvar, bi se taki klubi lahko ustanovili v kratkem času, katerih naloga bi bila^ da se zanimajo za socijalno zboljšanje. Delavci, kateri trpe največ revščine in stiske, bi morali biti prvi v njihovih vrstah. Delavci bi morali delati skupno z onimi, ki žele, da v Ameriki zavlada pravica in medsebojna ljubezen. Člani teh klubov naj bi povedali politikom, da ne bodo volili nepoštenih mož, kateri se ne brigajo za delavca. Delavci naj bi povedali ob času volitve, da ne bodo podpirali nikogar, kdor hoče biti naslednik kakega nepoštenja-ka ali tistega, ki ni hotel vpoštevati pametnih zahtev socijalnega kluba. Ta bi tudi razkrival velike pogreške uradnikov in zagovarjal nove postave, katere je treba uvesti.
Namesto, da se toliko postav predlaga naenkrat, bi se člani kluba, od Atlantika do Pacifika, od Kanade do Me-hikanskega zaliva, zavzeli za eno postavo, za enkrat. Tako bi pritisnili na postavodajalce s toliko silo, da bi se jim ne mogli braniti.
Socijalni klub s svojim glasilom in ogromnim številom članov bi se ne samo ustavil politični korupciji in krivic,, ampak bi storil tudi, da reven delavec dobi plačo, s katero se pošteno jireživi, delal bi politične sljranke, politike in uradnike po celi dbželi; ti bi jih morali ubogati, če bi hotjeli obdržati svoj urad.
Poslednja beseda.
Kdor je prebral "Socijalistovsko zaroto", je lahko sprevidel, da je 'socijalizem nesmiseln, da bi spravil deželo, katero ljubimo, v globočino nezadovoljnosti, prepira, zla in denarnega poloma. Videli smo, da vladajo v soci-jalistični stranki gospodarji in politiki, kateri hočejo na najgnusnejši način dobiti glasove. Čeprav se socijalisti sklicujejo na poštenost, smo vendar dokazali ob prilikah, kako zapeljiva je njihova propaganda, kakor tudi njihov neumoren trud, da bi prevrgli ustavno vlado, vničili vero in družinsko življenje. Nikoli, toraj, ne bomo strgali zvezdne zastave in razobesili krvave Marxove. Temu bi se vstavilo naše domoljubje in možatost in bi zahtevali, da se skažemo zveste Bogu, da skažemo ljubezen domovini, vdanost družinam, s tem, da -se neprenehoma vojskujemo proti zarotnikom, kateri napadajo in hočejo vničiti najlepše zaklade civilizacije.
NEMČIJA-AVSTRIJA-BALKAN.
Pod tem naslovom prinaša ljubljanski "Slovenec" z dne 14. jan. t. 1- sledeči uvodnik:
Dosedaj smo slišali od nemške strani in iz raznih gospodarskih korpora-cij obilo govorov, predavanj, zborovanj in predlogov za gospodarsko zbližanje z Nemčijo. Postavile so se razne zahteve.
Sedaj piše predsednik poslaniške zbornice dr. Sylvester, da je ta načrt gospodarske skupnosti z Nemčijo treba začeti izvrševati. Pravi: "Ker so sedaj tudi najbolj merodajnj krogi edini, da se ne more iti preko gospodarske skupnosti obeh držav, zato je treba sedaj nastopiti pot, da se ta gospodarska skupnost tudi izpelje. Že se je stavila zahteva, da vse tri države pošljejo svoje zastopnike, katerim naj
vlade naroče, da naj na podlagi resolucij gospodarskih društev in zborovanj stavijo natančne in podrobne predloge, to se pravi: dotičnim resolucijam naj dajo konkretno obliko in jih pred-lože vladi kot zakonske načrte. Da se doseže ta najvišji cilj, je treba sedaj iti na vlado, da tudi ona stopi na to pot. Zato se morajo v vseh treh državah takoj imenovati delegati, ki bi se avtoritativno imeli pečati s temi vprašanji. Parlamente se pri takih pogodbah vpraša že itak šele tedaj, ko teh pogodb ni mogoče več izpremeni-ti. Zato bo tudi javnost morala spremljati pogajanja teh delegatov. Delo bo stopilo v tretjo stopnjo šele tedaj, ko se bo predloge delegatov predložilo vladam v odločitev. Do tedaj je treba vse prerešetati, da bo odobritev le formalna stvar."
Štajerski nemški poslanec vitez Pantz piše o stališču ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisza do tega vprašanja: "Grof Tisza je izjavil, da je avstrijskoogrska nagodba predpogoj za razpravljanje o gospodarskem zbližanju monarhije in Nemčije. V Avstriji so se nazori razbistrili in razumni politiki so prišli do nasprotnega mnenja in sodijo, da se mora vprašanje gospodarskega zbližanja z Nemčijo razpravljati istočasno z-ogrsko nagodbo. Če tega vprašanja ne zjasnimo, ne moremo začeti pogajanj z Ogrsko, ter se obeh vprašanj ne da ločeno obravnavati. K vsemu pa se še pridružuje odločen ugovor, da naj sklenemo podaljšanje pogodbe, katera naj bo na Ogrskem od zbornice odobrena, pri nas pa sklenjena brez državnega zbora.
Grof Tisza se je sicer v odgovoru na dotično interpelacijo v načelu pokazal kot prijatelj gospodarskega zbližanja z Nemčijo. Njegove besede pa kažejo, da ne upa dosti, da bi se njegovo načelo v praksi moglo uresničiti. Ogrska hoče, da Avstrija in Ogrska obdržita vsaka svoj avtonomen carinski tarif in hoče stopiti v gospodarsko zvezo le s formulo "preference", to je s prednostnim medsebojnim obravnavanjem. To vemo že davno, kajti le grof Andrassy se je povspel do velikosti problema o celoti, vsi drugi ogrski gospodarski politiki, tudi Weckerle in Szechenyi so proglasili, da se da Ogrska približati le s formulo "preference". Razumemo, da je Ogrska zadovoljna s predmetom svojih agrarnih pridelkov, ki je med njo in Avstrijo prost, in da se obdrži visoko agrarno carino in si ne želi bistvene spremembe teh razmer. Toda v Avstriji in v Nemčiji pa stoji stvar drugače. Ne ■samo teoretiki in politiki, kakor je to rekel grof Tisza, ampak široki sloji industrije in kmetijstva in ne ravno v zadnji vrsti tudi konsumenti, kateri imajo po svojih izkušnjah v tej vojni pač tudi pravico, da se jih posluša, si žele ustanovitve velikega, enotnega srednjeevropskega gospodarskega o-zemlja. V tej veliki zvezi bo OgVska vsled bogastva svoje zemlje uživala prednost. Krogi, ki mislijo na avstrijske interese, bodo proti nazoru grofa Tisza morali vzeti to geslo: Brez razjasnitve v Berlinu, nobene določitve v Budimpešti, brez razjasnitve v Budimpešti, nobene določitve v Berlinu.''
Znano bo, da so Ogri povdarjali svoje velike posebne interese, prej v Bosni, sedaj tudi v Srbiji. Ni dolgo tega, kar se je na Ogrskem pod pokroviteljstvom najodličnejših oseb, iz političnih, gospodarskih in denarnih krogov ustanovila posebna družba, ki bo vneto gojila in pospeševala posebne ogrske interese na Balkanu. Priznati se mora Ogrom, da svoje interese pravočasno spoznajo, pravočasno začno izvrševati in jih brezobzirno bra nijo. Te dni so pa tudi na Dunaju zborovali zastopniki velikih avstrijskih osrednjih korporacij industrije, obrti in trgovine. Predsednik je poudarjal, da moramo po ogrskem vzgledu tudi v Avstriji dobiti primerno organizacijo za naše interese na Balkanu in Vzhodu. Razun Ogrske ima že tudi Nemčija tako organizacijo za gospodarski promet z balkanskimi deželami in Malo Azijo. Dosedaj je bila v trgovskem prometu naša monarhija na prvem mestu (21 odst.). Za njo je stala Angleška, naglo pa se ji je bližala Nemčija. Avstroogrski izvoz je v letu 1913. poskočil od 245 milijonov na 400 milijonov kro'n in če prištejemo še azijsko Turčijo in Egipt od 280 na 500 milijonov kron. Pri tem izvozu odpade na Ogrsko samo kakih 12 odst. Izvoz v Bosno je poskočil od 112 na 136 milijonov. Iz balkanskih držav pa smo tudi uvažali znatne množine. Sedaj moramo to važno trgovino ne samo obdržati, ampak tudi razširiti. Bivši minister Baernreither je povdarjal kot največjo važnost, da Av-trija kot laka in Nemčija v vprašanjih Balkana in Vzhoda postopata sporazumno. Na zborovanju so sklenili, da vse prizadete organizacije in gosposke izvolijo ožji odbor, ki bo v zvezi z orientalsko sekcijo trgovinskega muzeja izdelal podroben program za organizacijo, propagando in vse nadaljno delo.
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveli
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave.,
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau' Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., J°lirt
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovenci Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
ZDRAVSTVO.
Zoper kašelj. Nekdo priporoča kot zanesljivo učinkujoče sredstvo zoper kašelj naslednji recept: Takoj ko se pojavi kašelj, deni zvečer, preden greš k počitku, stekleničico pravega žganja na peč. Ko se nekoliko ogreje ga vlij v skodelico, vrzi noter košček sladkorja ter zažgi. Pusti, naj gori toliko časa, da je vroče, zlij v drugo posodico ter pij po možnosti vroče.
Večinoma se kašelj takoj olajša; ako ne, naredi zdravilo še enkrat ali dvakrat.
*
Ozebline. Ako se napravijo vsled ozeblin otekline na rokah, nogah, nosu, ušesih, je silno neprijetno. Zdravilo zoper to je čisto preprosto: V stekleničico vrzi nekoliko zrnec (celih) popra. Nalij nato do polovice vinskega cveta, dobro zamaši ter pusti, da stoji dva dni na gorskem prostoru (na peči). Tekočina se potem dobro zmeša in se lahko takoj rabi tako, da se z njo oteklina temeljito odrgne. To se mora seveda vsak dan večkrat ponoviti. Če je zdravilo starejše, bolje in hitreje učinkuje.
*
Zdravljenje zoper debelost. Pred kratkim so izvajanja dr. Kauf-manna v Halu o poizkusu z novim "Liptinon" imenovanim sredstvom zoper debelost vzbudila opravičeno presenečenje, tako da lahko gledamo z napetostjo nadaljnim poročilom o vspehih tega sredstva nasproti. Sedaj je dr. Kaufmann obelodanil nove poizkuse s tem sredstvom, ki je neke vrste paladium-preparat in se vbrizga v telo. Od zadnjega četrtletja sem so s tem preparatom napravili že čez 200 poskusov, izmed teh je imel dr. Kaufmann sam 30 slučajev. Skoro izjemno ugodni vspehi so se dosegli pri ta kih slučajih največje debelosti, pri katerih se je bilo strogo držati hrane. Pogosto se je pa dognalo, da so začetniki shujšati na teden od treh do petih kil, ne da bi to vplivalo na splošen po-čutek. Posebne važnosti pa so počut-ki po izbrizganju, ki omogočajo, da se zmanjšanje hrane razmeroma lažje prenaša, po največ slučajih se celo vidno opaža pojemanje lakote. Mnogo pacijentov zatrjuje, da morajo živeti od zraka in se postiti brez vsakoršne težave. Tudi ne tožijo več o prejšnji lahki utrujenosti. Osebe, ki so prej lahko hodile po pol ure, so po vbrizganju prehodile lahko po 30 kilometrov na dan, kar je seveda pri zmanjšanju teže zelo merodajno. Pri suhih ljudeh je treba manj paladija. Da je to sredstvo neškodljivo, se najbolje razvidi iž tega, ker je dr. Kaufmann med tem časom samemu sebi vbrizgal čez en gram paladija in se pri tem
kar najbolje počuti.
