ZAKONI IN UREDBE Zakon o javnih beležnikih (notarjih) JR V Ljubljani 1930 Založita in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (predstavnik Mihdlek Otmar) • v Zakoni in uredbe Zakon o javnih beležnikih (notarjih) V Ljubljani 1930 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (predstavnik Mihalek Otmar) ■v • ' VSEBINA, Zakon o javnih beležnikih (notarjih). Stran Prvo poglavje. Delokrog javnega notarja. Službeni delokrog.1 Sestavljanje zasebnih listin in zastopanje strank .... 2 Drugo poglavje. Imenovanje notarjev in konec njih službe. Pogoji za imenovanje.3 Ustanavaljanje notarskih mest.5 Službeno področje.5 Imenovanje. 6 Pooblaščanje za tuje jezike.6 Kavcija.7 Pečat in podpis notarja.9 Zaprisega notarja.10 Začetek službe.10 Konec službe.11 Tretje poglavje. Obče odredbe o uradovanju notarja. Stanovanje in pisarna.13 Začetek in konec uradnega poslovanja.13 Izključitev notarja.13 Omejitve uradnega poslovanja.14 Čuvanje službene tajnosti . ,. 15 Dolžnost točnega overjenja.15 Odgovornost za škodo.16 Zunanja oblika notarske listine.16 Hranjenje listin ...."...19 VI Stran Četrto poglavje. Posebne odredbe o delokrogu In uradovanju notarja. Prvi razdelek. Notarski akti o pravnih poslih.- ... 20 Sestavljanje notarskih aktov med prisotnimi in odsotnimi 21 Posvedočenje (solenizaeija) zasebnih listin . . • . . . .22 Potrjevanje istovetnosti.23 Priče akta.24 Uporabljanje tolmača ..26 Vsebina notarskega akta.27 Učinek notarskega akta.28 Potrebne formalnosti . . . ..i. .. . 29 Sestaljanje ustnih izjav poslednje volje, danih od malo- letnikov.29 Prevzemanje pismenih izjav poslednje volje.30 Preklicevanje izjav poslednje volje.31 Drugi razdelek. Potrjevanje (posvedočanje) činjenic in izjav. Primeri potrjevanja.32 Overjanje prepisov (vidimiranje).32 Overjanje izvlečkov iz trgovinskih in poslovnih knjig . . 33 Overjanje prevodov.33 Overjanje podpisov (legalizacija).33 Posvedočanje časa, ob katerem je bila listina predložena 34 Register o overitvah in posvedočbah.35 Sporočanje izjav.35 Posvedočenje sklepov občnih zborov . 37 Posvedočenje činjenic.37 Protesti.38 Tretji razdelek. Izdajanje odpravkov, potrdil (svedočh, uverenj), pre¬ pisov in izvlečkov. Pooblastilo za izdajanje.38 Obče odredbe o izdajanju odpravkov in prepisov .... 38 Odpravki notarskih aktov o pravnih poslih med živimi . . 39 Ponovno izdajanje odpravkov.39 Izdajanje prepisov in vpogled v notarske akte o pravnih poslih med živimi.40 Odpravki in prepisi notarskih aktov o izjavah poslednje volje ali o naredbah za primer smrti.41 Potrdila.41 Vsebina in oblika odpravkov in prepisov.41 Zaznamba (klavzula) o overitvi.42 VII Stran Zabeleženje o izdanju odpravkov.43 Potrdila o obstoju notarskega akta.43 Pritožbe .43 Četrti razdelek. Prevzemanje listin, denarja in vrednostnih papirjev v hrambo in izročitev. Hranjenje listin.44 Hranjenje denarja in vrednostnih papirjev.44 Peto poglavje. Hranjenje listin in vodenje poslovnih knjig. Hranjenje listin.46 Razglašanje izjav poslednje volje.46 Registri in knjige notarja.47 Šesto poglavje. Postopanje z notarskimi spisi, ko se izprazni notarsko mesto. Hranjenje notarskih spisov pri sreskem sodišču in izročitev istih vršilcu dolžnosti notarja, odnosno novemu notarju 48 Nadomeščanje izgubljenih spisov.49 Izdajanje listin pri sreskem sodišču.50 Postopanje z odredbami za primer smrti.50 Izdajanje odpravkov, prepisov, izvlečkov in potrdil po vršilcu dolžnosti, odnosno novem notarju.51 Sedmo poglavje. Notarski pripravniki, namestniki in vršilci dolžnosti notarja. Notarski namestniki.53 Vršilci dolžnosti notarja.55 Skupne odredbe za vršilce dolžnosti in namestnike notarjev 55 Osmo poglavje. Notarske zbornice in njih organi. Notarska zbornica.56 Dolžnosti notarske zbornice. Njeni organi.57 Volitve predsednika, njegovega namestnika in ostalih čla¬ nov odbora zbornice.58 Delokrog predsednika odbora notarske zbornice.59 Delokrog občnega zbora notarske zbornice.59 Delokrog in delo notarske zbornice.60 Zveza notarskih zbornic ■ 62 Zaupniki notarskih pripranikov v zbornici.63 VIII Stran Deveto poglavje. Nadzorstvo nad notarji, dopust notarja in postopanje v primeru nesposobnosti notarja. Nadzorstvo . 64 Dopusti notarjev.65 Nesposobnost notarja.66 Deseto poglavje. Disciplinska odgovornost notarjev. Krivda in kazen.66 Disciplinska oblast.70 Disciplinsko postopanje.72 Izvršitev razsodb in drugih odredb v disciplinskem posto¬ panju .80 Obnova disciplinskega postopanja.81 Enajsto poglavje. Notarji kot sodni poverjeniki. Opravljanje zapuščinskih razprav.82 Drugi posli, ki se smejo poveriti notarju.84 Položaj in poslovanje notarja kot sodnega poverjenika . . 85 Nadzorstvo nad poslovanjem notarja kot sodnega pover¬ jenika .85 Hranjenje spisov o poslih notarja kot sodnega poverjenika 86 Dvanajsto poglavje. Notarske nagrade. Nagrade za delo notarja.86 Nagrade za dela notarja kot sodnega poverjenika .... 88 Nagrade za zastopanje pred sodiščem.88 Izdajanje tarife o nagradah notarjev.89 Trinajsto poglavje. Zavarovanje notarjev.89 Štirinajsto poglavje. Zakotni pisarji. 90 Petnajsto poglavje. Prehodne in sklepne odredbe.90 Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju Našega predsednika ministr¬ skega sveta Zakon o javnih beležnikih (notarjih ).* PRVO POGLAVJE. Delokrog javnega notarja. Službeni delokrog. § L Notarje imenuje državno oblastvo in jim daja zna¬ čaj oseb javnega zaupanja, da sestavljajo in odpravljajo po predpisih tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah in činjenicah, ki se iz njih izvajajo pravice; da sprejemajo v hranjenje listine ali denar in vrednostne papirje radi izročitve drugim osebam ali oblastvom in da izvršujejo postopanja, ki se jim smejo poveriti po zakonu. § 2 . Notarske listine (notarski akti, notarski zapisniki in notarska potrdila kakor tudi njihovi odpravki, izdani * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. septembra 1930., št. 220/LXXVII/472. — »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 23. oktobra 1930., št. 33/196. l 2 po predpisih tega zakona, so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju in odpravljanju vse bistvene formalnosti, predpisane v tem zakonu. Sestavljanje zasebnih listin in zastopanje strank. § 3. 0) Notarji so pooblaščeni, da sestavljajo na zahtevo strank zasebne listine. Nadalje so pooblaščeni,, da zasto¬ pajo stranke v nespornih stvareh pred sodišči in dru¬ gimi oblastvi in podajajo kot zastopniki vloge, kadar so te stvari v neposredni zvezi s kakšnim aktom ali potrdi¬ lom, ki so ga oni sestavili. ( 2 ) V civilnih spornih stvareh, v kazenskem in iz¬ vršilnem postopanju kakor tudi v nespornih stvareh, razen onih, ki so omenjene v prvem odstavku, so notarji pooblaščeni, zastopati stranke v svojem službenem kraju samo takrat, kadar ni v tem kraju dveh advokatov in kadar zakon izrečno ne predpisuje zastopanja po od- vokatu. § 4 . Notar ne more zastopati strank v postopanju, ki se ž njim izpodbija v celoti ali deloma listina, pravni posel ali drugo dejanje, pri katerem je on sodeloval kot notar ali sodni poverjenik. § 5. (*) Notar je dolžan, opravljati posle, omenjene v § 3., vestno in marljivo, držati se predpisov; nikakor ne sme sodelovati pri nedovoljenih, navideznih in sumljivih poslih. ( 2 ) Kot zastopnik stranke ima notar iste dolžnosti, iste pravice in enako odgovornost kot advokat. Njegovo razmerje napram stranki se presoja po predpisih zakona o advokatih. Te predpise uporablja zmiselno tudi notar¬ sko nadzorstveno in disciplinsko oblastvo, kadar je notar vršil posle, omenjene v § 3. 