Rodovniško društvo Nedeliea, p. Turnišče -a gojo iu mlečno kontrolo simodolskega go.veua, kot prva in iiajstarejša oi-ganizacija _a pospeševanje omeajene pasme v Dravski fcanovini, priredi dne 18. septembra tega leta Y Nedelici (Prekmurje) razstavo za svojo v rodovnik vpisano živino in njih zarod, na katero že sedaj vljudno vabi cenjeno občinatvo. Sv. Lenart v Slov. gorieat. Vsled ukrepa kraljevake banske uprave v Ljubljani naj jprevzamejo upravo okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricaJ-, ker je okrajna Bamouprava ukinjena, vse občine sodnega okraja Sv. Lenart. V ta namen so bili obiinski zastopi pozvani, naj pošljejo sreskemu načelstvu v Mariboru levi breg v pozivu navedene izjave, opremljene s potrebnimi prilogami in naj naznanijo le temu enega pred6tavnika, ki bo zastopal občino pri ustanovnili pripravah. Občine, katere bi to opustile, 2)i bile izključene iz sodelovanja, pozneje pa tudi izključene od dobrot, katere jim nudi denarni zavod. Neobh-odno potrebno je, da se vse obeiaa lenartskega okraja brez izjeme, osobito tudi občine prejšnjega cmureškega Bodnega okiaja. takoj in nemudoma odznvejo pozivu sreskega načelstva, Ako so pa katere obiine že odgovorile negativno, naj čim prej to popravijo in store pritrdilne sklepe, pa te cdpošljejo sre-skemu načelstvu. Okrajna hranilnica pri Sv. Lenarlu v SIov. goricsh nai ostane ustauova občin oliraja. Nevarnost izgube je iključsna, ko bodo imele upravo v rokah občine in to pod nadzorstvom državnega komisarja. Hranilnica stoji r.a trdnih nogah. Denar, katerega je imela hranilnica naloženega na Češkem, je že v Jugoslaviji, vojna posojila se bodo odpisala, in preostala bo še veemilijonska svota na razpolago občinam, ki bodo hranilnico prevzele. Žato nikake bojazni, nikakega oklevanja! —Ugodite, zamudne občine, pozivu sreskega naielstva ter mu odpošljite nemudoma zahtevane spise. ¦¦K-'r Iz zapadne švfce n.am poroča prijatelj: V Eadnjem ča<u smo deležni obilnega dežja, tako da se ,je žetev mornla odložiti do 26. julija. Seveda tn ne žanjejo s srpi, ampak vse 8 stroji, ki žito obenem tudi že zvežejo. Ker smo imeli dvakratno točo, je žito bolj slabo, pa kinetje ne trpijo skoraj nobene škode, ker imajo vsc poljske pridelke zavarovane proti vremenskim nezgodam. Zanimivo je to, da vpiača iO oclstotkov zavarovalne premije driava in le ostalih 60 odstoikov kmet sam. Velika ugodnost, kaj ne? Zelo so tudi prizacieti vinoRradi, ponekod je celo 80 odstotkov uničeno. Zdaj je še pa hudo nastopila peronospora in oidij. škropili smo dosedaj že osemkrat, a v sosedni vasi Satigny že celo •jjesetkrai. Galica je tu seveda dosti cenejša. O šinarnici. Krnet od Sv. Andraža v Slov. goricah nam piše: V 17. števil- ki »Slov. Gospodarja« je bil objavljen davek na šmarnico, v 23. številki pa je bilo poročilo o vinarskem kongresu v Ljutomeru, na katerem je bila sprejeta resolucija, da naj se davek na šmarnico poveča. K tej resoluciji bi imeli mi mali posestniki pripomniti tole: Sadja skoraj Ieto3 ne bo nič ali pa malo. Kje naj vzamemo pijačo? Davek naj bi se naložil tistim bogatim vinogradnikom, ki drago prodajajo vino, pa ne šmarničnim, ker šmarnica sama po sebi tako nič ne velja, ker je nikdo ne kupi in če jo kupi, pa za nialenkostne pare. Mi mali in srednji posestniki pritrdimo dopisniku Iz Kalobja in objavi iz Slovenskih goric, da se šmarnica, potrebna za domačo rabo sploh ne bi obdačila. Prosimo bansko upravo, da upošteva naše želje in prošnje v prid malih posestnikov, ki boljših trt ne morejo gojiti vsled lege in še slabših gospodarskih razmer. Pijačo pa vabimo, kei* sadnega drevja je malo in še tisto je pomrznilo, da ga bomo morali podreti. Kmetijsko gosjiodinjska šola Kmetijske drrcžbe v Ljubljam. S 1. oktobrom se otvori 29. tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. sester iz reda sv. Frančiska. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v LjubIjani. Teoretični del obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in živinozdravstvo, poljedelstvo in kmetijsko kemijo. Praktično se vežbajo v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), krojnem risanju, pranju, likanju, v. mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd. Gojenke se vadijo tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsveiljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pfiuk za 100 Din. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 10. leto; Z. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpožljejo vsaj do 15. avgusta tega leta Kmetijski družbi v Ljubljani. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po mož•aosti na prosilke iz vsch slovenskih pokrajin. Tečaji za koponjenje. Perutninski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani priredi dne 14. avgusta, 20. septembra in 18. oktobra tega leta od 14 do 18. ure tečaje za kopunjenje perutnine po svetovnoznani metodi P. Collignon v valilni centrali tcga odseka, Linhartova ulica št. 9. Tečaj bo vodil predsednik odseka g. J. Seher. Udeležbo na tečaj je priiaviti po dopisnici pet dni pred začetkom. Za kritje stroškov prispova vsak udeleženec. Predavanje o kužnih boleznih pil perutuiai. Perutninski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani opozarja vse perutninarje, zlasti pa svoje člane, da bo predaval g. vet. Kocjan v Ijubljanskem radiu dne 15. avgusta ob pol 16. uri in v nedeljo, dne 17. avgusta ob 10. uri 20 minut o kužnih boleznih pri perutnini (koleri, tifusu, beli griži in difteriji). Porcčilo o stanju hmelja. Kljub p*onovnim padavinam se je pri stanovitni vročini — posebno na prodnati zemlji — pojavil solnčni palež, ki neljubo ovira izkobuljenje rastline. To oviro pospešuje še nizka nočna temperatura. Pri vsem tem pa se bo obiranje hmelja letos vendar pričelo nekaj dni poprej, kakor navadno. Z ozirom na zmanjšani hektarski donos in upoštevaje skrčenje s hmeljem zasajene ploskve, se že lahko danes trdi, da bo letošnja množina pridelka približno polovico manjša od lanske. TroSsrlna m nm,, »Službene Novine« v Beogradu so 24. julija objavile pravilnik finančnega ministrstva o uveljavljenju in izvajanju zakona o državnih trošarinah. Kar se tiče državne trošarine na vino, znaša ista 1 dinar od 1 litra. Za vino se smatra samo vino iz grozdja, ki je prevrelo. Od vinskega mošta se ne plača trošarina, dokler ne zavre in sicer najdalje do 20. novembra. Vse vino, ki vsebuje več kakor 18 odstotkov alkohola, se smatra za špirit in se tudi tako zanj plačuje trošarina. Vinogradniki ne plačujejo državne trošarine za tista vina, ki jih porabijo za hišno potrebo. Pod hišno potrebo se razume tisto vino, ki ga uporabi vinogradnik doma, ne da bi za to vino prejel kako plačilo, kakor tudi tisto, ki ga vinogradnik zavžije pri obdelovanju posestva. Če vinogradnik ne stanuje na področju tiste