*
Novi p o m o č.k i proti mrčes-n emu pik u. Kot povsod, je tudi tukaj bolje odvračati, nego zdraviti. In najboljše za to so močno dišeče snovi, na primer kafra, metno olje, ci-tronov sok, jesihovo ali kotranovo o-lje, karbolua vazelina, lavendeljevo o-Ije itd. Dober pa je tudi izvleček iz perzijskega mrčesnega praška, tinktura Pyrethri rosei, ki pomaga za 4 do 5 ur. A priporočljiv pripomoček pa je tudi alkoholni ekstrakt iz znanega Zacherlina, ki si ga vsak lahko napravi sam. Steklenica se en centimeter visoko nasuje s Zacherlinom, nato na-lije s 70 odst. špiritom ter tekom 1—2 ur večkrat potrese. Stvar se pozneje skozi blago, ali filtrirni papir filtrira.
S tem lahko dobro odganjamo mrčes.
*
N o v o z d r a v 1 j e n je. Umetno vzbujanje toplote telesa v zdravilne namene, bodisi s toplimi kopelji, ovoji ali žarki, je ravno znano kot zdravilno
sredstvo pri mnogih boleznih. " poročajo, so pred kratkim iznašh zdravilno metodo, diathermijo. ' melji na ogrevanju telesa eleW' potom v poljubni meri ter vsled znatno prenaša zgoraj omenjen' ne dovajanja toplote telesu.
Električna vojna bodočnosti
V pogovoru s sotrudnikom de Paris" je izjavil Marconi, bodoči vojni na razpolago še iznajdbe, ki bodo prekašale naj1 _ še predstave Wellsove in Jules > ve. Današnji "uspehi" ne poj?'1 ničesar v primeri s presenečenj je elektrika pridržala tehnične!"' bratu bodoče vojne. Pred seboj pravi Marconi, bojišča brez l! brez pušk, brez bomb. Ni dvoH1 bo vojna kakor hitro se nam P" iznajti električni stroj z zadosti čjo, da potom električnih učit1'1' velike daljave užgemo municijs^ vi, popolnoma izpremenila vse bistvo. Oklopne križarke na v'!< morju, municijske zaloge bodo mah eksplodirale — začenši Prl nelih v topovskih žrelih.
— Presiče, žive ali očiščen«* ^ po nizki ceni v mesnici J. C. A<"e' Bluff & Exchange Sts., Joliet, I'1 cago tel. 101. — Adv.
-— Ne pozabite iti v soboto teater. — Adv.
v Ct
NAZNANILOl
Mr. Brown je otvoril svojo P| jalno svežih, soljenih, prekaje" suhih rib, katere prodaje vsak ^ pripravlja v svojih prostorih t11 207 INDIANA ST., ]OLl& Prodaja in razvaža znana Bla" waukee pivo.
Naznanil1
Slavnemu slovenskemu in h*** mu občinstvu v Jolietu naznani*1* sem otvoril svojo
novo mesnih in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins ce!tl
imam največjo zalogo svežeg11'
liega mesa, kranjskih klobas, V,J i
le'
grocerije in drugih predmetoVi
■' kO
dajo v mesarsko in grocerij*
ročje.
Priporočam svoje podjetje v® jakom, zlasti pa našim
gosoodiJJ
Moje blago bo najboljše, iajC' in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John IT. Pasdei
Chicago tel. 2917 C or. Cora and Hutchins St., J"1'
| Kam vlagate Vaš denar?
I--- j
Je-li vlagate Vaš denar v banke, ki špekulirajo z 5 in delnicami?	0(
Vaš denarje najbolj na varnem, ako ga vložite v 5 ki pogojuje izključno samo na prvi mortgejč; torej na Sit „ S nost. Naša je edina banka v Pittsburgh!!, ki se ne spu p S v nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naša bfl'1 S posodi je vknjižen na prvi mortgejč.
v,/' i
Mi plačujemo našim vlagateljem
I po 5% obresti
in jamčimo absolutno sigurnost.
Ako hočete, da bo Vaš denar sigurno in varno nalo^' « poslužite se sigurne banke.
| Pittsburgh Deposit & Title O
5 m FOURTH AVENUE, PITTSBURGH, VA-/
m	" ----—---
Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK,
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14, maja 1915
DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.:EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: l. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
Joliet, 111., 23. febr. — Prvi sijajni ples in predpustno veselico priredi naše društvo sv. Družine št. 1 D. S. D. prihodnjo soboto večer, dne 26. febr. v dvorani stare šole sv. Jožefa. Začetek bo ob 7. uri, vstopnina 25c za osebo — za vse enako—moške, ženske in otroke. Vsakdo, ki pride na veselico mora kupiti en tiket, ki je vstopnica in obenem srečka na $5.00 zlat. Žrebanje se bo vršilo proti koncu veselice.
Kakor že prej omenjeno je društvo sklenilo, da mora vsak član in članica kupiti en tiket ali srečko. Če pride na veselico ima potem zabavo brez* plačno, če pa ne pride, pa bo vseeno nekoliko vsak pripomogel k uspehu. To je pa zato sklenjeno, ker nekateri redkoma blizu pridejo in malo store za društvo, da pa bodo na ta način pripomogli pa tudi oni s tem, da kupijo tiket. Za mesec marc bo moral vsak član(ica) plačati poleg mesečnine še tiket.
Kakor mi je bilo naročeno, da naj tikete razpečam med člane(ice), sem isto storil. Vsem onim, za katerih naslove vem, in ki stanujejo v Jolietu, sem poslal tikete. Za one pa, ki stanujejo izven mesta ali pa nimam njih naslovov; sem tikete pridržal, da jim jih izročim pri blagajni na večer veselice. Popisano imam vse številke in vsak član(ica) ima zaznamovano štev. tiketa, zato je vseeno dobro, če član ali članica dobi tiket v roke ali ne. Po Pošti jih ni postavno pošiljati, zato sem jih pridržal, ker nočem imeti sitnosti.
V	soboto večer, torej, vsi člani(ice) na našo veselico. Privedite tudi svoje Prijatelje in znance. Res mora vsak Par kupiti dva tiketa, pa ne bo potem rabil plačevati za ples. Zabave in o-krepčila bo dovolj za vse. Tozadevni odbor si prizadeva, da bo ta veselica ena najlepših in najzabavnejših.
V	nedeljo 27. febr. bo zopet naša niesečna seja na katero so vabljeni vsi udje. Po seji bo domača zabava z o-stanki od veselice.
Zdaj je še lepa prilika za vsacega, ki misli pristopiti v naše veliko društvo, da to stori dokler je pristopnina Prosta, ker kmalu bodo veljale točke pravil v tem oziru. Kdor hoče pristopni naj se oglasi pri meni.
Z bratskim pozdravom
Jos. Klepec, tajnik.
pokopavajo v jarkih in ob poljskih potih.
Pogovor z bolgarskim pesnikom Ivanom Vazovom.
V "Več. listu" poroča prof. Šak o svojem razgovoru z znanim bolgarskim pesnikom Ivanom Vazovom, ki je dejal: "Povejte Vašim na Češkem, da smo morali zagrabiti za orožje, da osvobodimo svoje macedgnske brate sramotnega hlapčevstva. Povejte jim, da se lahko le posamezen človek sam umori, da pa cel narod ne more izvršiti samoumora."
Sredstvo proti — smrčanju.
Ni prijetno, kadar ti na potovanju ali kjerkoli moti nočni počitek smrčanje sopotnika, tovariša. Neki Tržačan priporoča v "II Cittadino di Trieste" kot izkušeno sredstvo, da prekineš smrčača, to-le: Pokaj z ustnicami na način, kakor bi poganjal konja v tek. Smrčeči se bo takoj obrnil na drugo stran in tako vsaj za nekaj časa prekinil smrčanje.
J« « M M M ^ M S ^ W
as---
RAZNOTEROSTI.
S&i
s
Pomanjkanje mož
sedanji vojni bode zelo veliko. Podobno je bilo tudi v križarskih vojnah.
Bernard je tačas pisal: "Mesta, va-S| In gradovi so brez prebivalcev; sceni žen najde komaj enega moža, to-lk° je vdov pri še živih možeh."
Stroj, ki sam piše,
je iznašel neki Američan. S pomočjo elektrike se prenese valovanje izgovorjene besede oziroma črke na posebno pripravo na stroju tako, da pritiska na tipke izgovorjenih črk. Pomanjkljivosti je še precej; tako ni med posameznimi besedami nobenega presledka in se drže vse črke skupaj, a to se bo dalo odpraviti. Dalje stroj ne zaznamuje ločil. Kar je pa glavno: stroj piše tako, kakor se govori, ne pa po pravopisu, kar mora .zlasti v angleščini zelo motiti. Iznajditelj >pa upa, da bo sčasoma vse te pomanjkljivosti premagal.
Ruski "kvas".
Strahovito.
Na Angleškem nadzoruje municij-Sko ministrstvo 2242 delavnic streliva.
Obsodba izdajalcev na FormOzi.
lUikarešt. Iz Petrograda se poroča, a so japonske oblasti razglasile ob-"bo v veleizdajniškein procesu na ^orniozi. Od 1413 obtožencev je ob-b?/Cnil1 "a ,mrt ^ Namen zarote je ja' se odcepi otok Formoza od Ponske, da se umori japonskega ce-Ua 't '"'"istrskega predsednika in Japonskem proglasi ljudovlada.
Beda ruskih beguncev
Vr por°cilu nekega Šveda, ki se je . 1 'z Rusije, grozna. On pravi: Be-
da 8Un
v Rusiji je zelo velika, število be-
jIj .Ctv v mestih je ogromno. V Mo-
nicr' Je m'''j°n> a to n'č v Pr'" >n ' 8 .t'st'n''» ki nimajo niti strehe Potujejo dalje; svoje mrtve otroke
Naši vojaki se na Ruskem vedno bolj seznanjajo z rusko narodno pijačo — "kvasom". Pri Rusih je kvas vsesplošno v navadi, imajo ga po vseh bolnišnicah in vojnih lazaretih, kakor ga sploh uživa vse vojaštvo in delavstvo pa tudi drugi sloji; ne zametajo ga niti v najvišjih krogih. Kvas, ki se lahko proizvaja v vsakem gospodarstvu, se pripravlja iz moke in pšenice, rži, ječmena, ajde ali temu podobnih sladinskih snovi, ali iz kruha ali iz zmesi navedenih snovi z dodatkom sladkorja ali brez njega, in sicer potom istočasnega kislega in alkolio-ličnega kipenja. Pijača se rabi, ko se nahaja v stanju pokipenja; vsebuje zelo malo alkohola. Kot začimba se do-devljejo navadno kake dišave, posebno poprova meta. Prof. dr. R. Kobert v Rostocku je že pred leti opozoril Nemce na ruski "kvas" in priporočal, da se uvede tudi na Nemškem kot ljudska pijača.
Ustreljena zaradi roparstva.
"Beogradske Novine" poročajo, da sta bila dne 16. decembra 1915 vsled obsodbe vojnega sodišča ustreljena v Belgradu Srba Gjoka Martič in Peter Stekič-Braganac, oba iz Lipe, in sicer zaradi roparstva in nedovoljenega nošenja orožja.