3 DRUGO POGLAVJE. Imenovanje notarjev in konec njih službe. Pogoji za imenovanje. § 6 . Za notarja sme biti imenovan samo oni, ki dokaže: 1. da je državljan kraljevine Jugoslavije; 2. da je svojepraven; 3. da je star polnih 30 let; 4. da je končal kot reden slušatelj pravne študije in položil diplomske izpite na kakšni pravni fakulteti v kraljevini Jugoslaviji; 5. da je prebil po dovršeni pravni fakulteti in polo¬ ženih izpitih v praksi pet let, izmed teh najmanj dve leti pri notarju in eno pri rednem sodišču, ostali dve leti pa pri notarju, rednem sodišču, advokatu ali državnem pravobranilcu. 6. da je položil odvetniški ali sodniški izpit. § 7. Ako se za mesto, ki se naj zasede, ni prijavil niti en prosilec, ki ustreza vsem pogojem zakona, sme mi¬ nister pravde prosilca oprostiti pogoja dveletne notarske prakse, navedenega pod št. 5. § 6., če zadostuje ostalim v onem paragrafu navedenim pogojem. § 8 . Če izpolnjujejo pogoje iz § 6., št. 1. do 3., smejo biti imenovani za notarje: 1. državni pravobranilci, predsedniki okrožnih so¬ dišč, predsedniki in sodniki višjih sodišč, vrhovni in višji državni tožilci in njihovi namestniki ter redni pro¬ fesorji prava na univerzi brez ozira na dobo njihove službe na teh položajih in brez prakse, predpisane s tem zakonom, profesorji prava pa tudi brez odvetniškega ali sodniškega izpita; i' 4 2. sodniki sreskih, okrožnih, in trgovinskih sodišč, državni tožilci in njih namestniki, tajniki višjih sodišč s sodniškim izpitom kakor tudi načelniki; inšpektorji in tajniki ministrstva pravde s sodniškim ali advokatskim izpitom in izredni univerzitetni profesorji prava, ki so prebili na enem ali več teh položajev najmanj pet let, čeprav nimajo prakse, predpisane s tem zakonom, izredni profesorji prava pa tudi brez advokatskega ali sodni¬ škega izpila, in 3. advokati, če so se ukvarjali najmanj pet let z advokaturo. § 9 . 0) Notar ne more biti: 1. kdor nima zaradi pravomočne razsodbe kazen¬ skega sodišča zakonite sposobnosti za pridobivanje jav¬ nih poklicev, ali kdor je bil obsojen radi kakšnega kaz¬ nivega dejanja, storjenega iz koristoljubja, in sicer v zadnjem primeru niti tedaj ne, če so prenehale pravne posledice glede sposobnosti za pridobivanje javnega po¬ klica; 2. kdor je z razsodbo disciplinskega sodišča obsojen na izgubo poklica notarja, advokata ali notarskega pri¬ pravnika, dokler ne pretečejo tri leta od dne, ko je iz¬ gubil poklic; 3. kdor je bil z disciplinsko razsodbo odpuščen iz javne službe ali upokojen; 4. kdor opravlja za plačo stalno državno ali drugo javno ali privatno stalno službo, ižvzemši službo hono¬ rarnega profesorja na univerzi ali učitelja na strokovnih šolah; 5. kdor se ukvarja s posli, ki se ne zlagajo z ugle¬ dom, častjo ali neodvisnostjo notarja; 6. kdor je v konkurzu; 7. kdor je v pravomočno odrejeni preiskavi zbog kakšnega dejanja, navedenega pod št. 1., dokler se pre¬ iskava pravomočno ne ustavi; 8. kdor ni radi duševnih ali telesnih hib sposoben, da sam opravlja notarske posle; 5 9. kdor širi načela proti obstoječi državni obliki ali načelo izpremembe državnega reda. ( 2 ) Notar ne sme biti istočasno tudi advokat. Ustanavljanje notarskih mest. § 10. (‘) Na sedežu vsakega sreskega sodišča se usta¬ navlja praviloma po eno notarsko mesto. ( 2 ) V srezih z večjim številom prebivalstva se usta¬ novi na sedežu sreskega sodišča več notarskih mest in sicer tako, da pride na vsakih trideset tisoč prebivalcev po en notar. ( 3 ) Nova mesta se smejo ustanoviti samo takrat, ka¬ dar doseže število prebivalstva v istem srezu novih tri¬ deset tisoč. ( 4 ) Na sedežih sreskih sodišč, kjer je več nego štiri¬ deset tisoč prebivalcev, sme minister pravde po zasli¬ šanju pristojnega apelacijskega sodišča in pristojne no¬ tarske zbornice z uredbo določiti število notarskih mest in sicer tako, da pride ob upoštevanju skupnega števila prebivalstva na vsakih dvajset tisoč prebivalcev po en notar. ( 5 ) Če ima v kašnem kraju več okrajnih sodišč svoj sedež, se postavijo notarji za vsa sreska sodišča soraz¬ merno s skupnim številom prebivalstva. (°) Preden se osnuje kakšno notarsko mesto, je treba ugotoviti število prebivalstva po zadnjih uradnih po¬ datkih občne državne statistike in vprašati za mnenje notarsko zbornico in pristojno apelacijsko sodišče. Službeno področje. § 11 .' (') Službeno delovanje notarja obsega vse področje onega okrožnega sodišča, v čigar področju je sedež notarja. ( 2 ) Listine, ki jih sestavi notar zunaj svojega pod¬ ročja, nimajo moči javne listine. 6 Imenovanje. § 12 . ( 4 ) Notarja imenuje minister pravde praviloma na osnovi razpisa. ( 2 ) Da se zasedejo notarska mesta, razpiše notarska zbornica natečaj na odredbo ministra pravde v roku treh tednov od dne, ko prejme odredbo. Rok natečaja ne sme biti krajši od enega meseca, niti daljši od dveh mesecev. ( 3 ) Natečaj je treba objaviti enkrat v »Službenih novinah« in v službenem listu dotične banovine, če tak list izhaja. ( 4 ) Predpisno opremljene prošnje se vlagajo pri notarski zbornici, ki je razpisala natečaj, in sicer: notarji, advokati, notarski in advokatski pripravniki po svojh pristojnih zbornicah, javni uslužbenci pa po svojih pred¬ postavljenih oblastvih. Te prošnje predloži zbornica z motiviranim predlogom pristojnemu apelacijskemu so¬ dišču, v čigar območju je izpisano mesto, apelacijsko sodišče pa predloži prošnjo s svojim poročilom in moti¬ viranim predlogom ministrstvu pravde. Zbornica pred¬ loži prošnje najpozneje tekom petnajstih dni po preteku natečajnega roka, apelacijsko sodišče ministrstvu pravde pa najpozneje tekom petnajstih dni, potem ko jih je pre¬ jelo s predlogom od zbornice. ( 5 ) Prepozno vložene prošnje se ne upoštevajo. ( 6 ) Pri zasedanju notarskih mest imajo, kolikor je mogoče, prednost notarji in notarski pripravniki. Pooblaščenje za tuje jezike. § 13 . j 1 ) Notar sestavlja notarske listine samo v uradnem jeziku. ( 2 ) Ce notar dokaže, da obvlada poleg uradnega jezika popolnoma tudi kak drug jezik, ga pooblasti pri¬ stojno apelacijsko sodišče, da sestavlja in overja prevode iz tega in na oni jezik. O takih prevodih in overjenjih je smatrati, kot da jih je sestavil in izdal pooblaščen tolmač. Kavcija. § 14. Notar, ki je imenovan, mora pred polaganjem pri¬ sege položiti kavcijo in dobiti odobrenje za notarski pečat. § 15 . (') Vsak notar mora položiti kavcijo pri okrožnem sodišču, v čigar področju je njegov sedež, bodisi v goto¬ vini ali v vrednostnih papirjih ali v vložnih knjižicah denarnih zavodov, in sicer v papirjih ali knjižicah, ki se smejo po obstoječih predpisih nalagati kot sirotinski denar. ( 2 ) Vrednost papirjev se računa po kurzu, ki je notiral na kakšni domači borzi dan pred položitvijo, toda nikdar ne nad nominalno vrednostjo. § 16. (') Kavcija notarja, ki ima svoj sedež na sedežu apelacijskega sodišča, znaša 50.000 dinarjev, na sedežu okrožnega sodišča 25.000 dinarjev, v ostalih krajih pa 10.000 dinarjev. Kavcijo sprejema okrožno sodišče in izda, če kavcija ustreza predpisom, notarju potrdilo, da je bila položena na predpisani način. ( 2 ) Zoper sklep, nanašajoč s na kavcijo, imata notar in višji državni tožilec, ki se mu mora sklep o kavciji vedno vročiti, pravico do priziva na apelacijsko sodišče. § 17- j 1 ) Kavcija služi kot zastava: 1. za notarjeve obveznosti, ki nastanejo iz njego- veg . uradovanja kot osebe javnega .aupanja (§§ 1. in 2.) in kot sodnega poverjenika (§§ 221. in 223.), in 2. za denarne kazni in stroške disciplinskega posto¬ panja. 8 ( 2 ) Zahtevki pod št. 1. imajo prednost pred onimi pod št. 2. ( 3 ) Za druge zahtevke se more kavcija zarubiti, od¬ nosno se more na njej pridobiti prisilna zastavna pra¬ vica, toda brez škode za zastavno pravico, ki jo imajo zahievki pod št. 1. in ? Taki zahtevki se poravnajo iz kavcije šele, ko se izvede postopanje po §§ 19. in 20. § 18. 