občine, v katerl se nahaja njegov vinograd, potem mu finančna direkcija na prošnjo lahko dovoli prenos vina iz vinograda za hišno uporabo največ do 100 litrov. Trošarina na vino se plača v trenutku, ko ga vinogradnik, odnosno producent izroči v promet. Trošarino plača kupec, prodajalec pa je dolžan, da prodajo takoj prijavi oddelku finančne kontrole. Klet vinogradnika se smatra za skladišče, vendar pa se sme v tej kleti spravljati samo doma, v lastnem vinogradu pridelano vino. — Pravilnik določa tudi izvozne premije za vino. Premija iznaša 100 Din za vsakih izvoženih 100 litrov. Izvoz je prijaviti finanfni kontroli in obenem predložitl prošnjo za izplačilo izvozne premije. f_-TbI-tA» Ł83 9^|_al &Ł.'<__ _fs5J vi*^_Łfii« filaribcrski trg. Ka lnaniiorski trg v soboto dne 2. avgusta so pripeljali špeharji na 35 vozeh 67 komadov zaklauih avinj, 15 voz krompirja, 22 čebule, 12 voz seua in 8 voz slame. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 28 Din, slanino po 15 do 17.50, krompir 0.<5 d.o 2, čebula 3 do 7.50, seno 65 do 80, slama 45 do 50. Pšenica 2 do 2.50, ječmen 1.50 do 1.75, oves 1.25 do 1.50, koruza 2, pvoso 2.50, fižol 2.50, grah 8 Din. Piščanci 25 do 80, kokoš 30 do 45, raca 20 do 35, gos 30 do 60, puran 40 do 80, Din. Gobe 2.50 do 3, maline 5 do 6, jabolka 4 do 8, hruške 6 do 10, slive 4 do 10, breskve 16 do 18 Din. Mleko 2 do 2.50, smetana 12 do 14, surovo maslo 36, med 14 do 18 Din. M&riborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo šest konjav, pet bikov, 70 volov, 211 krav in 8 telet; skupaj 300 komadov. Povprečne cene za različjie živalske vrste na sejmu dne 29. julija tega leta so bile sledeče: debeli vo!i 1 kg žive teže po Din 8.50; poldebeli voli od Din 7 do 7.25; biki za klanje od Din 7 do 7.75; klavne krave debele od Din 0 do 7; plemenske krave od Din 5 do 6; krave za klobasarje od Din 4 do 5; molzns krave od Din 5.50 cio 6.50 braje krave od Diu 5.50 do 6.50; miada živina od Dia 6.50 do 9. Prodanih je bilo 202 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 18 komadov. Mariborsko sejmsko porocilo. Na svinjski sejem, dne 1. avgusta 1930 je bilo pripeljanih 278 svinj, ena ovca in dve kozi; cen.9 so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 itednov stari kornad od Din 120 do 150; 7 do 9 tednov stari od Din 200 do 250, 3 do 4 mesece stari od Din 300 do 350; 5 do 7 mesecev stari od Din 450 do 500; 8 do 10 mesecev stari od Din 600 do 850; eno leto stari od Din 900 do 100. 1 kg žive teže od Din 11 do 13; 1 kg mrtve teže pa od Din 15 do 17.50. Prodanih je bilo 150 kornadov. Mesae tseno y Blaribora. Volovsko meso I. vrste 1 kg od 18 do 20 Din; volovsko meso II. vrste 1 kg od 16 do 18 Din; meso t>d bikov, krav in telic 1 kg od 12 do 14 Din; telečje meso I. vrste 1 kg od 22 do 30 Din; telečje meso II. vrste 1 ksr od 16 do 20 Din; svinjgko meso sveže 1 kg od 15 do 30 Din. Iz e:i,. -,...» Ciiu^. Kam grcaia v ne_eIp, ui:3 _u. u-s_u.jui? Na Łosodarski siiod jj_sn3;ti.o -i.e^o, ki l:o po poz&i siu2bi bcžjji v nncdn&ai domu. AI2 ss lio izplašalo? Pr.av gutave, l.Ednji čas je, da se ztiružimo tmdi km.ij. v motue ciganizacije, da rešimo svoj cfesioj ia poiožimo {enis:'3 boljši br»-'očnosii. Le živo z-zumanje in dajaasko orgajnizaeijsko italo ior ijnfcezes do jprelepcga kmetskeoa sienn nas fao pripeljala v boljše čase. — Zgled so nam danski kinetje. TovarišJ, aa ves3lo svideajal <?