Vojne knjižnice na vozeh.
Pred kratkim so iz Nemčije na zapadno fronto poslali prve prevozne knjižnice. Vozovi so močno zgrajeni, sivo pobarvani in v notranjosti opremljeni s predali tako, da je mogoče z enim pogledom pregledati vseh 2000 knjig. Zastopane so vse stroke in se ozira zlasti tudi na akademike. Seveda ne manjkajo nabožne knjige, ki so cvangeljske, katoliške in kjer treba tudi judovske. Ako bodo sredstva na razpolago, se namerava oskrbeti tako vojna knjižnica za vsako divizijo. Za enkrat se jih napravi sto. Divizijski župnik L. Hoppe poroča, da so si vojaki 33. rez. divizije gor do generala izposodili tekom treh mesecev 16,000
zvezkov. Častniki plačajo dnevno po 6 fenigov čitalnine, kar znaša 300 mark. Tudi na vzhodno fronto bi Hinden-burg in Ludendorff rada dobila take potovalne knjižnice; vozovi bodo pa z ozirom na slabe prometne zveze zgrajeni drugače; namesto predalov bodo služile zaprte skrinje. Knjižnice bodo še dolgo po vojni dobro služile vojaškim garnizijam v osvojenih o-zemljih. — Kakor znano, je ljubljanski "Kino Central" dal 27. domobranskemu polku za ustanovitev stalne knjižnice 600 K. Tudi drugim kranjskim polkom ustanovi "Kino Central" knjižnice.
Igralčevo maščevanje.
Pariški "Excelsior" poroča: Pred začetkom neke priljubljene ljudske igre v Malem gledališču se je neki nizozemski igralec ostro spri z ravnateljem. Leta mu je odpovedal z besedami: "Ko dovršite svojo vlogo, imate takoj zapustiti gledališče." Igralec je predstavljal sodnika, ki mora v drugem dejanju glavnega junaka obsoditi na smrt, v tretjem dejanju pa izvrše smrtno obsodbo. Ko je v drugem dejanju javni obtožitelj prebral obtožbo, tedaj začne govoriti sodnik — obrambni govor, v katerem je obtoženca sijajno branil in ga nazadnje — oprostil. Med igralci je nastala brezupna zmeda — spustiti so morali zastor. Občinstvo je začelo hrumeti in zahtevati nazaj svoj denar. Ravnatelj je moral to tudi storiti ter se je britko kesal svoje naglosti nasproti igralcu.
Soja-fiiol — ljudska hrana.
Že pred vojno se je bil ta. fižol, ki ima svojo domovino v vzhodni Aziji, precej udomačil v nekaterih krajih Evrope. Sedaj med vojno so začeli posebno v Nemčiji študirati, kako uvesti gojenje tega fižola, ki ima poleg obilih redilnih snovi tudi to dobro lastnost, da je jako poceni. Tudi pri nas moramo ob tej draginji začeti misliti, da preskrbimo širšim slojem prebivalstva dobro, tečno in poleg tega še ceno hrano. In ravno ta soja-fižol združuje vse te lastnosti, V vzhodni Agiji je poleg riža najgiavnejša jed soja-fižol, in enako mesto bi lahko zavzemal tudi pri nas, posebno ker se da Uporabiti za vse mogoče jedi. Iz njega ne napraviš lahko samo mleka, ki je jako podobno kravjemu, ampak tudi sir in kruh in kavo in celo svetov-noznana angleška Worcestershire-o-maka je napravljena iz soja-fižola. Razvidno je torej, da bi se dal ta fižol prav dobro uporabiti tudi pri nas ter postal za revnejše sloje to, kar je sedaj krompir in žito.
Električen tisk.
Tiskarna Schunig v Budimpešti in dr. Ferdinand Winkler na Dunaju so iznašli nov način tiskanja s pomočjo elektrike, ki jako jasno, poceni in čedno tiska. Princip tega izuma leži v tem, da vstvari gotova tvarina pri elek tričnem toku skozi tiskarsko obliko neko barvo na barvonositelju. Ta se premika čez papir, ki naj bo tiskan, in skupno s tem pod drugim protiutež-nim valjarjem je ona površina, ki je določena za tiskanje, v slučaju potrebe prevlečena ali prenapolnjena z neko tvarino, ki povleče nase barvo, napravljeno na barvonositelju. Pri tem premikanju potoni električne moči nastala barva se prenese potom tiska na za tisk določen papir in besedilo ali slika je na njem že gotova. Bo li se ta nova iznajdba, ki ima precej praktičnega na sebi, povsod udomačila, pokaže le bodočnost.
Podraženje piva na Češkem.
Temeljem vladnega dovoljenja se je po celi Češki podražilo pivo za 5 K pri hI. ozir. navadno pivo za 8 vinarjev pri litru.
Volkovi na Ogrskem.
Več gruč volkov je vdrlo v Vulkeš. Odnesli so skoraj 100 ovac. Orožniki so izstrelili na nje 28 strelov, a v temi niso zadeli. Volkovi so se v Vulkešu tako zaplodili, da so postali nevarni tudi podnevi.
Uporniki rogovilijo.
Peking, 22. febr. — Uporniki so pod-jeli včeraj napad na guvernerjevo palačo v Čangči, glavnem mestu pokrajine Nunan.
Velika razlika.
Dve stvari utegneta po zunanjem prikazu biti isti, čeprav je velika razlika med njima. Vzemite dve zdravili: obe sta namenjeni za olajšbo zapeke in obe olajšujeta. Prvo učinkuje počasi, bolestno in škodljivo, dočim deluje drugo brzo, brez bolečine ali neprijetnosti. Eno izmed njiju slabi telo, drugo ga krepi. To je razlika med mnogimi drugimi pripravki in Triner-jevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. Ta pripravek izčišča telo naravnim in temeljitim potom ter ga obenem krepča, a poleg tega lajša mnoge želodčne in drobove bolesti, raz-dražljivost in malokrvnost. Cena $1. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj,
1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. *
Nespametno je trpeti, če Triner's Liniment brzo olajša bol. Poskusite ga pri skrnini .bolezni v živcih, oteklinah in okorelosti vsled prehlada. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv.
Slab strelec.
"Tristo medvedov, kako pa streljaš rekrut, da nikdar ne zadeneš! Kaj si po svojem poklicu?"
"Krojač sem, gospod lajtnant!"
"No, potem bi pač moral dobro zadeti; saj si se vendar učil nit devati v šivanko!"
"Je že res, gospod lajtnant, ampak ne na 300 korakov daljave!"
Po kineško.
"Torej si bil celo na Kineškem? Pa znaš gotovo tudi po kineško govoriti?" "Seveda."
"No, kako se imenuje drevo v kitajskem jeziku?" "Tam."
"In dva drevesa?"
"Tam-tam."
"In cel gozd?"
"Tam ta-dram tam-tam."
NAZNANILO!
Cenjenim rojakom v Jolietu naznanjam, da prodajam vse vrste pijačo, kakor:
SEHRINGOVO PORTERJEVO IN CITIZENS
PIVO
v steklenicah in sodčkih.
Istotako najboljše domače vino, žga--nje in razne druge pijače.
Naročite po telefonu — Chicago tel. 4086, Pripeljem ob določenem času na dom zastonj,
Jerry Laurič
210 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
FARMA NAPRODAJ.
V slovenski stari naselbini v St. Josephs, Valley, Wash., se nudi lepa prilika za Slovenca, ki si hoče napraviti svoj dom. Farma obsega 80 akrov dobre zemlje. Poldrugo miljo od mesta Valley, blizu slovenske kat. cerkve in šole. Več pove
JAKOB TORKER, ufn (St. Josephs) Valley, Wash.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu naznanjamo, in je opozarjamo, da ne pozabi priti v soboto v GRAND TEATER, kjer se bo predstavljala igra: "Deset noči v salunu" (Ten Nights in Bar Room), in sicer v 5. dejanjih. Ako opustite ta "šov", boste zavrgli polovico svoje zabave. $2.00 vreden šov za samo lOc. Papa. — Adv.
m n v n do^it®pri n.as p°
/VI I I |\ II znizani ceni, ako nas
vprašate po telefonu za ceno — št. 3836.
Prihranjujte denar s tem da kupujete potrebščine od
Srbske Pekarne in Grocerije
1106 N. Chicago St., Joliet, 111.
Ako kupujete kruh in grocerijo pri nas, dobite Stemove Trading znamke.
Ako hranite znamke od našega kruha, dobite nagrado pri nas ali pa ▼ Stern's Big Store.
G. Sretlicich
J. Horwath
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna v osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI !
W. J. BRADY
ADVOKAT,
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL.
320 akrov homestead
Ali ste že pomislili, da imate s SVOJIM PRVIM DRŽAVLJAN-SKIM PAPIRJEM ravnotako pravico pridobiti v južnem Coloradu 320 akrov državne zemlje, kakor z drugim papirjem?
Zemlja leži samo 2 do 5 milj od železniške postaje, pošte, šole in trgovine, v bližini velikih mest in rudnikov, kjer se Vam nudi prilika, dobiti v prostem času delo. Zemlja je čista, črna prst in najboljša za pšenico, rž, koruzo, krompir, vsakovrstno sadje in vinsko trto. Dobra, zdrava voda se nahaja 15 do 30 črevljev globoko. V bližini je dovolj lesa za ograje, stavbe in za kurjavo.
Sedaj se nudi EDINA IN ZADNJA PRILOŽNOST za revnega delavca, da si pridobi lepo farmo in postane samostojen. Ne obotavljajte se pa in ne gubite časa, ker to je edina prilika, ko je na razpolago državna zemlja za majhen denar, in ko bo ta pošla, je ne boste mogli dobiti drugače, kakor da plačate zanjo visoke cene. SEDAJ ZNAŠAJO VSI STROŠKI, TO JE, ZA NASELITEV, URADNO VKNJIŽBO IN MERJENJE, SAMO
$185.00
Ta svota mora biti plačana takoj, toda s tem je pa tudi že vse plačano in nimate ničesar drugega plačati. Opraviti imate s pošteno tvrdko, katere namen je, pomagati revežem do samostojnosti. Vsakdo, ki pride v novembru v Colorado in vzame homestead, DOBI VOŽNJO POVRNJENO. Ako pišete, priložite 10 centov v znamkah za odgovor, vendar pa je najbolje, da pridete takoj osebno.
Frank Chancher Co.
Room 2, 1624 Curtis St.
DENVER, COLO.

5°LETN1CA°5
ZAHVALA.
VWW®
9 povodom 5. obletnice, ki jo smo obhajali dne Z-i 21. febr. 1916, si štejemo v prijazno dolžnost se vsem našim cenj. odjemalcem, vposlencem in delničarjem, ki so na kak način pripomogli nam do tako lepega napredka in vspeha, na tem mestu iskreno zahvaliti in se priporočamo tudi v nadaljnjo naklonjenost, ter beležimo
z odličnim spoštovanjem
Per Michael Kochevar,
predsednik
"DOLINA KRVI"
(GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA.
Spit&I Patrick A. Sheehan. /t Iz angleščine prevel Franc Bregar.
(Dalje.)
"Da, rekla je," je pritrdila gospa He-garty, "in še več. Meni sami je več krat dejala, da se omoži za Donala ali pa za nobenega. In on jo hoče sedaj zatajiti, kakor bi mu bila popolnoma tuja."
"Jaz nečem Nane zatajiti," je odgovoril Donal, ki ga je ta obdolžitev vznemirila, "toda niti moj oče, niti jaz nečeva siroti krivice storiti."