0) Sodišča in druga oblastva morajo vsako izvršbo, ki se uvede na kavcijo, kakor tudi vsako zmanjšanje kav¬ cije naznaniti notarski zbornici, ki pozove notarja, da naj jo v določenem roku dopolni, da ne nastopijo posledice § 27. št. 6. ( 2 ) Če se v takem primeru pokaže potreba, odstra¬ niti po § 196. notarja začasno iz službe, pošlje zbornica zadevni predlog apelacijskemu sodišču. § 19. j 1 ) Kadar notar umrje ali kadar na kak drug način preneha njegova služba, izroči okrožno sodišče kavcijo po izvedenem razglasnem postopanju. ( 2 ) Okrožno sodišče pozove v razglasu vse one, ki imajo na kavciji zakonito zastavno pravico (§ 17., odst. ('), št. 1. in 2.) ali vobče pravico do poravnave iz kavcije, da naj v roku dveh mesecev prijavijo svoje za¬ htevke. ker bo po preteku tega roka sodišče neglede na njih zahtevke izreklo, da je položena imovina prenehala služiti za kavcijo. ( 3 ) Razglas se uvrsti enkrat v »Službenih novinah« in v službenem listu dotične banovine, če ga izdaja, po potrebi pa tudi v kakšnem dnevniku onega kraja, kjer je imel notar svoj sedež; poleg tega pa se objavi na oglasni sodni deski okrožnega in sreskega sodišča, ki je v njunem področju notarjev sedež. 9 § 20 . Okrožno sodišče zasliši prizadete o prijavljenih za¬ htevkih in poskuša doseči med njimi sporazum. Če se sporazum ne posreči, napoti stranke na redno sodišče Okrožno sodišče hrani sporni del kavcije, dokler spor m rešen, nesporni del pa izroči pooblaščencu. Pečat in podpis notarja. § 21. j 1 ) Po položitvi kavcije predloži notar okrožnemu sodišču odtiske svojih barvnih in voščenih uradnih pe¬ čatov v odobritev. Pečat mora biti okrogel, imeti državni grb in okoli njega nastopni napis: priimek in ime no¬ tarjevo, označbo poklica »notar« in sedež, in sicer v ciri¬ lici in latinici. ( 2 ) Radi odobritve svojih uradnih pečatov mora notar izročiti njihove odtiske s svojeročnim podpisom pristoj¬ nemu okrožnemu sodišču v toliko izvodih, da dobijo v hranjenje po en izvod apelacijsko sodišče, pristojno okrožno sodišče, vsa sreska sodišča v področju pristoj¬ nega okrožnega sodišča in notarska zbornica. ( 3 ) Overjenje pečatov in podpisov vrši predsednik okrožnega sodišča, ki razpošlje tudi navedenim obla- stvom njim določene izvode. § 22. j 1 ) Notar sme imeti samo po enega od svojih barvnih in voščenih uradnih pečatov; te pečate sme uporabljati samo pri poslih, ki jih je izvršil v svojem uradnem delo¬ krogu. ( 2 ) Cim prejme okrožno sodišče obvestilo o izgubi pečata, obvesti o tem brzojavno pristojna sreska sodišča. Pri ponovnem overjanju pečata se postopa po predpisu § 21., odst. ( 3 ). ( 4 ) Ce se izgubljeni pečat najde, se izroči okrožnemu sodišču, ki ga uniči. 10 Zaprisega notarja. § 23 . (‘) Po predpisno položeni kavciji in odobritvi peča¬ tov položi notar pred predsednikom okrožnega sodišča svojega sedeža nastopno prisego: >Jaz, N. N., prisegam ob nastopu službe notarja pred vsemogočnim Bogom, da bom zvest vladajočemu kralju kraljevine Jugoslavije in da bom opravljal notarsko službo zvesto, točno in vestno po zakonih in zakonskih odredbah. Tako mi Bog po¬ magaj!« ( 2 ) O polaganju prisege se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik okrožnega sodišča, poslovodja in notar, ki je položil prisego. ( 3 ) Na dekretu o imenovanju se potrdi, da je notar položil to prisego; na to potrdilo se postavita številka zapisnika in pečat okrožnega sodišča. Začetek službe. § 24 . Ko prejme predsednik apelacijskega sodišča poro¬ čilo okrožnega sodišča o položitvi kavcije in prisege ter. o odobritvi pečata, določi na prošnjo notarja dan za na¬ stop službe in objavi to v uradnem listu svojega pod¬ ročja ter sporoči to notarski zbornici, okrožnemu sodi¬ šču in vsem sodiščem v območju tega okrožnega sodišča. § 25 . (') V primeru premestitve v drug kraj notar ne polaga vnovič prisege, pač pa mora, preden nastopi služ¬ bo v novem kraju, dobiti odobritev novega pečata in podpisa in po potrebi dopolniti kavcijo. ( 2 ) Ako se notar premesti v področje kakšnega dru¬ gega okrožnega sodišča, se izroči njegova kavcija ura¬ doma onemu okrožnemu sodišču, v čigar področju je njegov novi sedež. 11 ( 3 ) Na prošnjo notarja določi predsednik apelacij- skega sodišča dan, ki ž njim konča svojo službo v enem in jo nastopi v drugem kraju. § 26. j 1 ) Novoimenovani ali premeščeni notar mora v roku treh mesecev, odkar je prejel dekret o imenova¬ nju ali premeščenju, zadostiti zakonskim predpisom in zavzeti podeljeno mu mesto. ( 2 ) Predsednik apelacijskega sodišča sme na prošnjo notarja ta rok iz važnih razlogov podaljšati. ( 3 ) Notarska zbornica mora brez odlaganja sporočiti apelacijskemu sodišču, da je rok zamujen, to sodišče pa izreče po zaslišanju notarja, da je notarsko mesto izpraz¬ njeno. Konec službe. § 27. (*) Služba notarja konča: 1. s smrtjo; 2. z ostavko, sprejeto od ministra pravde; 3. z vpisom v seznam advokatov ali sprejetjem stal¬ ne službe ali posla, ki po § 9. ni združljiv s službo notarja; 4. z izgubo državljanstva kraljevine Jugoslavije; 5. z izgubo svojepravnosti; 6. ako notar ne dopolni kavcije po odredbi § 18., ali ko nastopi primer § 26.; 7. ako se s pravomočno razsodbo kazenskega sodi¬ šča obsodi na izgubo častnih pravic ali javne službe; 8. ako se s pravomočno disciplinsko razsodbo obsodi na izgubo službe; 9. ako se nad notarjevo imovino pravomočno otvori konkurz, kakor tudi v primeru odločbe sodišča, da se konkurz ne otvori, ker ne zadostuje imovina notarja za kritje stroškov konkurznega postopanja; 10. ako se ugotovi trajna nesposobnost za vršenje notarske službe zbog telesnih ali duševnih hib (§ 168); 12 11. ako se ugotovi, da obstoji primer § 9., št. 9.; ( 2 ) V primerih pod št. 2. in 11. preneha služba no¬ tarja z odlokom ministra pravde, ki odpošlje ta sklep pristojnemu apelacijskemu sodišču in pristojni notarski zbornici. Ce ne izda minister pravde v roku dveh mese¬ cev sklepa o podani ostavki, je smatrati ostavko za sprejeto. V primeru pod št. 11. je treba, preden se izda sklep, zaslišati notarja. ( 3 ) V primeru pod št. 10. se postopa po § 168. ( 4 ) V ostalih primerih tega paragrafa ugotovi apela- cijsko sodišče dejanski položaj in proglasi notarsko me¬ sto za prosto. ( 5 ) Pristojne notarske zbornice morajo primere, ko po predpisih tega paragrafa preneha ali bi morala pre¬ nehati služba javnega notarja, takoj ko za nje zvejo, spo¬ ročiti ministru pravde, odnosno pristojnemu apelacijske¬ mu sodišču. § 28. P) Ako se v primerih prejšnjega paragrafa izprazne mesto notarja, sporoči to apelacijsko sodišče brez odloga ministru pravde in vsem uradom, omenjenim v § 21., in objavi to v »Službenih novinah« in v službenem listu svojega področja. p) V razglasu je treba navesti, kdo vodi začasno posle izpraznjenega notarskega mesta. § 29. P) Notarju se ne sme odvzeti njegova služba razen iz razlogov, navedenih v tem zakonu, niti ne sme biti proti svoji volji premeščen v d*ug kraj. ( 2 ) Notar, ki je podal ostavko. li ki je premeščen v drug kraj ali s! je izbral drug poklic, mora vršiti do¬ sedanjo otarsko službo tako dolgo, dokler ga ne od¬ pusti preds dnik apelacijskega sodišča. ( s ) Če se ukine v kraju kjer ima notar svoj sedež, sresko sodišče, se mora dati nota-.u notarsko mesto v sedežu onega sreskega sodišča, ki mu je pripadel ve^ji del ukinjenega sreza, in to neglede na pogoje iz § 10. 13 TRETJE POGLAVJE. Obče odredbe o uradovanju notarja. Stanovanje in pisarna. § 30. 