"Kaj je ta ubogi otrok sirota?" se je gospa Hegarty oprijela njegove be sede. "Saj pravijo, da sta njen oče in mati — Bog naj ju kaznuje! — živa in zdrava v Ameriki."
Pri tem je ostro pogledala staremu Edmondu Connorsu v oči.
"Kako morejo to reči," je odgovoril Connors, "ko nihče razen Boga ne ve, kdo sta njen oče in mati?"
"Seveda, seveda," je rekel stari Hegarty, "toda ljudje si pripovedujejo najčudovitejše reči. A če je res, tedaj bi ti bil gotovo zadnji na Irskem, ki bi jo sprejel pod svojo pošteno streho.'
Donal se je začel nemirno premikati na stofu in očetu se je povečala belota v očeh, toda sicer je ostal na zunaj popolnoma miren.
"Nikoli se ne brigam za to, kaj ljudje govorijo," je rekel. "Saj ne puste nikogar pri miru. Toda kaj pravijo, gospa Hegarty? Kajti bolje je, da povemo resnico, kot da jo skrivamo."
"Povej mu, Kate!" jo je silil Hegarty. "Ženi se to bolje posreči."
Kate ni tega nikakor mogla izpre-videti; ona ni mogla razumeti, da bi se tukaj moral ravno ženski spol vmešavati.
"Ah, pustimo to!" je rekla, natikaje si kapuco svojega črnega plašča. "Kon čajmo to reč, ko se ne moremo domeniti."
Tedaj je njen mož pogledal zelo odločno, kakor bi hotel storiti veliko žrtev.
"Čakaj, Ned, da ti nekaj povem. Tebi in tvoji ženi dam trave še za eno ovco in vnoo pernico, na kateri ni še nihče ležal, če spraviš iz hiše to —" hotel se je poslužiti robatega izraza, pa pogled iz ostrih, plavih oči ga je zadržal in dejal je — "dekletce".
Edmond Connors je vstal, kar je bilo znamenje, da so se pogajanja končala, toda Hegarty ga je prijel in zopet potisnil na stol.
"S teboj, Ned Connors, je za zlodja težko kupčevati. Mi bomo odnehali. To'da," je rekel slovesno in dvignil prste, da okrepi svoje besede, "če bo iz tega kaj hudega, boš kriv ti, ne jaz."
"Nič hudega se ne more zgoditi," je rekel Donal, "razen tistim, ki hočejo hudo. In ti naj se varujejo!"
Tako je tedaj usoda odločila, da Nodlag ne bodo pognali v svet beračit vsakdanjega kruha, temveč da bo dobivala stanovanje, obleko in hrano, ne kot dekla, ampak kot pravi ud družine. Ona sama, ubogo dete, ki se je sedaj razcvitala iz otroka v dekle z
"Ali me bo tepla, mati?" je vprašal otrok.
"Ne bo te, ljubček, ker ji jaz ne bom pustila. Pa človeka lehko drugače spravijo s sveta, ni da bi ga morali u-topiti v maslu."
"Nikar ne plaši otroka s takim govoričenjem," je posegal starec v pogovor. "Mi ostanemo skupaj, Nodlag, dokler nas smrt ne loči, kakor pravi katekizem. Kaj si se učila danes, ljubček?"
In Nodlag je morala prebrati vso lekcijo, vrsto za vrsto, starec je pa prikimaval z glavo in pristavljal sem-patja kako besedo.
Tedaj je — v začetku zime — prišel usodni dan. Tujka je prestopila glen-anaarski prag kot gospodinja in stara gospodarja sta postala odvisna. Jasno je bilo, da Donal ni bil povsem zadovoljen. Hodil je na delo, toda ne s tisto lehkoto in veseljem, kakršno bi moral kazati mlad gospodar, ki je o-stvaril želje svojega življenja. Njegova žena je previdno, toda odločno prevzela vojke malega gospodinjstva ter si mirno in brez sile prilastila vrhovno vlado. Stara dva sta čepela pri ognju, molče obedovala in vdano prenašala svojo usodo. Toda stari ženi se je poznalo, kako jo je bolela zavest, da je sedaj odstavljena in podložna. Ne-kolikokrat je iz same navade kaj malega ukazala v hiši, toda mlada gospodinja je to takoj molče, toda odločno preklicala. Nato se je pozvala na Do-nalovo otroško ljubezen, da jo podpi ra. A ta je vsled čuta pravičnosti ali morda zato, da prepreči trajno neprija-teljstvo med starim in novim redom, dejal:
Prepustite to Nani, mati! Ona bolje razume."
In stara žena je vdano sklonila glavo, a srce ji je pokalo. Težko jo je bilo gledati, kako je hodila po starih domačih prostorih, kot bi ne bila le tujka, temveč vsiljenka, opazovati njen obraz, kadar je drugi glas in ne njen ukazoval deklama, poslušati jo, kako je tožila celo beračem, ki so trkali na vrata:
"Sedaj Vam ne morem ničesar dati, dobri mož. Sama sem ravnotako revna kot Vi."
Vezi med njenim možem, Nodlago in njo so sicer postale tesnejše, ko je morala izročiti gospodinjstvo in se ponižati, toda vsakdo, kdor ve, kako mogočno in samovoljno so velike, stare "irske matere" gospodovale in vladale v svojih hišah, bo lehko razumel, kako je novi red erzal v srce to dobro, staro krščansko ženo. Prejšnji ogenj je počasi pojemal, duh je pešal, splošna brezbrižnost je zamenjala prejšnjo neumorno delavnost, in preden je zopet prišla jesen, ali bolje, v prvih jesenskih dnevih se je izpolnila njena prerokba:
"Ko bo listje začelo odpadati, me boste pokopali."
Nodlag je imela torej le še malo prijateljev, toda ti so bili zanesljivi in
vsemi sanjami in željami in upi te do- j zvesti. Sedaj je bila staremu Edmon-be, ni ničesar vedela o vsem, kar so . du Connorsu vse in Donal, ki jo je ne-
Ijudje domnevali o njeni skrivnostni preteklosti ali sklepali o njeni negotovi bodočnosti. Jokala je malo, ko
prestano opazoval z ostrim, skrbnim pogledom, ji je bil previdno naklonjen. Njegova žena ji ni očitno kazala so-
sta Owen in njegova sestra s poljubi vraštva, dasi ji je zelo mrzela. Toda in solzami in drugimi znaki ljubezni sčasoma jo je ponižala celo pod deklo, stopila preko praga starega doma, ka- kakor že zna premetena, maščevalna mor sta se mogla vrniti le še kot tujca, • žena. Vzeli so jo iz šole in ji nalagali
nato pa je šla po svojih vsakdanjih o pravkih kot navadno. Vsako jutro je pobrala svoje obrabljene knjige ter od-
težka dela. Posli, ki so posnemali svojo gospodinjo in vedeli za skrivnost, kajti znana je bila vsej župniji,
šla v šolo, ki se je skrivala za mejo s0 zaničevali. Polagoma in s tem tam blizu pri mostu Own-an-aara, ter,a,i onim izgovorom so jo spravili od se učila iz svojega abecednika, da je | družinske mize in celo posli niso lio-
stari učitelj občudoval njeno ubogljivost in razumnost. Zvečer se je vračala k skromni večerji, ki je obstajala iz krompirja in mleka, in k toplemu, ljubljenemu družinskemu ognjišču, kjer je postajala od dne do dne dražja. Včasih se ji je vračala stara navada in večkrat je obstala pri mostu, da prisluškuje daljnemu glasu, ali je sredi
teli z njo skupaj jesti. Vse to se je zgodilo mirno in brez prepira. Donal tega sicer ni prezrl in je izprevidel, kaj njegova žena namerja, toda ni mu kazalo vmešavati se v to stvar. Molče je pritajil svojo jezo in šel nevoljen in raztresen na delo. Toda porabil je vsako priložnost, da potolaži zapušče no <i»klico v njeni nesreči. Kadar je
berila o porednem otroku, ki je imel, šel na semenj, je prinesel Nodlagi od navadno reči "Mi ni nič mar", nenad- pnstek, včasih ceneno brošo ali češelj, no prenehala, položila prst na uho in | {'a s> sPne svoje bogate lase, včasih prisluškovala. Stari učitelj, ki je bil "Sanjske bukve, ki jih je našel Napo-nekdaj slišal o njeni povesti, jo je pomilovalno pogledoval, njeni tovariši
leon v egiptovskih piramidah", včasi "Nebeški ključ", ali "Dušno pašo", to
ro
pa so se suvali: "Vilinji otrok zopet c'a vse to je na skrivnosten način hit posluša duhove. Kdaj neki pridejo, da izginilo in Nodlag se je dalje žalostila.
jo odnesejo?"
Doma je bila po svoji pravici in moči, buditi ljubezen, kraljica in gospodinja. Samo ena stvar jo je vznemirjala zadnje dni. Cesto je zasačila Donala, kako jo pozorno opazuje, in temno je sklepala s tistim čudnim, slutečim nagonom, ki ga imajo take občutljive duše, da bo prihod nove gospodinje na kakršenkoli način skalil blaženi mir, ki je vedno počival nad to krščansko hišo. Isto je močno čutila tudi stara gospa Connors, ki je vedela, da bo v tistem trenutku, ko se potrdi pogodba, po kateri dobi posestvo Donal in njegova žena, njena vlada pri kraju, njeno skoro petdesetletno kraljevanje končano.
"Vse se bo izprenjenilo, ljubček," je govorila, kq je skrbno razpletala in česala Nodlagine plave kite, "in ne tebi, ne meni ne bo dobro. Pa vse eno, medve ostaneva skupaj in to veliko pomeni."
Nekoč je nova gospodinja v nagli jezi udarila deklico po obrazu, da ji je za teklo lice in oko. Dojial je vprašal, kaj se je zgodilo, a Nodlag ni hotela povedati. Poklical je svojo ženo v spalnico. On je bil eden izmed tistih mirnih mož, katere pograbi včasih besna jeza.
"Nano," je dejal bled in strašen, "ti si tepla Nodlago. Če jo udariš še enkrat, boš pomnila svoje žive dni."
XVI. POGLAVJE.
Kaj snuje usoda?
Zaraditega ni bilo ubogi deklici mnogo bolje. Njeno življenje je postalo prav kmalu beda in mučeništvo. Ko se ji je s telesno močjo razvila tudi razumnost, je začela spoznavati, naj prej nejasno in počasi, nato hitro in določno, da je njena usoda nenavadna. Tega se je temno zavedala že pri pouku, kjer je bila ločena od drugih kmetskih hčera, ki bi ji bile zelo za-
grenile šolo, če bi ji učtielj očividno ne kazal svoje naklonjenosti. Včasih jo je nerodno vprašal kak preprost paglavec:
"Zakaj tebe kličejo Nodlago? To je čudno ime. Kako se ti še drugače pravi?"