0) Notar mora imeti svojo pisarno v kraju, kjer je njegov sedež, in ne sme niti v kraju svojega sedeža, niti kje drugje imeti podružnice svoje pisarne. Svoje stano¬ vanje in pisarno mora urediti tako, da lahko v vsakem času vrši dolžnosti svoje službe. Predsednik apelacij- skega sodišča mora po zaslišanju notarske zbornice ura¬ doma odrediti aii na notarjevo prošnjo dovoliti, da opravlja notar periodično ob določenih dneh službene posle zunaj svojega sedeža, toda v srezu, ki je v njem nastavljen. ( 2 ) Uradne ure v notarskih pisarnah predpiše mini¬ ster pravde s pravilnikom. Začetek in konec uradnega poslovanja. § 31. (') Novoimenovani notar ne sme pričeti s svojim uradnim poslovanjem pred dnem, ki mu je določen za začetek službe (§ 24.), premeščeni notar pa ne sme na¬ daljevati opravljanja službe v kraju, ki je v njem prene¬ hala njegova služba, po dnevu, ko je v tem kraju pre¬ nehala njegova služba, niti ne sme začeti z delom v no¬ vem kraju pred dnevom, ki mu je bil za to določen (§ 25.). ( 3 ) Notarska listina, sestavljena v nasprotju z od¬ redbami tega paragrafa, nima moči javne listine. Izključitev notarja. § 32. Notar ne sme uradno postopati v stvareh: 1. v katerih je sam prizadet ali v katerih je s kom iz prizadetih v razmerju soupravičenca, soobvezanca ali regresnega obvezanca; 14 2. svoje žene, najsi je zakon razvezan ali ločen, ali v stvareh svoje zaročenke; 3. onih oseb, ki je ž njimi v krvnem sorodstvu v premi vrsti do kakršnegakoli kolena, v stranski vrsti in po svaštvu pa do drugega kolena, pa tudi da zakon ne obstoji več; 4. s katerimi so prizadeti njegov posinovljenec, po- hčerjenica, posvojenec, rednik ali rejenec; o. v katerih so prizadeti njegov krstni boter ali osebe, katerih otrokom je notar krstni boter ali ki so notarjevim otrokom krstni botri; 6. ki je v njih notar zakoniti zastopnik koga od prizadetih; 7. s katerimi se kaj odloča ali pogaja v njegovo ko¬ rist ali v korist oseb, ki so z njim v razmerju, označenem pod št. 2. do 6. § 33. Ce je notar pooblaščenec kakšne stranke v dvo¬ stranskem pravnem poslu, sme sestaviti notarsko listino o tem poslu, toda mora v listini sami ugotoviti, da je pred sestavo listine opozoril prizadete na to svoje po¬ oblastilno razmerje. § 34. Notarska listina, ki je sestavljena v nasprotju z od¬ redbami § 32. in 33., nima moči javne listine. Omejitve uradnega poslovanja. § 35. (') Notar ne sme izvršiti nobenega uradnega deja¬ nja v poslih, ki so z zakonom prepovedani ali glede katerih je utemeljen sum, da jih sklepajo stranke samo navidezno ali z namenom, da se izognejo zakonu, ali z namenom protipravnega oškodovanja tretje osebe. ( ž ) Notar ne sme izvršiti nobenega uradnega deja¬ nja z osebo, o kateri ve ali bi moral vedeti, da je radi 15 inaloletnosti ali iz kakšnega drugega zakonitega raz¬ loga nesposobna za opravljanje ali sklepanje dotičnega pravnega posla. § 36 . Zoper neupravičeno omejitev uradnega poslovanja se more stranka pritožiti na notarsko zbornico. § 37 . Ako notar sumi, da kakšna stranka zbog nezadost¬ nega pooblastila ali iz kakšnega drugega razloga ni po¬ oblaščena za opravljanje ali sklepanje pravnega posla, mora na to opozoriti stranke. Ce stranke še nadalje za¬ htevajo, da se sestavi notarska listina, naj ustreže tej zahtevi, toda v listini sami naj navede, da je opozoril stranke na omenjeni nedostatek. Čuvanje službene tajnosti. § 38 . (*) Notar mora čuvati službeno tajnost, kolikor ni po kakšnem zakonu obvezan dati pojasnila. Od dolžnosti čuvanja službene tajnosti ga sme v posameznem pri¬ meru oprostiti predsednik pristojnega okrožnega sodišča z motiviranim sklepom. Preden izda ta sklep, mora pred¬ sednik zaslišati prizadete stranke. ( 2 ) Notar mora skrbeti, da čuva tajnost tudi njegovo pomožno osebje. ( 3 ) Činjenic in odnošajev, ki je za nje zvedel kot notar, ne sme ne izdati ne uporabiti na škodo stranke, ki je v njeni zadevi nastopal kot notar. Dolžnost točnega overjenja. § 39 . V notarski listini mora notar izčrpno in točno po¬ trditi podane izjave in činjenice, ki so se dogodile v njegovi navzočnosti. 16 Odgovornost za škodo. § 40 . Notar je dolžan, povrniti stranki škodo, ki ji jo je povzročil s kršitvijo dolžnosti, predpisanih s tem za¬ konom. Zunanja oblika notarske listine. § 41 . (*) Vsaka listina se mora tiskati ali pisati jasno in čitljivo. Kratice se smejo uporabljati samo tedaj, če so v navadi ali obče znane. Prazna mesta v besedilu se morajo spopolniti s črtami. ( 2 ) S pravilnikom se predpiše, v koliko se smejo listina ali kaki deli listine narediti s pisalnim strojem ali s kakšnim drugim mehaničnim ali kemičnim sred¬ stvom. § 42 . P) Notar mora notarsko listino na njenem koncu svojeročno podpisati. Poleg podpisa postavi svoj uradni pečat. Tudi podpisi strank in prič (zaupnikov), kolikor so po tem zakonu potrebni, se postavljajo na konec listine. ( 2 ) Ce kakšna stranka ne zna ali ne more pisati, se mora to omeniti v listini. Ce ne more pisati, se mora tudi omeniti, iz katerega razloga ne more pisati. V takih primerih se morata poklicati dve priči ali drug notar, pred katerimi mora stranka svojeročno postaviti na listino svojeročno znamenje, ime stranke pa mora pod¬ pisati ena izmed prič, odnosno drug notar s pripombo, da so oni podpisali ime stranke. ( 3 ) Ce ena izmed prič (zaupnikov) ne zna ali ne more pisati, podpiše njeno ime po gornjih odredbah druga priča. § 43 . C) Številke v notarski listini se morajo napisati tudi z besedami. 17 ( ž ) To pravilo ne velja za sezname, za listine o de¬ litvi dediščine, za likvidacije računov, za listine o cenitvi in javni dražbi. ( 3 ) v listinah o delitvi, likvidacijah in računih se mo¬ rajo končni zneski in oni zneski, ki jih stranke med¬ sebojno zahtevajo, napisati z besedami; prav tako se morajo napisati z besedami rezultati cenitve v cenitve¬ nih listinah in najvišji ponudek v listinah, sestavljenih po dražbi nepremičnin. ( 4 ) Datum notarske listine se mora napisati tudi v besedah. ( 5 ) Številka zemljeknjižnih vložkov in njihovih delov, površina teh delov in hišne številke se smejo pisati s številkami. ( 6 ) Pri sklicevanju na drugo listino in na paragrafe zakonov in uredb se smejo datum in številke pisati tudi samo v številkah. §44. ( 1 ) Ako se morajo izvršiti v listini izpremembe ali dostaviti dodatki, se sme to narediti na dotičnem mestu, ali napisati na levi strani ali na koncu listine. Take iz¬ premembe in dodatke mora notar podpisati z označbo številk besed v teh izpremembah. ( ž ) Če sta izprememba ali dodatek narejena po podpisu listine, ju morajo stranke podpisati. § 45. j 1 ) V listini se ne sme ničesar izbrisati. ( 2 ) Če je treba prečrtati besede, se mora to tako narediti, da ostanejo čitljive. Število prečrtanih besed se mora napisati na konec listine z označbo strani in vrste v listini in števila prečrtanih besed; stranke morajo to podpisati na isti način, ki je določen v § 44. glede izpre- memb. 2 18 § 46. 0) Ako ima notarska listina več strani, morajo biti na njej navedene redne številke strani; če pa je listina vpisana v kakšen notarski register, tudi številka, pod katero je vpisana. ( 2 ) Ce obsega listina več pol, mora notar vsako polo svojeročno podpisati in vse pole sešiti z zavarovalno nitjo, oba konca niti pa pritrditi na zadnji strani s svo¬ jim pečatom. Isto velja tudi za one predloge, o katerih določa zakon, da se morajo priključiti javni listini. ( 3 ) Na isti način se morajo, če je to izvedljivo, spojiti z listino pooblastila in druge priloge. Če se priloge ne morejo sešiti, se morajo opremiti z označbo, da so pri¬ loge, in na nje se mora postaviti opravilna številka li¬ stine. §47. (‘) Ako je radi uporabe javne listine v inozemstvu potrebno, da se overita podpis in pečat notarja, ju overi predsednik okrožnega sodišča, njegov podpis pa overi predsednik apelacijskega sodišča. ( 2 ) Stranka sme zahtevati pri sodišču, da se tako overjena listina pošlje ministrstvu pravde, da izposluje diplomatsko overenje. § 48. (‘) Če ni na notarski listini podpisa in pečata notar¬ ja, nima taka listina v nobenem primeru moči javne li¬ stine. ( 2 ) V koliko ukinjajo ali zmanjšujejo ostale kršitve odredb § 41. do 46. tega zakona verodostojnost notarske listine in njenih delov, oceni v posameznem primeru so¬ dišče, kolikor ni v tem zakonu določenega kaj drugega (§§ 73. in 116.). 19 Hranjenje listin. § 49. (') Kolikor zakon ne določa kaj drugega, hrani no¬ tarske listine oni notar, ki jih je sestavil, a strankam še izdajo odpravki. ( 2 ) Izvirnik notarske listine se sme izdati samo te¬ daj, če privolijo vsi prizadeti. To privoljenje mora biti izpričano z javno listino. Notar hrani s to javno listino overjeni prepis izdane notarske listine, v poslovnem regi¬ stru pa zabeleži, kdaj in komu je bil izdan izvirnik. ( 3 ) Izvirniki zvršljivih notarskih spisov (§ 53.) in no¬ tarskih aktov o izjavah za primer smrti (§ 75.) se ne smejo v nobenem primeru izročiti strankam. § 50. (') Izvzemši primere, navedene v tem zakonu, sme notar začasno izročiti notarske listine samo sodišču ali notarski zbornici, in to samo na pismeni nalog in proti potrdilu prejema. ( 2 ) V takem primeru vloži notar na mesto listine list, na katerem zabeleži predmet, imena strank, datum in opravilno številko tega spisa, dan, katerega je spis od¬ poslal oblasti, in številko naloga, na katerega je bil spis odposlan, in na ta list prišije tudi prejemno potrdilo. ( 3 ) Če se pojavi potreba, da se izda odpravek listine ki je na sodišču ali pri notarski zbornici, morajo ta oblastva brez odloga omogočiti notarju, da sestavi in iz¬ roči stranki odpravek. § 51, ( 1 ) Ako sta pri sestavljanju notarske listine sodelo¬ vala dva notarja, odgovarja tudi drugi notar za to, da se je postopalo od predpisih zakona. ( 2 ) Razpravo vodi ter listino sestavlja in hrani no¬ tar, na katerega so se stranke obrnile v tej zadevi. Odredbe glede podpisov veljajo za oba notarja, toda no¬ tarski pečat pritisne samo oni notar, ki je vodil raz¬ pravo. 2 * 20 ČETRTO POGLAVJE. Posebne odredbe o delokrogu in uradovanju notarja. PRVI RAZDELEK. Notarski akti o pravnih poslih. 1. Pravni posli, ki je za nje potreben no¬ tarski akt. §52. ( 3 ) Notarski akt je potreben za veljavnost naslednjih pogodb in pravnih dejanj: 1. za ženitne imovinske pogodbe v zmislu državljan¬ skega prava; 2. za pogodbe, sklenjene med zakonci: o kupu, menji, renti in posojilu, kakor tudi za priznanje dolga, ki ga napravi eden izmed zakoncev drugemu zakoncu; 3. za potrdila o prejemu dote, pa naj si bodo izdana ženi ali kakšni drugi osebi; 4. za pogodbe o daritvah brez dejanske izročitve; 5. za vse listine o pravnih poslih med živimi, ki jih osebno sklepajo slepi, ali ki jih osebno sklepajo gluhi, ki ne znajo citati, ali nemi, ki ne znajo pisati. S temi predpisi se ne posega v predpise § 99. me¬ ničnega zakona in § 23., št. 17. čekovnega zafcona. ( 2 ) Notarski akt je potreben tudi za veljavnost po¬ godbe o odpovedi dedni pravici in pogodbe o kupu dedi¬ ščine, če nista pogodbi sprejeti na sodni zapisnik. ( 3 ) Z odredbami odstavkov (*) in ( 2 ) se ne posega v obstoječe zakonske predpise, v katerih se tudi drugače zahteva za veljavnost pravnega posla, da sestavi listino o njem sodišče ali notar. 2. Zvršljivost notarskih aktov. § 53. O Notarski akt, v katerem je ugotovljen dolg v de¬ narju ali drugih potrošnih stvareh, ali v katerem je ugo¬ tovljena obveznost, da se izvestna stvar izroči, da se 21 osnuje, prenese, utesni ali izbriše knjižna pravica, ali da se zavaruje denarna terjatev, je zvršljiv, če so v njem natanko označeni obvezanec in upravičenec, pravni na¬ slov, predmet in čas storitve in če je obvezanec v tem aktu izrečno dovolil, da bodi takoj zvršljiv. ( 2 ) Če je obveznost odvisna od pogoja ali poteka določene dobe (termina), ki ni koledarsko ugotovljena, je za zvršljiv ost akta potrebno, dokazati z javno listino, da je pogoj izpolnjen ali da je pretekla določena doba (termin). ( 3 ) Če je tak notarski spis sestavljen na podstavi pooblastila, mora biti pooblastilo, če ni že javna listina, overjeno od sodišča ali notarja in priloženo aktu v izvirniku ali overjenem prepisu. § 54. č) Zvršljivost notarskega akta se more izpodbijati na podstavi predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju. ( 2 ) Dovoljeno izvršbo odloži sodišče tudi takrat, če ob vpogledu ali na podstavi listine ugotovi, da se pri sestavljanju ali odpravljanju notarskega akta ni posto¬ palo po onih odredbah, ki se jih je treba držati, da dobi akt moč javne listine ali da je zvršljiv. 3. Sestavljanje notarskih aktov o prav¬ nih poslih med živimi. Sestavljanje notarskih aktov med prisotnimi in odsotnimi. §55. ( x ) Ženitne pogodbe (§ 52., št. 1.), ki je pod njimi tu razumeti tudi pogodbe, vsebujoče odredbe za primer smrti, kakor tudi pogodbe o usvojitvi in uzadruženju (sprejemanju v hišno zadrugo), se smejo sestaviti pred notarji samo v istočasni prisotnosti vseh pogodbenih strank. ( 2 ) Ostale pogodbe se smejo sestaviti v obliki no¬ tarskega akta tudi tako, da notar posebej ugotovi po- 22 nudbo in posebej sprejem ponudbe. V ponudbi se mora označiti določen, koledarsko ugotovljen čas, tekom kate¬ rega se mora ugotoviti tudi sprejem z notarskim aktom. Če se to ne zgodi v določenem roku, je smatrati, da po¬ godba ni bila sklenjena v obliki notarskega akta. ( 3 ) Ni potrebno, da sestavi akt o ponudbi in spre¬ jemu isti notar. V takem primeru mora drugi notar po¬ slati svoj akt o sprejemu v hranjenje onemu notarju, ki je ugotovil ponudbo. § 56. Pri sestavljanju notarskega akta se mora notar v me¬ jah možnosti prepričati, ali so stranke sposobne in upra¬ vičene za sklepanje posla, pojasniti mora strankam zmi- sel in posledice posla ter se prepričati o njihovemu res¬ ničnem in resnem privoljenju. Notar mora najprej jasno in določno zabeležiti izjave prizadetih in jih potem pre¬ črtati strankam ter se z neposrednimi vprašanji pre¬ pričati, da vsebina notarskega akta ustreza volji strank. Priloge se prečitajo samo na zahtevo strank. § 57. Če hočejo stranke, da se sprejmejo v notarski akt nejasne, nerazumljive ali dvoumne izjave, ki bi utegnile povzročiti pravde, ki ne bi imele nameravanega učinka ali glede katerih bi bila utemeljena bojazen, da se hoče ž njimi kakšna stranka oškodovati, mora notar opozoriti na to prizadete in jih temu primerno poučiti. Če stran¬ ke navzlic temu vztrajajo pri teh izjavah, naj jih sprejme v notarski akt, toda v njem naj izrečno omeni, da je stranke opozoril na to po predpisih. Posvedočanje (solenizacija) zasebnih listin. § 58. ( 1 ) Če ne gre za pravne posle, omenjene v § 52., dajo lahko prizadeti v pravnem poslu, vsi ali nekateri izmed njih, potrditi listine o pravnem poslu pri notarju. 23 Tako potrjena zasebna listina ima moč notarskega akta; če pa je sestavljena po predpisih § 53. tega zakona, ima tudi moč zvršljivega notarskega akta ( 2 ) Notar preizkuša zasebno listino v zmislu § 35., 37., 56 in 57. tega zakona in jo potrdi, če ne najde nobe¬ nega zadržka. ( 3 ) Če ustreza zasebna listina v svoji zunanji obliki predpisom notarske listine (§§ 41.—46.) in predpisom § 72., št. 2., 4., 6. in 7. o obliki notarskega akta, se potrdi brez sestavljanja posebnega notarskega akta s tem, da se postavijo'na listino posvedočbe, navedene v § 72., št. 1., 3. in 5. tega zakona. ( 4 ) Ce zasebna listina ne ustreza zgoraj navedenim predpisom o obliki, se izvrši potrdilo s sestavo posebnega notarskega akta. Zasebna listina se mora v tem primeru sešiti z notarskim aktom in se smatra za sestavni del in dopolnitev notarskega akta. V tem primeru podpišejo za¬ sebno listino tako notar kot priče. Potrjevanje istovetnosti. § 59. (') Če ne pozna notar prizadetih osebno in po imenu, mora njih istovetnost posvedočiti kakšen drug notar ali dve priči. Eno izmed teh prič je moči nadomestiti z li¬ stino, izdano od javnega oblastva, v kateri se potrjuje na verodostojen način s sliko in podpisom prizadetega nje¬ gova istovetnost. ( 2 ) V listini mora notar navesti, da li pozna priza¬ dete, odnosno na kakšen način je ugotovil njih istovetnost, z natančno navedbo imena, poklica in bivališča prič isto¬ vetnosti, datuma in številke listine, uporabljene za ugo¬ tovitev istovetnosti, in oblastva, ki je to listino izdalo. § 60. (>) Priče istovetnosti morajo biti stare vsaj 20 let, verodostojne in notarju osebno in po imenu znane. 