Važno dejstvo, da ni imela drugega imena razen tega nadevka, jo je najprej napotilo na misel, da se razlikuje od drugih. Nekolikokrat je o tem povpraševala, pa ji niso hoteli naravnost odgovoriti, kesneje je pa z lehkoto zdrave mladine na vse popolnoma pozabila. Sedaj je to s podeseterjeno silo prišlo zopet nadnjo, in ko je začela polagoma umevati, da nima družinskega imena, družinskih vezi, sorodnikov, prijateljev, v navadnem pomenu te be sede, ji je njeno posebno stališče za grenilo marsikatero težko uro mračnega, otožnega premišljevanja. Razvijala se je v dekle s tisto značilno hitrostjo zelo nežnih in občutljivih narav. Naglo je rastla, toda brez vsake sledi slabotnosti ali bolehavosti in je bila zavidanja vredno nasprotje okor nih, nerodnih, neokretnih postav na dvorišču. V svojem šestnajstem letu je bila vitko, lepo planinsko dekle, ki je moglo preskočiti Own-an-aar, kadar je najbolj narastel, ter se pognati s tal na najvišjega konja, kar so jih imeli. Ko so njeni bogati lasje potemneli in se kostanjevo pobarvali, ji je podolgovati, ozki obraz, ki je bil nalahko zarjavel in se posul s pegami, postal tako nežen in čist, da je zlasti to togo-tilo tiste, s katerimi je morala danna-dan občevati. Toda ponižno dekle ni zapazilo svoje odlične lepote in se zato ni moglo otresti mučnega čuvstva zapuščenosti in osamljenosti. Nekoli kokrat so jo v šoli in še večkrat doma in. na poljih poklicali z imenom, katerega sramoto je razumela šele po dolgih letih. Včasih je že hotela popra-šati Donala, toda nato se je zbala strašne resnice. Čutila je, da bi ne mogla prenesti sramotne skrivnosti, ker bi ji grenila vse poznejše življenje. V svoji nevednosti se je vsaj s tem tolažila, da ljubi in je ljubljena. V.-aj to je blažilo njeno bolečino, da ji nič ni moglo uničiti ljubezni, ki jo je cenila nad vse drugo na zemlji, dokler tiči skrivnost v predalih, ki se jih je bala odpreti. Slutnja, da bi jo resnica, tudi samo njej razkrita, prisilila, da raztrga v duši one sladke vezi, ki so bile vsa sreča njenega življenja, ji je branila iskati gorja polnega pojasnila. Zato je sklenila, da bo molčala in ostala v negotovosti, ki ji je bila tako obilna nagrada.
Toda svojih čarov ni mogla popolnoma prezreti. Nagon ji je pripovedoval, da se ne odlikuje zelo samo od ubogih dekel, ki so robotale na dvorišču, temveč tudi od njihove gospodinje. Dasi je bila skromna in ponižna, vendar ni mogla prezreti dejstev, ki so vedno močneje delovala na njeno dušo. Kajti večkrat je čutila, kako je družilo s hladnostjo in nenaklonjenostjo, s katero so jo vedno sprejemale celo sosedne družine, neko tiho občudovanje in niso bile samo dekliške domišljije in gola ničenuirnost, če je čutila, da ljudje ogledujejo njen obraz in njeno postavo, kadar je šla k maši ali se vračala iz cerkve. Včasih se ji je rodilo čuvstvo ponosnega veselja, ki je pa kmalu zopet zamrlo v pobito-sti, ko je šla skozi vrsto vozov in so jo pozdravljali le mrzli pogledi nemega občudovanja.
Vkljub temu se je začelo temno zavedati, da je razen njenih prijateljev v Glenanaaru, od katerih sta ji preostala samo še Edmond in Donal, še neka hiša, kjer so jo pozdravljali kot solnčen žarek. To je bila kovačnica doli pri mostu. Tu je našla vedno dobro besedo in topel kot ob stari gospe Kasey pri ognju v kuhinji in veselega pozdrava ni bilo mogoče napačno u-meti:
"Tisočkrat pozdravljen, ljubček, tisočkrat! Kako si se nam odtujila! Od nedelje te že nisva videla. Kajne, Red-dy?"
"Da, mati! Nodlag je sedaj zrastla, ima tudi veliko opraviti in ne more hoditi k nam v va.s"
Iz njegovih besed je zvenela neka nestrpnost, ki je mnogo govorila, toda zapuščenemu dekletu so bile vkljub temu drage. V skromnem stanovanju se je skoro udomila, ne s svojim bivanjem v njem, temveč z neko lastninsko pravico, ki si jo je pridobil'a, urejujoč in vodeč skromno gospodinjstvo gospe Kasey. Kajti že od njenih o- i troških let je bila Nodlagina stalna navada, da je takoj, ko je prišla v kovač- j nico, snela pisani robec, s katerim si je prevezovala lase, spustila svoje dolge kite ter se začela sukati po mali ! kuhinji in sobi. Vse je uredila, tu o-snažila, tam očedila, dokler ni vse za- j sijalo pod njenimi spretnimi rokami. Stara mati jo je s svojega stola blagoslavljala in govorila:
"Da bi nam Bog poslal tako hčer kot si til"
In mladi kovač, ki je kazal za sajasto, razpeto srajco svoja močna prsa. se je naslonil s črnimi rokami, nabreklimi od silnih mišic, na veliko kladivo, vzdihnil in dejal:
"Kako blaženo bi bilo moje življenje, ko bi ta lepa podoba ostala p" nas!"
Toda sedaj je Nodlag postala dekle in šala in smeh sta zamrla na ustnicah mladega kovača. Polotilo se ga je globočje čuvstvo, kot je vesela ljubezen do otroka, postal je molčeč, boječ in resen. Novo življenje je zaplulo po njegovih žilah. Ves se je izpre-menil. Nodlago, ki ni ničesar slutila, (Nadaljevanje na 7. strani.)
DR. A. MATIACA
Slovenski Osteopatični
ZDRAVNIK
413 Cass Street (nad Crystal teatrom)
JOLIET, ILL.
Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi.
Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—S in 7—8; ob nedeljah 10.—12.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejem« raznovrstne denarne ulog ter pošilja denar na vse dele iveta.
Kapital in preostanek $300,000.0f
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednil HENRY WEBER, kašir.
ZA
Zavarovanje
proti požara, niaia in velika posojila pojdite k
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
lIimilMIlIlIlMMfl
JOHN
N. W. Phone 348
Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, I1L
m
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225.
i Oscar J. Stephen
Sobe KH In «1» Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAB

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško,
uciAdciriDrinjciruTiriri£UL-Lncmci
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA iN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
John GraheS
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino >>" fornijsko vino, dobro žganje in tri najboljše smodke.
--fednil
Prodajam tudi trdi in mehki preffl^edse
k:...
TELEFON 7612.
M
(S. C.
itmovl Pl'
1012 N. Broadway JOLIET,
J
nikar
ik:
Garnsey, Wood & Lenn«
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, $
Mi hočemo tvoj dena ti hočeš naš les
Jts<
Josi
Če boš kupoval od nas, ti bomo i lej postregli z najnižjimi tržnimi < nami. Mi imamo v zalogi vsako nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki 'kil ] trdi les, lath, cederne stebre, des* ftčjj šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oghrti pri nas in oglej si našo zalogo! 1® bomo zadovoljili in ti prihranili <W
w. JT. LYONH
Naš office in Lumber Yard na v<K DES PLAINES I NCLINTON tf1
4
u
Metropolitan Drog Sto
N. Chicago 9c Jacksoa St»
Slovanska lekarn
+ JOHNSQNOVI "I "BELLADONNA" 0BIJ
REVMATEHU HROMOSTI BOLESTI . KOLKU BOLESTIH T dmaaH NEVRALGJl FDOTSNU OTRPLOSTI H&C SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH t ČLENKM PLJUČNIH M PRSNIH MFA2ENJU t ŽIVOTU VNETJU OPRSNB PREHLAJENJU BOLESTIH . LEDJU BOLESTIH r tOtht
ItECU KAiUU

Kaj je vzrok izgube okusa? Gostoma se primeri, da nepričakovano zgubi-mo_okus in celo dobra hrana nam več ne diši. Zdi se nam, kot da je narava sama ustavila hrano, katere ne more porabljati. Oslabeli prebavni organi nc opravljajo svojega navadnega posla in zato odklanjajo nadaljno hrano. To je dokaz, da isti rabijo okrepčila za nadaljno poslovanje brez truda. Za tako okrepčanje prebavnih organov je najboljše sredstvo znano
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in polem je bo okrepčalo. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeli
Zdrav okus, telesno moč in duševno energijo,
Kakor hitro se čutite, da Vam te tri za življenje prepotrebne lastnosti pe-| ;ajo, začnite rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-leni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih:
nemirnosti po jedi, zabasanosti,
kislini iti grenkobi v ustih, riganju ali metanjem, napetosti ali driski.
Smete se zanesti, da Vam bo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res prineslo mir in zadovoljnost ter veselje do življenja.
DOBITE JE V VSEH LEKARNAH.
CENA EN DOLAR.

Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj. Poskusite TRINER-S COUGH SEDATIVE (Zdravilo zoper kašelj), ki ne j vsebuje strupenih tvarin, kakor morphine ali chloroform. Rabite ga zoper
i J,asclj'	£°lezen' Invest in bolezni v grlu, itd. Cena 25c ali 50c.
l'o posti 35 ali 60c.
JOSEPH TRINER,
-----^i7npmVftTFT j
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
orenako Katoliško
(S. C. M. B. Society of
jj'tuovljeno 15. avgusta 1900
, ^PITTSBURGH, —
I tri n- —--
Samostojno Pod. Društvo
Vnebovzete
St. Mary's Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
'dnik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
ednik:----MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
...JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
8ik":........GAŠPER BERICOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
d
IDO
,IU
na
o
ni«
otfl
rs*
4
NADZORNI ODBOR:
'Jeseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR:
Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa:
"DOLINA KRVI".
(Nadaljevanje s 6. strani.)
5ki obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. j Setveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
flsHa in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa
Porotnika.
h ki k!
'tč.
Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim.
družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
illSj^
k m a m K m js^«^«^«^«^«^« isM
I
II
Učite svojo deco slovensko
moliti in citati
* povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
i Katekizem
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na:
toierikanski Slovenec, Joliet, Illinois

k
s
s
s
Hi
Hi
Si
»i
S
S
S
je ta izprememba vznemirjala. Ni si je mogla razložiti. Stara gospa Kasey je bila tako dobra, tako ljubeznica, tako skrbna kot vedno. Njen pozdrav v kovačnici je ostal ravnotako topel. Toda obnašanje mladega kovača ji je bilo uganka. Namesto jasnega, globokega pogleda v njene plave oči, jo je sedaj opazoval boječe in naskrivaj. Na njena vprašanja je odgovarjal kratko in ni več kazal tiste viteške usluž-nosti, katere je bila navajena od mladih let, da bi jo dvignil ali ji pomagal v sedlo. Po dolgem premišljevanju se je preverila, da je tudi Redmond hud nanjo, da je tudi on obrnil od nje svoje obličje zaradi globoke skrivnosti njenega življejija. Malo je vedela, kako globoko je prirastla k temu močnemu, moškemu srcu, malo je slutila, da se je zelo umazan, toda ne grd obraz, obdan od množice zmršenih, zelo sajastih las, stokrat na dan oziral skozi malo, četverooglato okno kovačnice po vijugasti poti, ki je vodila proti Glenanaaru, in da je njegovo srce vz-drhtelo ponosa, ko je zagledal, da prihaja njena dobro znana, lepa postava po beli cesti ali da vsak trenutek od-skakuje na belcu ali rjavki, ki ju je peljala v kovačnico. Zakaj ji ni kdo razkril mladeničeve velike skrivnosti? In zakaj ni govoril Redmond sam in tako za vedno rešil uganke njene bodoče usode?
Da, on je govoril, toda ne Nodlagi. Donalu se je razodel na svoj boječi, nerodni način.
"Zdi se mi," je dejal nekega dne Donalu, ko je podkoval konje in sta zložno skupaj kadila, "da Nodlag ni več tako čvrsta, kakor bi človek želel."
dejal Redmond v skrbeh, "in mi hitro sporočil njen odgovor?"