24 ( 2 ) Priča istovetnosti sme biti tudi ženska, lahko pa je tudi oseba, ki je priča posla v isti zadevi. Zapreka, označena v § 63. št. 4., tu ne velja. Pri potrjevanju isto¬ vetnosti naj se ne jemljejo za priče osebe, o katerih je znano, da se ukvarjajo proti nagradi s potrjevanjem isto¬ vetnosti. ( 3 ) Notar naj v vsakem primeru na primeren način izpraša priče istovetnosti o osebah, kojih istovetnost naj se posvedoči, sme pa zahtevati tudi podpis onega, či¬ gar istovetnost se naj potrdi, vse to z namenom, da se prepriča o istovetnosti kakor tudi o tem, da li se sme verjeti pričam istovetnosti. Priče akta. § 61. ( x ) Sodelovanje dveh prič akta je potrebno pri se¬ stavljanju teh-le notarskih aktov: 1. ki vsebujejo dedne pogodbe ali kakšne druge od¬ redbe za primer smrti; 2. kadar kdo izmed prizadetih ne pozna uradnega jezika; 3. kadar je kdo izmed prizadetih slep, gluh, nem ali gluhonem; 4. kadar kdo izmed prizadetih ne zna pisati. ( 2 ) V ostalem je prepuščeno notarju in prizadetim, da li hočejo pri sestavljanju notarskega akta poklicati priče akta. ( 3 ) Mesto dveh prič akta se sme poklicati drug notar, ki pa se od njega ne zahteva, da ima svoj sedež v območju onega okrožnega sodišča (§ 11.), v katerem se sestavlja listina. § 62. j 1 ) Priče akta morajo biti stare najmanj 20 let, po¬ znati razen primera, omenjenega v § 71., uradni jezik in biti notarju osebno znane. Če mu niso znane, mora ugotoviti njih istovetnost na način, predpisan v §§ 59. in 60. 25 ( 2 ) Priče akta smejo biti tudi ženske. ( 3 ) Vsaj ena izmed prič mora znati čitati in pisati. § 63. Priče akta ne smejo biti: 1. osebe, ki ne morejo veljavno pričati radi svojih duševnih ali telesnih hib; 2. osebe, ki so nameščene ali uslužbene pri notarju; 3. osebe, ki so kakorkoli prizadete v dotičnem prav¬ nem poslu; 4. osebe, ki so s stranko ali z v notarskem aktu prizadetimi ali z notarjem samim v razmerju, ozna¬ čenem v § 32. § 64. j 1 ) Kjer zakon ne določa česa drugega, morajo biti priče akta ali drugi notar navzočni najpozneje v onem trenutku, ko čita notar prizadetim notarski akt in ko ga oni podpišejo. ( 2 ) Če stranke to izrečno zahtevajo, se smejo priče akta, kolikor ni za gotove primere kaj drugega pred¬ pisanega (§§ 65., 69., 76. in 78.), izključiti za či- tanja notarskega akta, toda v tem primeru morajo pri¬ zadeti podpisati notarski akt v navzočnosti prič akta in izjaviti, da so akt prečitali ali da jim je bil prečitan in da ustreza njih volji. V notarskem aktu je treba iz¬ rečno omeniti, da se je tako postopalo. § 65. (*) Če se sestavlja notarski akt s slepimi, gluhimi ali nemimi osebami, morajo biti priče akta navzočne, ko dajajo prizadeti izjavo o odredbah, ki naj se uvrstijo v notarski akt, nadalje, ko se čita prizadetim vsa vse¬ bina akta ali jo prizadeti sam čita, kakor tudi tedaj, ko izjavljajo prizadeti svoje soglasje in ko podpisujejo notarski akt. ( 2 ) V notarskem aktu se mora izrečno omeniti, da se je tako postopalo. 26 § 66. H Gluhi, ki znajo citati, morajo akt sami prečitati in izrečno izjaviti, da so ga prečitali in da ustreza nji¬ hovi volji. ( 2 ) Nemi in gluhonemi, ki znajo citati in pisati, mo¬ rajo v notarskem aktu lastnoročno napisati, da so ga prečitali in da ga odobravajo. Te izjave se morajo uvr¬ stiti v notarski akt pred podpisi. ( 3 ) V notarskem aktu je treba izrečno omeniti, da se je tako postopalo. § 67 . (’) Ce gluhi ne znajo čitati ali če nemi ali gluho¬ nemi ne znajo čitati in pisati, se mora poklicati razen prič tudi ena oseba, do katere gojijo zaupanje in ki se zna sporazumeti z njimi s pomočjo znakov. Ta zaupnik mora imeti vse lastnosti priče akta, sme pa biti z glu¬ him, nemim ali gluhonemim v sorodstvu in mu ni po¬ trebno, da zna čitati in pisati. ( 2 ) Notar se mora na primeren način prepričati, če se je zaupnik zares znal sporazumeti z gluhim, nemim ali gluhonemim s pomočjo znakov, in mora navesti v notarskem aktu, da se je o tem prepričal. Uporabljanje tolmača. § 68 . Če kdo od prizadetih ne pozna uradnega jezika, se mora poleg prič akta (§ 61., št. 2) poklicati tudi zapri¬ sežen tolmač. Da se je tako postopalo, se mora izrečno omeniti v notarskem aktu. § 69 . (') Tolmač sme biti tudi nameščenec notarja, toda mora imeti vse druge lastnosti priče akta. ( 2 ) Tolmač ni potreben, če notar in obe priči akta, odnosno drugi notar, obvladajo jezik prizadetega. ( 3 ) V primeru prejšnjega odstavka se ne smejo iz¬ ključiti priče akta, ko se čita akt v vsej svoji vsebini, v aktu pa se mora izrečno podčrtati, zakaj ni bil po¬ treben tolmač. 27 § 70. (*) Kadar je tolmač potreben, se mora notar po¬ truditi, da izve po njem za dejansko voljo prizade¬ tega, in sestaviti po njej v uradnem jeziku akt, ki ga tolmač prevede prizadetim. ( 2 ) Kadar prizadeti to zahtevajo, se prevod akta na jezik prizadetih napiše in sešije z notarskim aktom. § 71. j 1 ) Tolmača je treba poklicati tudi takrat, kadar je po § 61. potrebno vabilo prič akta in prizadeti izrečno želijo, da se pokliče za pričo oseba, ki ne pozna urad¬ nega jezika ali jezika kakšnega izmed prizadetih. ( 2 ) Tolmač mora v navzočnosti prizadetih raztolma¬ čiti taki priči predmet razprave in vsebino akta, v aktu pa je treba izrečno omeniti, da se je tako postopalo. Vsebina notarskega akta. § 72. j 1 ) Notarski akt mora vsebovati: 1. priimek in ime notarja, njegovo notarsko funkcijo in sedež; če pa sodelujeta dva notarja, morata imeti oba te označbe; 2. priimek in ime, poklic in domovališče prizadetih, kakor tudi eventualnih ptič, zaupnikov in tolmačev; 3. opazko, da notar pozna osebe, omenjene pod št. 2., ali da je na kakšen drug način ugotovil njih istovetnost; 4. vsebino pravnega posla s sklicevanjem na even¬ tualna pooblastila in priloge; 5. opombo, da je bil notarski akt prizadetim pre- čitan, ali da se je postopalo po formalnostih, ki po predpisih tega zakona nadomestujejo čitanje (§§ 64., odst. ( 2 ), 66., odst. ('), 67., odst. (’) in 70., odst ('), in da so prizadeti odobrili notarski akt; 6. dan, mesec, leto in kraj in, kjer to zakon ali pri¬ zadeti zahtevajo, tudi uro, ob kateri je bila listina se¬ stavljena; 28 7. podpis oseb, omenjenih pod 1. in 2., in uradni pečat notarja, ki je sestavil notarski akt. ( 2 ) Če je bil notarski akt pozneje izpopolnjen, po¬ pravljen ali izpremenjen z drugim notarskim aktom, se mora to zabeležiti v izvirniku prejšnjega notarskega akta, odnosno če je bil izvirnik izročen, v njegovem overjenem prepisu, ki ga hrani notar. § 73. ( x ) Notarski akt, pri katerem se ni postopalo po formalnostih, predpisanih v §§ 58., 59., odst. ('), 61., odst. ( x ), 62., odst. ( 2 ), kolikor se nanašajo na pozna¬ vanje uradnega jezika, 64. do 71. in 72., odst. ( x ), št. 5., 6. in 7., nima. moči javne listine. ( 2 ) V koliko ukinjajo ali zmanjšujejo verodostoj¬ nost notarskega akta kršenja odredb §§ 59., odst. (‘), sta¬ vek 2., 60. in 62., razen predpisov, omenjenih v odst. ( x ) tega paragrafa, 63., 72., odst. ( x ), št. 1. do 4. in odst. ( 2 ), oceni sodišče. § 74. (') Prizadeti lahko priložijo k notarskemu aktu po¬ oblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu, toda če niso od izstavitelja potrjene v notarskem aktu, ne do¬ bijo s tem večje verodostojnosti, nego so jo imele poprej. ( 2 ) Priloge, katerih prizadeti še niso podpisali in ki niso javne listine, morajo podpisati prizadeti, eventualne priče akta ali drugi notar. 4. Sestavljanje notarskega akta o izja¬ vah poslednje volje in o dednih pogodbah. Učinek notarskega akta. § 75. Izjave poslednje volje, ki so napravljene ustno v obliki notarskega akta, ali ki so notarju pismeno iz¬ ročene v notarskem aktu, so enakovredne izjavam po¬ slednje volje pred sodiščem. 29 Potrebne iormalnosti. § 76. (*) Dedne pogodbe in ustne poslednje naredbe se morajo, ko se delajo v obliki notarskega akta, sestaviti pred eniin notarjem in dvema pričama akta ali pred dvema notarjema (§ 61., odst. ( 3 )). Pismeno poslednjo naredbo mora zapustnik osebno izročiti bodisi pred enim notarjem in dvema pričama ali pred dvema no¬ tarjema. j 1 ) Priče akta morajo biti navzočne, kadar se čita in podpisuje notarski akt, ki je bil sestavljen. § 77. j 1 ) Kolikor se v nadaljnjih odredbah ne predpisuje kaj drugega, se mora pri sestavljanju notarskih aktov o dedni pogodbi, o ustni poslednji naredbi in o izročitvi pismene poslednje naredbe postopati po občnih določ¬ bah o uradovanju notarjev in po določbah o sestavljanju notarskih aktov o poslih med živimi, zlasti pa po do¬ ločbah § 57. ( 2 ) Zapustniku se mora izdati potrdilo o tem, da hrani njegovo pismeno ali ustno poslednjo naredbo notar. ( 3 ) Notarski akt o ustni poslednji naredbi se ne za¬ pečati. Sestavljanje ustnih izjav poslednje volje, danih od maloletnikov. § 78. (') Kadar sestavlja notar akt o ustni izjavi poslednje volje maloletnika, ki ni še dovršil 18. leta, mora na pri¬ meren način poizvedovati, ali je izjava poslednje volje prosta in premišljena. V notarskem aktu se mora iz¬ rečno omeniti izid teh poizvedb. ( 2 ) Priče akta morajo biti ves čas postopanja navzoče. 30 Prevzemanje pismenih izjav poslednje volje. § 79 . č) O izjavi, s katero se notarju izroča pismena iz¬ java poslednje volje, se mora sestaviti notarski akt. ( ž ) Pismena izjava poslednje volje, ki je bila izro¬ čena notarju, mora biti vsaj lastnoročno podpisana od zapustnika. Notar mora zapustnika na to opozoriti in v notarskem aktu izrečno omeniti, da je to naredil. ( 3 ) Če zapustnik ne more ali ne zna pisati, mora lastnoročno postaviti svoje ročno znamenje na listino pred enim notarjem in dvema pričama akta ali pred dvema notarjema, dočim zapiše notar ali katera izmed prič njegovo ime na listino. ( 4 ) Če zapustnik ne more ali ne zna čitati, se mu mora prečitati oporoka v navzočnosti enega notarja in dveh prič akta ali dveh notarjev, ki so se prepričali o vsebini izročene pismene oporoke, zapustnik pa potrdi, da sestava ustreza njegovi volji. ( 5 ) Notar in obe priči akta, odnosno oba notarja, se morajo podpisati na listini sami, zunaj in znotraj, toda ne na ovoju, in sicer priče z izrečnim pristavkom, da podpisujejo kot priče. ( 6 ) Notar zapečati pismeni sestavek in napiše na ovoju, čigava je oporoka. Poleg notarskega pečata sme tudi stranka zapečatiti ovoj s svojim pečatom. V notar¬ skem aktu se mora v tem primeru omeniti, da je tudi stranka zapečatila ovoj. § 80 . (‘) Pri dednih pogodbah in notarskih oporokah za¬ dostujeta dve priči akta ali drug notar. Oni nadomeščajo vse priče naredbe poslednje volje, ki jih predpisuje državljanski zakonik. To velja tudi v primeru, če na- redba poslednje volje zbog kršitve kakšne formalnosti, predpisane za notarski akt, nima moči izjave poslednje volje pred sodiščem. Zlasti ne prihajajo v poštev pri dednih pogodbah in pri notarskih izjavah poslednje volje BI predpisi državljanskega zakonika o nezmožnih pričah pri izjavah poslednje volje. ( 2 ) Dedič ali volilojemnik ni zmožna priča glede njemu namenjene ostaline; enako ne njegov zakonec, njegovi roditelji, otroci, bratje in sestre ali osebe, ki so z njim v istem kolenu v svaštvu. Ta del naredbe je samo tedaj veljaven, če je bila dedna pogodba ali opo¬ roka napravljena pred potrebnim številom prič, ne vštevši prizadetih prič. § 81. j 1 ) Notar sme pismeno oporoko, ki mu je bila izro¬ čena v zmislu § 75. in 79., vrniti onemu, ki mu jo je izročil, toda samo takrat, kadar to osebno zahteva ta sam ali po osebi, ki jo je izrečno v to pooblastil z javno overjenim pooblastilom. ( 2 ) O povračilu te listine se mora sestaviti poseben notarski akt. ( 3 ) S povračilom te listine izgubi naredba poslednje volje samo moč izjave poslednje volje pred sodiščem. Notar mora stranko na to opozoriti. Da je to naredil, mora omeniti v notarskem aktu, ki je bil sestavljen o povračilu. Preklicevanje izjav poslednje volje. § 82. Odredbe §§ 75. do 80. se uporabljajo tudi tedaj, ako želi stranka preklicati svojo izjavo poslednje volje z močjo izjave poslednje volje pred sodiščem. § 83. Če se prekliče izjava poslednje volje, ki je bila ustno podana pred notarjem, se mora preklic zabeležiti tudi v prejšnjem notarskem aktu, če pa se preklicuje pismena poslednja volja, ki je bila izročena notarju, se mora preklic zabeležiti tudi na listini sami, a ne samo na njenem ovoju. DRUGI RAZDELEK. Potrjevanje (posvedočanje) činjenic in izjav. Primeri potrjevanja. § 84. Notar je poklican, izdajati potrdila po predpisih tega razdelka. Ta potrdila imajo dokazno moč javne li¬ stine samo takrat, ako ustrezajo predpisom §§ 85. do 92., 94. do 102. in 111., odst. ('). Overjanje prepisov (vidimiranje). § 85. (’) Notar potrdi, da se prepis listine zlaga z izvir¬ nikom, če razume jezik, v katerem je ta listina napisana. ( 2 ) Prepis se mora zlagati z listino tudi v pravopisu, ločilih in kraticah. Če so v listini kakšna mesta pre¬ drugačena, izbrisana, prečrtana, vrinjena ali dodana, se mora to omeniti v overitvi in prav tako, če je listina raztrgana, poškodovana ali če vzbuja radi svoje zunanje oblike kako drugače očiten sum. ( 3 ) Notar mora natančno primerjati prepis z listino. Če ugotovi, da se zlaga, potrdi to na prepisu samem s pristavkom, da je to prepis listine, ki jo je stranka označila za izvirnik, ali da je to prepis overjenega ali navadnega prepisa listine, in z označbo, s kakšnim kol¬ kom je opremljen, ali je pisan z roko ali na stroju ali s kakšnim drugim mehaničnim ali kemičnim sredstvom, s svinčnikom ali s peresom, in kje je po njegovi ved¬ nosti ali po zatrdilu stranke izvirnik, ter ime in domo- vališče stranke, če ga je sama prinesla. ( 4 ) Če je v listini kakšna opomba ali klavzula, se mora tudi ta uvrstiti v prepis. ( 5 ) Ko se overja prepis enega dela listine ali izvle¬ ček iz kakšne listine, se mora v prepisu jasno razločiti, kateri deli listine niso bili prepisani. (e) Overjanja prepisov se ne vpisujejo v notarski register. 33 Overjanje izvlečkov iz trgovinskih in poslovnih knjig. § 86 . (') Ob overjanju izvlečkov iz trgovinskih ali poslov¬ nih knjig primerja notar izvleček z dotičnimi odstavki izvirne knjige in napiše na izvlečku overitveno klavzulo z opazko, da se izvleček popolnoma zlaga z dotičnimi stavki v izvirni knjigi. ( 2 ) Ta overjanja izvlečkov se ne vpisujejo v notarski register. Overjanje prevodov. § 87. j 1 ) Notar, ki je v to pooblaščen (§ 13.), overi toč¬ nost prevoda, ki ga je napravil sam, ali ki ga je sam vestno pregledal in ugotovil njegovo pravilnost. ( 2 ) Svojo overitev postavi na prevod, ki ga pravi¬ loma napiše na izvirni listini sami, ali pa ga sešije z iz¬ virnikom na način, predpisan v § 46. ( 3 ) Overjanja prevodov se ne vpisujejo v notarski register. Overjanje podpisov (legalizacija). § 88 . (‘) Notar sme potrditi, da je stranka v njegovi na¬ vzočnosti svojeročno podpisala spis ali postavila nanj svoje ročno znamenje, ali da je podpis ali ročno zna¬ menje, ki je že na spisu, pred njim priznala za svoje. ( 2 ) Notar mora to stranko tudi po imenu osebno po¬ znati ali ugotoviti njeno istovetnost na način, predpisan v §§ 59. do 60. ( 3 ) Overitev se postavi s sklicevanjem na opravilno številko zapisnika ali registra o overitvah in posvedoč- bah na izvirni spis z označbo, na kakšen način je bila ugotovljena istovetnost, s pristavkom, da je podpis ali ročno znamenje avtentično, in z datumom, podpisom in uradnim pečatom notarja. 