"Da," je rekel Donal ter si vrgel vojke preko rame, "in moja krivda ne bo, če ne bo zadovoljna.''
"Bog te blagoslovi, Donal, in opravi mojo zadevo tako dobro kot bi bila tvoja!"
Tako bi se torej rešile marsikatere težave, če bosta čas in usoda dovolila. Krasen razgled v srečno življenje se je smehljal pred zapuščeno deklico. Le še malo besedico "da", ki jo je bilo
"One iste materine pravice in močno roko postave."
"Vrag z Vami in Vašimi postavami," je zakričal starec in jezno skočil pokonci. Beseda "postava", ki jo irski kmet silno sovraži, ker mu pomeni toliko kot krivica in jiasilje vsake vrste, mu je razburila sicer mirno kri.
"Vrag z Vami in Vašimi postavami," je ponovil. "Ne drznite se ne Vi, ne Vaša postava dotekniti se mojega o-troka. Jaz sem ji več dobrega storil kot Vi, in dokler mi Bog zdravja da,
treba razširiti in okrepiti s slovesnej-	mi jo ne boste vzeli ne Vi, ne Vaša po-
šim "hočem", in vse bo za vselej do-	stava
bro. Toda tedaj je posegla vmes uso-	Tedaj je žena sedla na mahovit zi
da in slučaj in zlo: spustili so se obla-	dec in potisnila starca ob svojo stran,
ki in ploha in zatemnelo je solnce in	"Bodite vendar pametni, Edmond
sijaj, kakor za vedno.	Connors! Res je, da sem tisto božično
Donalu je srce vriskalo veselja, ko	noč izročila otroka v Vaše roke. Vaš
je stopal počasi po hribu, in večkrat se	hlev je bil toplejši kot mrzla reka. Če
je nasmehnil, če sije predstavil Nodla-	se prav spominjam, ste mi sami taka
gino začudenost in veselje, kadar ji	naročili
prinese to novico. Premislil je sto	"Vi ste hoteli umoriti nedolžno dete,
načinov, kako bi ta slovesna vest naj-	ki ga Vam je Bog dal, jaz pa sem de
bolj vplivala. Ali naj ji pove v šalji-	jal, da bi ga marsikatera krščanska
vem in dražečem tonu, kot je navada	družina rada sprejela."
na Irskem? Ali naj govori resno kot	"Ali ste tedaj vedeli, s kom govori-
oče otroku? Ali naj jo morda izkuša	te," je vprašala žena.
v ugankah in v podobi, češ da se kdo	"Ne, toda dobro sem vedel, da je o-
ženi v sosednji župniji in kakor da se	| trok, ki so ga ono noč položili med ži-
W. C. \IOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
to nje nič ne tiče, dokler ne pove svojega mnenja? Slednjič se je odločil, da je to najboljši načrt, in si je izmislil kar najlepšo povest, da si zagotovi ugoden uspeh.
Mladi kovač pa je s podvojeno vnemo vihtel svoje kladivo, kajti sedaj,
vino, Annie Daly in da me je njen oče hotel spraviti s krivo prisego na vislice."
"To ste vedeli?"
"Da. In potem se mi je priljubila in mi prirastla k srcu kot nobeden lastnih otrok. In, pri svetih nebesih, niti
ko je vrgel kocko, ga je začelo skr- Vi, niti Vaša postava, niti kdo drugi
beti, kako bo padla. Tisočkrat si je rekel, da ga bo zasmehljivo zavrnfla, in često je obžaloval, da ima tako zamazan obraz in tako sajaste lwc. Pod tako nečedno zunanjostjo bi nobeno dekle ne moglo videti udarcev močnega, poštenega, zvestega srca. In po-
mi je ne bo vzel, dokler me ne pploži v krsto in vrže zadnjo grudo na moj grob."
Žena je nekaj časa molčala. "Storili ste dobro in usmiljeno delo, Edmond Connors," je izpregovorila slednjič, "toda ali niste dobili zanj no-
govoril Donal nekoliko vznemirjen.
Ali meniš, da je slabotna?"
'Morda bo to zavoljo tega, ker tako raste. Prehitro se razvija za svoja leta."
"Bojim se, da ni tako zadovoljna, kakor bi morala biti," je rekel Donal zamišljeno. "Tista, ki bi morala biti zapuščenemu dekletu mati, ji je prej mačeha."
"Temu bi se lehko dalo pomagati."
"Kako to meniš?" je vprašal Donal ostro.
'Menim, da bi bila jaz in moja mati srečna, če bi se Nodlag udoinila pri naju in zapustila hišo, kjer je ne vidijo radi."
"To je lepo od tebe, Red," je dejal Donal. "In menim, da tudi vse veš -

1
Sfi^ffi^ifi^Sfi^KI^I
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije .in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, žanitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje ^oskrbuje soproga, ki je izkušena tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
, . ,. . i "a njegovi veliki, mišičasti postavi.	uulluvllmullI
to se pravi, vse, kar si ljudje pnpove- Vsi so govorili, da se je Edmond Con- \J jim ^ življenje še tako težko» dujejo? se je naglo popravil.	| nQrs pQ Donakn- poroki in pQ smrt;	g božjo Jpo^o£jo bonl tudi jaz
svoje žene postaral za dvajset let. Če-	tako umrl yse svoje življenje sem
-•£• ca Jli rndt loteval -spanec.	pro««,- 4»' «*«' tnalam nagle: teiateroria^^^ee^^ap«
mal je pred toplim ognjem v kuhinji,	videne smrti, in Bog me bo gotovo 1	'za"
dremal je zunaj ob južni steni sked-	sHšal."	'
nja, kamor je solnce močno grelo, dre mal je na skali ob kakem gorskem potoku in ljudje so govorili, da je z njim
"Vem in morda še več," je rekel Redmond, "ua se .za vse tr čenče..nič ne zmenim. Njej ni enakega dekleta grofijah Cork ali Limerick, Donal ga je vprašujoče pogledal in začelo se mu je močno svetiti,
"Moj oče," je slednjič rekel, "bi ne
mogel živeti brez nje. Ona mu bere, 1. koncu ter da tako spanje prihaja
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. JUMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
„i „ _______________________j»«vt»jw»f«f>»y«n«J|M«
Ljudska banka
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu

Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Hranilnica
*** 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
h obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. first National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
m*m'mmmmmmm&mKuma^mmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmimamKammmmmmmmnmmmmmammmtmrm»^
STRANI OBSEGA
Veliti Slovensko-Angleški Tolmač
s]	prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih
fjjVensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČI-Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgo-Anglegka pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan n»jveČjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja, "pgobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazuje-' ie to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. w "-ena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
*J- KUBELKA, 538 W. 145 St.. New York, N. Y.
'Jaz nisem ničesar zapazil," je od- tem se mu je zopet porajalo upanje, benega plačila?
Donalova zgovornost ter njena zapu-ščenost in odvisnost bo storila svoje.
Nekaj trenutkov ni mogel razumeti njenih besed. Toda ko se je spomnil
In ko je tolkel s svojim malim kladi-1 obravnave, je segel po njeni roki, jo vom v kratkih, naglih udarcih po na-1 krepko stisnil in vzkliknil:
kovalu, se mu je zazdelo, da zveneča kovina ponavlja besedo, ki je bila v njegovem srcu: Nodlag! Nodlag! in Nodlag!
XVII. POGLAVJE. Sanje starca.
Tistega dne zvečer, ko je Redmond Kasey poveril Donalu ono važno nalogo, je stari Edmond Connors, vračajoč se počasi s svojega izprehoda po po ljih, sedel utrujen in izmučen na ograjo malega mostu, ki se je bočil nad Ownanaarom. Leta in morda še več težke misli in skrbi so se zelo poznale
Joliet Steal Dye flonse
Profesional Cleaners and Dyere
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, III
"Da, in tega ne bom nikoli pozabil! Kajti če bi ne bilo Vas, bi moje kosti že zdavnaj trohnele zraven ubo gega Lyncha v ječi v Corku."
"Da Vas obvarujem še večje nezgode," je rekla žena in izvila svojo roko iz njegove, "sem prišla tritisoč milj preko viharnega Oceana in sem sedaj tu, dasi bi me ljudje umorili, ko bi me poznali."
"Težko mi Vas je razumeti," je odgovoril -starec, "kajti živel bom malo let, morda le še nekaj mesecev in se ne bojim stopiti pred dobrega Boga—■" "Toda ljudje vendarle umirajo radi v postelji in z duhovnikom ob strani,
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodkt.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
"On Vas bo slišal, toda ne uslišal,' I je dejala ž^ia in vstala ter se pokrila
Samo pri meni se dobe patentirana in garan-
- - .........in:/, >• 11 n p n i u
las, Kakor tudi ža rast mo-revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, roliah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil
molu zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga . . od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo s črno ogrinjalko preko glave, kakor bi prebere PoSljite 6 centov v markah, nakBr vam
siva in dela, to se pravi," je dejal o ramočen po kratkem presledku, "čc dovoli njena gospodinja." "Nekaj je res na tem, toda tvoj oče je po materini smrti zelo opešal, in če se mu kaj dogodi, kaj bo potem z Nodlago?" "Potem bom jaz skrbel zanjo." "Seve, seve!" je dejal Redmond, sil no kašljaje, kajti dim se mu je bil za-
pred smrtjo. Ko je ta večer utrujen sedel na mahoviti zidani ograji mostu,
se pripravljala, da odide. "Če ne boste poslušali ta blaženi večer mojega sveta, Edmond Connors, Vas čaka
je Edmond Connors zaspal in nemir- iiujga smrt kot na vislicah v Corku."
pocenlk. "Koledar" in zepm od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki Jo prebere PoSljite 6 centov v i pofljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
no sanjal, kakor sanjajo stari ali skrbi polni ljudje, da je Nodlag odšla za vedno od njih. On ni vedel kako in zakaj. Temno je slutil, da ji je Nano, Donalova žena, zagrenila življenje in da on in Donal tega nista mogla preprečiti. Spominjal se je samo, da je
Komu sem storil kdaj kaj žalega," je vzkliknil preplašen, "da bi me hotel | umoriti?"
"Huda smrt ne zadene krivde, temveč nedolžnost."
"Toda v vsem svojem življenju ni-1 sem imel nobenega sovražnika, žena!"
letel, kakor je rekel. "Toda ti veš, da dek,e pHžlo v kuhinjo> ga objelo okrog je z a il razburjen. "Vedno sem živel Nodlatr n, več otrok, in vsi vemo. kake 1	ga poljubiIo na čelo in lice in v m5ru z Rogom in bližnjim.
Nodlag ni več otrok, in vsi vemo, kake so žene, kadar postanejo tako nekako ljubosumne.
'To je res, Red," je odgovoril Donal in pomenljiv nasmeh mu je zaigral krog ustnic, "toda če ni Nodlag v Glenanaaru več otrok, pote mtudi tukaj doli ne bo."
Redmond je zopet začel silno kašlja-ti, dokler mu obraz ni bil ravnotako rdeč kot lasje.
"Vem, kaj misliš, Donal, toda —•" tu je obmolknil, kakor da bi hotel zbrati svoje misli. Nato je nadaljeval: "Toda jaz bi je ne hotel prositi, da pride k nam, dokler nimam pravice."
"To pomeni samo eno reč," je dejal Donal zamišljeno.
"Da, samo eno. Če sta ti in tvoj oče zadovoljna, bom vzel Nodlago za ženo.
"Da bi te zlodej, človek," je vzklik-1 ga zena, nil Donal zelo vesel, "kaj pa pravi Nodlag na to? Ali si že govoril z njo? Morda sta se že vse domenila?"
"Niti besedicc še nisem zinil o tem,' jc dejal Redmond. "Ti, Donal, mi mo-1 sem prišla to iskat." raš storiti to uslugo."	"Zmotili ste se, uboga žena
"O prav rad, dasi bi se tebi bolje mond Connors ni nikdar nikomur toli-podalo. Toda ali si premislil, Red, ko vzel, kolikor je črnega za nohtom, kaj vse to pomeni?"	Koga drugega mislite."
"Ali sem premislil? Saj vse preteklo "Ne!" je vzkliknila. "Vas mislim! leto nisem o ničemer drugem mislil Jaz zahtevam svojega otroka!" kot o tem, kar ti sedaj pripovedujem. Sanje in resnica so se mešale v star-Bog se me usmili! Še pri molitvi in čevi glavi, da jih ni mogel več razloče-celo pri maši mi je bilo to prva misel." | vati. Ozrl se je na ženo in vprašal
vratu, ga puijuuno ni* ccikj m i«.v ... i v
usta ter odšlo skozi zadnja kuhinjska	pravim, da se bo to zgodilo za-
vrata brez besede. Bolno je zastokal rad; yas Toda ko sem prišla v to ne v svojih sanjah, ko se ga dotakne lah- srečno deželo, sem izvedela, da je Va-ka roka in ga zbudi. Zagledal je pred | skr|vnost znana, in krvi željni psi seboj visoko ženo z velikimi, črnimi s0 yam že na sledi." očmi, ki so sijale iz suhega, bledega "Zakaj ne govorite z Nodlago sa-obraza, okrog katerega se je spletal m0> (ja ona odloči?" je dejal po dol-venec najbolj belih las, kar jih je kdaj gem premišljevanju, videl. Pomel si je oči in strmel vanjo, Bedna žena se je kratko, hripavo ne vedoč, ali niso tudi to samo sanje. | zasmejala. Žena je dejala:
"Edmond Connors, ali me ne poznate?"
"Na'a," je odgovoril starec. "Ali ste živi, ali se mi tudi sedaj sanja?"
"Sedaj ste popolnoma budni," je rekla žena in se ozrla dol nanj. "Cujte Jaz bi Vas nečesa prosila."
'Ničesar Vam ne morem dati, ubo-
'Kaj menite, da bi poslušala mojo povest? Ali mislite, da bi Vas zapustila zaradi mene?'
Nodlag je dobro dete," je rekel sta rec, ki je čutil, da je sedaj on močnejši. "Če ji morete dokazati, da ste res njena mati, bo šla z Vami do konca sveta."
Ne zahtevam, da bi šla z menoj "
jmCHAEL C0HWAY*
/ 106 Loughran Bldg. (
f Cam and Chicago Sts. JOLIET
Pcsojnje denar na zemljišča.
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phonei 500.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
je odgovoril starec sočutno, je dejala bedna mati. "Hočem le, da
"Kadar mi je Bog kaj dal, sem delil z njegovimi siromaki. Sedaj nimam ni-| česar, in kar imam, ni moje."
"Vi imate nekaj, kar je moje. Sedaj
Ed-
gre tja, kjer bo dobro obskrbljena in ne bo nikogar spravljala v smrtno ne-] varnost."
In kje bi to bilo?" Lehko gre med gospodo, ki jo bo poslala kam, kjer bo varna in kjer je ne more nihče najti. Vzgojili jo bodo] za gospo, namesto da bi tlačanila za Nano Ilegarty!"
(Dalje.)
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
"Kaj meniš, da bo to v prid tvoji obrti?"
"Bo in ne bo," je odgovoril Redmond. "Če bi mogli opraviti brez mene, bi to storili. Pa saj veš, da tu šest milj naokrog ni drugega kovača."
Donal se je dolgo in globoko zamislil.
"Ali veš," jc dejal slednjič, "da Nodlag nima drugega kot tisto, kar je na njej?'
"Ali sem te po tem kaj vprašal?" jc rekel Redmond skoro jezen. "Sem li omenil kaj o denarju ali podobnem, Donal Connors? Povej po duši, ali sem?"
"Nisi. Red, ti si pošten, dober človek, in če te Nodlag mara, bova moj oče in jaz srečna.
"Ti boš torej govoril z Nodlago," je
slabotno: "Nodlago?" "Da," je dejala žena trdosrčno. "Prišla sem iskat otroka, ki ste ga nazvali Nodlago. Njeno pravo ime je Annie Daly in ona je moje detel"
"Ali ste Vi tista žena, ki sem jo srečal na tem mostu pred petnajstimi leti, ko je sneg ležal po tleh in ko je ona še bila majhen otrok v Vašem naročju?" * "Da, jaz sem." Starec je umolknil. "In ali ste Vi prepustili otročiča ono mrzlo božično noč med živino božjemu usmiljenju?"
"Da," je odgovorila žena hladno, "Če ste se tedaj odpovedali svojim materinim pravicam, kako pravico imate zahtevati jo sedaj nazaj?"
r i
Drada tolefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAR 1006 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Slovencem in Hrvatom Chica*° tel 3399 N w tel 1257-
naznanjujemo, da izdelujemo in pro-1 dajamo fine cigare:
-Lutra lOc-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Biuth & Kochevar
Chicago'. Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL.
Louis Wise
1200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SM0DK8.
Sobe v najem in Lunch Room.
X
m
m m
Si — S!
ODLOMEK POVESTI O GODCU ZVIRTALU.
Stari godec Zvirtala jc umrl. Zavihal je brke, stisnil harmoniko pod pazduho ter se odpravil proti nebesom.
Pogleda: Vrata so zaprta.
Misli: Trkal na vrata ne bom. Menda še spe. Vsede se na štor pred vrati in čaka. Toda kmalu mu postane dolgčas, vzame harmoniko izpod pazduhe, poskusi s prsti na tipkah, po-
i Ifi I "Tukaj v nebesih se nič ne staramo," UŠi je rekel.
iaŠi I Zvirtalo je bilo nekoliko sram in je iafji, odvrnil: "Saj ni čudno. Kako bi človek Emi takoj vse razumel, kako je v nebesih? i M Saj še na zemlji ne zastopiš vsega, kaj šele v nebesih!"
"No, pojdi," reče mu angel in stopi sam naprej.
"Gresta po široki ulici (kakor je Dunajska cesta v Ljubljani), po obeh straneh stoje srebrne hiše, kjer svetniki prebivajo. Slednjič prideta pred zlato hišo, a pred hišo sedi na klopici Bog oče in kadi iz pipice.
Zvirtala ga pozdravi in mu seže v roko, Bog oče pa pokima z glavo. Okoli stoje angeli, majhni in veliki, v zlatih opravah, svetniki,
tegne in zaigra. Začetkom je igral tiho, da ne bi budil, pozneje je pa po- j arhangeli tegnil močneje. Ko je zaigral, se je svetnice in vsi drugi nebeški prebival pa spomnil na svojo babo, ki jo je pu-.ci, moški, ženske, bab pa, da strah!
Od vsah strani so prišli poslušat godbo. Strašna gneča je bila, tako so se
stil na zemlji, in ko se je spomnil ba be, je zapel;
Ljubi samski stan, ti si lep tako, kamor se ozrem, povsod vidim ženo!
Ko je tako zapel nekoliko glasno je zaslišal za vrati: "Kdo je tam?" "Sveti Peter" — pomislil je Zvirtala toda odgovoril je pogumno, ker so ga za časov cesarice Marije Terezije vze li h kirasirjem in je celih dvanajst let služil: "Jaz!"
"Kakšen jaz?" "Zvirtala."
"Kaj se pa tako dereš?" "Saj se ne derem, samo pojem." "Da bi te hu..." hotel je reči sv. Peter, a se je v zadnjem trenotku spomnil, da ne sme kleti — "s takim petjem! Zakaj si pa tako pozno prišel?"
"Res sem prišel o nekoliko nerod nem času. Toda jaz sem šele včeraj zvečer umrl."
"Včeraj zvečer?! Potem bi pa moral biti šele pol pota!"
"He, sveti Peter, jaz dobro hodim, sem Gorenjec!" "Odkod pa si?" "Z Gorenjskega." "Od Tržiča?" "Da."
"Iz katere vasi?"
"Če vam prav povem, saj vseeno ne boste vedeli. Saj je ne poznate." "Jaz vse poznam. Odkod si torej?" "S Počakovega." "Kako se pa pišeš?" "Boštjan Brcek." "Kako te pa kličejo?" "Zvirtala."
"Kako se pa pri hiši pravi?" "Pri Oklesku."
"Torej vsedi se tamle, Oklesek, dokler se ne zdani. Pa ni treba ropotati."
♦»♦f- LaUU« »\oo) pa ilobr©
spite!"
"No, no, tiho!"
Nekaj časa je sedel Boštjan Zvirtala tiho. Proti jutru ga je pa začelo zebsti, dasiravno je bilo še poleti, ter je spet pritisnil na harmoniko.
Kar se prikaže nad vrati neka glavica, za njo druga, tretja. Bili so angelčki.
"St, st," reče edWl, "kako lepo igra!" Ko je Zvirtala Jo slišal, je potegnil za harmoniko z $;emi prsti in zaigral koračnico: "Hej, Mažar pije, hej, Ma-žar plača!"
"Ah, kako je lepo! Prekrasno!" so klicali angelčki. "Kakšna muzika pa je to?"
"To je rokovnjaški marš." "Ah, rokovnjaški, — ah, rokovnjaški!" začeli so klicati angelčki in ploskati v roke. "Ah! kako je to lepo!"
V tem je zaškripal ključ v ključavnici, vrata so se odprla, in nebeški ključar sveti Peter je stal na pragu. "Zvirtala!" "Kaj?" "Pojdi!"
"V nebo ni treba prositi!" Takoj se je razneslo po nebesih, da je prišel tisti Gorenjec, ki igra na harmoniko. Ta novica je prišla do samega Boga očeta, ki je zjutraj vstal in na hodniku pred hišo sedel in iz pipice kadil. Bila je ravno nedelja in zato ni nič delal.
Niso še Zvirtala ukvartirali, ko je že prišel angel, toda ne tako majhen, v beli srajčici in z belima perutničicama, ampak velik, v srebrni opravi in z ognjenim mečem na strani, perutnici je pa imel iz mavrice, ter je rekel: "Zvirtala!" "Kaj?"
"Ali res znaš igrati?" "Res."
"Razboj niškega?" "Ja."
"Ali bi zaigral?"
"Zakaj bi ne zaigral? Pred kom pa?" "Pred Bogom očetom." Zvirtala se je popraskal za ušesi. Toda samo enkrat. Saj je bi! Okleskov in vsi Okleski so bili korajžni ljudje. "Bom pa."
"Pa pojdiva," reče angel po gorenjsko.
"Vas lepo vprašam, ali niste bili morda kdaj na Gorenjskem?" vpraša Zvirtala vljudno. Angel se nasmehne. "Enkrat sem bil," reče.
'Zvir
tiščale te duše druga v drugo.
"No," izpregovoril je Bog oče, tala, zaigraj."
A Zvirtala se je spet poklonil Bogu očetu in rekel: "Vas lepo pftzdravljam, nebeški gospodar! Ali ne veste, če ni tu kakšnih mladih Gorenjcev v nebe sih?"
'Čemu
par
Ker, če bi zaplesali, bi se bolje zaigralo."
Bog oče se je nasmejal in takoj dal znak dvema angeloma. Angela steče-ta, a se vrneta kmalu sama.
"N«kaj jih je, toda starih," sporoči angel.
"Kaj bo to," reče Zvirtala, "ali bodo starci plesali? Kje so pa mladi? Saj se vendar včasih zgodi, da tudi kdo mlad umrje."
Sveti Jurij pa reče:
"V vicah bi jih bilo treba iskati."
"Saj res! To ste pa vi, stric, dobro povedali! V vicah!" reče Zvirtala. "Tam bodo! Tam jih bo celo krdelo! Že vem: Mačkov iz Trzina, ki ga je ubil Brenk iz Mengša pri Vinčarjevi Jerici. To je bil tat! Stari Keber iz Topol — obesili so ga na Ljubljanskem gradu — on je v življenju ubil trinajst oseb, kakor je sam priznal. Ta bo pa najbrže v peklu? Orehčev France, ki ga je voz potlačil nekje gori pod Motnikom. Strašno se je rad pretepal — eh, če bi ta prišel! Sto vasi daleč ni nobeden bolje plesal od njega!"
Bog oče je pa mahnil z roko. "Zaigraj!" "Kaj pa?" "Rokovnjaško."
"Ce rokovnjaško, bom pa rokovnjaško."
Zvirtala prime za harmoniko, poskusi s prsti na tipkah, potegne najprej narahlo, potem pa krepko in zapoje zraven:
'H.fl>. J11 oc 11, orcclt moj,
kam dal si pušelc svoj, ki sem ti ga dala?
včasih gospoda Boga, da bi mi dovolil po smrti večno ostati na planinah. To je moje nebo in jaz bi ga ne zamenjal, če bi mi dajali sedem nebes."
"Torej pa pojdi, Zvirtala, če ne, bi nam tu celo nebo zmešal. Toda, da ne boš očital, da ti delamo krivico?"
Zvirtala je pa že prijel za svojo harmonik. — "Moj raj je. tam, kjer je moje srce" — reče.
Poslovil se je lepo od svetega Petra in šel skozi nebeška vrata na pot, ki pelje proti zemlji. Bila je noč. Po mlečni stezi je šel doli, harmoniko je nesel pod pazduho, ko se je pa začutil na prostem, je zaukal: "Hu, hu!" — in zaigral je v višavi:
"Na Gorenjskem je fletno, k' so bele ceste, pa frišni studenci, visoke gore!
O Janček, o Janček, kako si korenjak, po celi dolini te občuduje vsak!
Nikar se ne sramujte v sorodstvu rokovnjača. Naj kdo vam kaj stori, z gorjačo mu poplača!"
Tako je šel Zvirtala popevaje po mlečni stezi dol na zemljo, dokler ni zadel ob belo skalo in se ustavil na vrhuncu Grintovca.
Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John Petric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak.
— Ne pozabite iti v soboto v Grand teater. — Adv.
Hi!
K!
Hi
ZA KRATEK ČAS.
i ii^ Mislili Hi
Kako daleč so prišli Italijani?
Tako je vprašal radovednež vojaka, ki je prišel za par dni na dopust od, soške fronte. Vojak mu ponosno odgovori: "Nič dalj ne, kakor od Binko-šti do Božiča." Ta značilni odgovor bi morali še celo Taljani potrditi, dasi z nevoljo.
Zvestoba.
Nekoč je pribežalo iz ruskih vrst prav veliko vojakov istega polka, ki so se dalr ujeti. Avstrijski poveljnik jih začudeno vpraša: "Kaj niste prisegli, da boste ostali zvesti zastavi?" — Nekdo izmed ujetnikov odgovori: "Saj zato smo pa prišli k vam; kajti naša zastava je že od včeraj pri vas."
"Kje pa? Toda oprostite, da sem tako predrzen."
"Ko so se vaši ljudje tolkli s Turkom doli v Kokrski dolini, smo pomagali. To je bilo takrat, ko se je vršila povest o 'Miklovi Zali'."
Zvirtala je pogledal neverno na angela. Saj je bil še mlad, komaj dvajset let.
Angel se je nasmehnil, ker je spoznal, zakaj se gre.
V tem trenotku je prišel tudi arhan gel Gabriel in povedal, da v dlbesih sedaj ne mara nikdo peti drugačnih pesmi, kakor gorenjske rokovnjaške celo sveta Cecilija.
"Zvirtala jih uči" — reče — "čudne reči se gode! Novih pesmi bi se imel naučiti. Jutri je praznik Malega Šmarna, pa nobeden nič ne zna!"
Prišla je noč, poslušajo. Od vseh strani se slišijo samo gorenjske pesmi celo nebo jih odmeva.
Zjutraj reče sveti Peter arhangelu Gabrielu: "Tako ne more biti. Pokliči, tega Zvirtala."
"Že prav."
Zvirtala pride in nese harmoniko pod pazduho Jer pozdravi svetega Petra.
"Zvirtala!" — reče sveti Peter — "ali bi ne šel ti kam drugam?"
"Od tukaj?"
"Da."
"Iz nebes?"
"Da."
"Kam pa?"
"Kam" — ponovil je sveti Peter "to je ravno..." ter se je zamislil.
"Zakaj pa?" — vpraša Zvirtala. "Saj so me vendar po smrti sem poslali.
"Seveda so te."
"Nisem kradel, nisem ubijal, nisem ropal."
"Saj vem!"
"Kaj torej?"
"Toda, vsi v nebesih pojejo tvoje pesmi, odkar si ti tukaj." "E, kaj pa je to?" "Zvirtala!" — reče sveti Peter — "hm" — ter pokašljuje — "iz nebes je treba, toda kam?"
Zvirtala pomisli nekoliko, se popra-ka za ušesom in reče: "Ej, nikar si s tem glave ne belite! Zame je vse dobro! Pa grem!" Kam?"
"Odkoder sem prišel."
"Na zemljo?"
"Zakaj pa ne?"
"Jaz sem te mislil dati na kakšno zvezdo."
"Ni treba. Ne maram za nobeno zvezdo. Grem raje dol."
"Iz nebes?"
"Kaj pa je zato? Jaz najdem tudi tam nebesa. Hodil bom po gozdih in igral po dolinah. Skrbel bom, da ne bodo izumrli starodavni napevi. Sedel bo mladenič s citrami pri ovcah zaigram mu tiho za vrhuncem. Zapoje deklica za kravami pod bregom, jaz ji pomorem. Pojdejo gospodarji v gozd drva sekat in jaz jim bom za-brenkal na ušesi, kakor so peli očetje
Če pa ne bo nikogar, bo voda po potokih, bodo zmrznjena jezera, kjer bo veter žvižgal na ledu, bodo gozdovi in meni ne bo dolgčas in se ne bo tožilo za rajem. Ko sem še živel, sem prosil
Sladki spomini.
Gost: "Čudno je gledati vašega hišnega hlapca, kako on snaži obuvalo! Dela z rokami ravnotako, kakor bi igral na violino!"
Gostilničar: "Resnica! Bil je namreč popreje godec-virtuoz!"
Vedno knjigotržec.
Knjigar predstavlja došlemu gostu svoje tri hčerke: "Tu moja najmlajša hčerka Eliza — priprosta, a prijetna... Tu moja druga hčerka Mici — nekoliko bolj obsežna in tudi boljše opremljena... In tukaj moja starejša hčerka Kati — krasno vezana izdaja!"...
To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev A-merike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom, ne rabite sem priti.
Pri tem društvu ni treba nikakorš-nega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1.00 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar.
Pisma naslovite na:
JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za .. f.....................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
ŠT
Jouet. ill.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26..... JOLIET. ILLINOIS
POZOR ROJAKINJE!
Tudi bojevnik.
"V vojno morda ne bodem šel, ker sem že prestar; toda brez boja pa menda tudi ne bom živel, ker sem danes novomodno našemljen klobuk svoje žene pognal v ogenj!"
Odkritosrčno.
"Francelj, Francelj! Ti si včeraj kradel češplje na Isosedovem vrtu; upam, da si vendar kmalu čutil kes v svojem srcu!"
"Oče, ljubi oče! Kesa zares nisem čutil v svojem srcu, pač pa grozno ščipanje v trebuhu!"
Ako hočete streho popraviti po za m«} denar oglasite se pri
HOLPUGH ROOFING GO,
COMPOSITION FELT aiid GRAYEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shinglea,
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building, Corner Ottawa and VanBuren Street* JOLIET, ILLINOIS.
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnih,
9251 E. 92 St., S. Chicago, IU. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil za vsako prigodo in vreme.
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej iu poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Moč navade.
Sodnik: "Zakaj pa jokate, priča." Priča: "O jej, saj res. Danes nisem jaz obtožencc."
Navihana nevesta.
Gori v Šleziji je bilo. Mlad par je bil na oklicih. Nekega dne pravi ženin svoji nevesti: "Ti, jaz te ne bom
vzel."
"Zakaj
pa ne?" — "Sem si
NAZNANILO.
Vsem svojim cenjenim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil iz svoje gostilne na 209 Indiana St. v svojo gostilno na
1134 N. HICKORY STREET (vogal Ross St.) kjer me lahko vsak čas najdete in vam vsak čas postrežem istotako dobro, kakor na prejšnjem prostoru.
Jolin F etri o,
gostilničar 1134 N. Hickory St.	Joliet, 111.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
Luka Pleše
HVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fina domača in importirana žganja in vina, ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen obisk.
1014 North Chicago St., Joliet, Ills.
w. h. keegah
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Krft
|td s
dar potrebujete pogrebnika se obrni" na to tvrdko in prepričani bodite, boste najbolje postrežem, ker ta je najboljši ter mnogo cenejši drugi.
V slučaju potrebe rešilnega v°z' (ambulance) pokličite nas po telef°" nu, ker smo vedno pripravljeni — dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK
>
Win
W. H. K E E G A N,
Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, &
stenski papir
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oD1 in firnežev. Izvršujejo se vsa
barvarska dela ter obešanje stenske«1 papirja po nizkih cenah.
% I
Nile lan
o ji
;0r
Itie Soj,
"i %
M ker, ialo
i«
Sov «as
C hi. Phone 376.1/ N. W. &
120 Jefferson St JOLIET, N. W. telefon 556
premislil." — "Dobro," pravi nevesta, 'v zakon ne kaže siliti. Veš, kaj bi te pa vendar prosila! Stvar je taka-le: Če ljudje izvedo, da sem na cedilu o-stala, potem ne dobim nobenega ženina več; ti pa ne boš v zadregi za drugo. Naj gre stvar naprej. Na dan poroke bova pa tako-le napravila! Ko ti bo župnik rekel: 'Ali hočeš to tukaj navzočo Ano Jezičnik za ženo vzeti?' — pa porečeš: 'Hočem'. — Ko bo pa mene vprašal, če hočem tebe za moža, bom pa rekla: 'Ne'!"
Ženin ni bil dosti prebrisan, da bi našel kak ugovor, pa je privolil. Na dan poroke nagovori župnik ženina s pomenljivim in odločnim vprašanjem; ženin se odreže ter zakliče jasno in zavestno "Da!". Ko pride na vrsto nevesta, pa tudi odgovori prav tako odločno "Da!". — "Kaj?" — zarenči ženin ves iz sebe; saj si vendar obljubila, da boš rekla 'Ne'." — "Vem," pravi mlada žena, "pa sem si premislila." — Kako so potem naredili, zgodovina ne pove.
Naročite zaboj steklenic
ttovega piva, k! se imemije
EAGLE
i
Vili
Iti Ob
ivs
>ki
u
ki •»ili
ko is,
■in
it
it
t
Po
ter je najboljša pijača
E. Porter
Ota telefona 405
Brewing Company
S. Bluff St.. Met. IU.