3 34 § 89. 0) Pri overjanju podpisov je treba notarja informi¬ rati o vsebini spisa samo v toliko, kolikor mu je po¬ trebno za izpolnitev rubrik v registru o overitvah in posvedočbah; on ni odgovoren za vsebino spisa, niti mu ni potrebno se prepričati, ali so prizadeti upravičeni za dotični posel. Odredba § 35. se tu ne uporablja. ( 2 ) Notar sme overiti podpis tudi na spisu, ki ni sestavljen v uradnem jeziku. ( 3 ) Ce je prizadeti slep ali če ne zna citati, mu mora notar prečitati spis, predno overi podpis ali ročno zna¬ menje. Ce notar ne pozna jezika, v katerem je spis se¬ stavljen, prečita ta spis zaprisežen tolmač, dočim mora notar omeniti v overitvi, da se je tako postopalo. § 90. Ce se overja podpis osebe, ki zastopa kakšno tvrdko, društvo, javno telo ali kakšno z zakonom priznano usta¬ novo, sme notar v overitvi potrditi, da se je ta oseba podpisala za tvrdko, društvo, javno telo ali ustanovo, samo tedaj, če mu je znano, da je ta oseba zares po¬ oblaščena za zastopanje, ali če je to prej ugotovil. Posvedočanje časa, ob katerem je bila listina predložena. § 91. j 1 ) Cas, ob katerem je bila listina predložena no¬ tarju ali v njegovi navzočnosti kakšni drugi osebi, se mora potrditi na listini sami z natančno navedbo dneva, meseca in leta in tudi ure, če to stranka zahteva. ( 2 ) Ce to stranka zahteva, se mora ugotoviti tudi istovetnost osebe, ki je spis predložila in ki ji je bil spis predložen. Tudi v tem primeru mora omeniti, na kakšen način je bila ugotovljena istovetnost. 35 Posvedočanje, da je kdo živ. § 92. (*) Notar sme posvedočiti, da je nekdo živ, če ga osebno in po imenu pozna, ali če je ugotovljena njegova istovetnost po določbah §§ 59. in 60. ( 2 ) V izvirniku listine, ki se izroči stranki, je treba potrditi, da je ta oseba bila osebno pri notarju. K temu je treba dodati dan, mesec in leto in na zahtevo tudi uro, kdaj se je to zgodilo in kako je bila ugotovljena istovetnost te osebe. Register o overitvah in posvedočbah. § 93 - O uradovanju po §§ 88. do 92. se praviloma ne sestavljajo posebni zapisniki, temveč se vodi o tem ka¬ kor tudi o izdanih overitvah (potrdilih) poseben register o overitvah in posvedočbah (129., št. 2. in § 130.). Stranke in priče morajo podpisati, kar je bilo vpisano v register. ( 2 ) Vendar se sme, če je potrebno, sestaviti o takem uradovanju tudi poseben zapisnik, ki ga podpišejo stranke in priče, in se to označi v onem registru. Sporočanje izjav. § 94. (*) Notar lahko izda potrdilo o narejenem opominu, odpovedi, ponudbi in drugih izjavah, ki jih kaka stranka daje na znanje drugi, da bi s tem dosegla kakšen pravni učinek. S sporočilom se sme združiti tudi izvedba prav¬ nega dejanja, ki naj ga izvede notar po naročilu kake stranke proti drugi, kakor so ponudba plačila, izročitev ali prevzemanje kakšne listine ali drugih stvari. ( 2 ) Notar sestavi o zahtevi stranke zapisnik in na¬ vede v njem dobesedno izjavo, ki jo je treba sporočiti, in prav tako navede tudi po predmetu, lastnosti, kraju 3 * 36 in času ono pravno dejanje, ki ga je treba ob tej priliki izvršiti. Ta zapisnik mora podpisati tudi stranka. ( 3 ) S tem zapisnikom se napoti notar v označeni kraj k nasprotni stranki, ki ji sporoči, kar mu je bilo naro¬ čeno, in izvede naročeno pravno dejanje. Notar potrdi v nadaljevanju zapisnika, da je in kdaj je to izvršil. ( 4 ) Odgovor nasprotne stranke u. sti v zapisnik samo takrat, kadar ona to ahteva ali dovoli. V tem primeru mora nasprotna stranka podpisati zapisnik (§ 42.). § 95. j 1 ) Notar izda po opravljenem sporočilu potrdilo stranki, ki je prosila za ta uradni posel, in tudi nasprotni stranki, če to zahteva. ( 2 ) V tem potrdilu je treba navesti: imeni obeh strank, dan, mesec in leto in, če je to potrebno, tudi uro sporočila, kakor tudi glavne znake opravljenega prav¬ nega dejanja. Odgovor nasprotne stranke se sme vpisati v to potrdilo samo takrat, kadar je ta odgovor vpisan v zapisnik in ga je nasprotna stranka podpisala. ( 3 ) Na zahtevo se ugotovi tudi istovetnost stranke, ki je prosila za to uradovanje. V tem primeru se navede v zapisniku in potrdilu, na kakšen način (§§ 59. in 60.) je bila ugotovljena istovetnost. § 96. j 1 ) Če stranke, ki ji je treba sporočiti izjavo, ne najde na označenem mestu, ali če mu ne dovoli pristopa, ali če ga noče poslušati, odpošlje notar tej stranki na zahtevo zahtevajoče stranke v priporočenem pismu over¬ jeni prepis onega, kar bi naj bil sporočil. ( 2 ) Te okolnosti in način vročitve je treba navesti v zapisniku in v potrdilu. § 97. Zahteva, da se sporoči izjava in ukrene pravno de¬ janje, se lahko pošlje notarju tudi pismeno ali brzojavno. 37 To pismo ali brzojav zamenjuje zapisnik iz (§ 94., odst. ( 2 )) in se sešije s posebnim zapisnikom, ki ga je sesta¬ viti o dejanju, omenjenem v § 94., odst. ( 3 ). V potrdilu se navede, ali je bila zahteva podana pismeno ali brzo¬ javno. § 98. Notar sme izdati potrdilo, da je bilo kakšni stranki, pa naj stanuje kjerkoli, odposlano pismeno ali brzojavno sporočilo gotove vsebine. V takem primeru navede notar v zadevnem zapisniku in potrdilu: ime, poklic in domo- vališče stranke, ki je to zahtevala, dobesedno vsebino sporočila ter dan in uro izročitve na pošto, kakor tudi dobesedni prepis naslova, na katerega je bilo sporočilo odposlano. Recepis se prilepi na zapisnik. Posvedočanje sklepov občnih zborov. § 99. (') Ce je notar povabljen, da posvedoči sklepe občnih zborov ali odborov družb, zadrug ali drugih društev, zabeleži v zapisniku dan in čas seje, nadalje opiše vse, kar se je v njegovi navzočnosti dogajalo, predlagalo in izjavljalo, kolikor je to važno za presojanje pravilnosti postopanja, kakor tudi sklepe, sprejete na seji in posve¬ doči vse ostalo, kar je v kakšnem zakonu predpisano. ( 2 ) Ta zapisnik podpiše tudi oseba, ki je predsedo¬ vala seji. ( 3 ) Na zahtevo se mora ugotoviti tudi istovetnost predsednika ali drugih oseb, ki so bile navzočne, in navesti v zapisniku, na kakšen način je bila ugotovljena njihova istovetnost. Posvedočanje činjenic. § 100 . Na zahtevo prizadetih oseb sme notar potrditi tudi druge činjenice razen onih, omenjenih v prejšnjih para¬ grafih, ki so se pred njim odigrale, kot so razprave o 38 ponudbah, dražbe, žrebanja, izjave oseb o činjenicah in stanje, za katero je notar sam ali ob sodelovanju stro¬ kovnjakov izvedel. § 101. O posvedočbah, omenjenih v § 100., mora notar se¬ staviti zapisnik, v katerem naj navede kraj, čas, imena in domovališče strank in prizadetih ter točen popis onega, kar se je v njegovi navzočnosti zgodilo, ali kar je drugače ugotovil. Zapisnik podpišejo vsi prizadeti. Protesti. § 102 . (‘) Protestiranje menic in vodenje protestnih re¬ gistrov se izvaja po predpisih meničnega zakona in po ostalih predpisih, ki so bili o tem izdani. ( 2 ) Ti predpisi se uporabljajo zmiselno tudi pri protestiranju čekov in drugih trgovinskih papirjev. TRETJI RAZDELEK. Izdajanje odpravkov, potrdil (svedočb, uverenj), prepisov in izvlečkov. Pooblastilo za izdajanje. § 103. Doklerkoli notar sam hrani svoje listine, izdaja odpravke, potrdila, prepise in izvlečke on sam, odnosno njegov namestnik; drugače jih izdaja vršilec dolžnosti, dokler so pa listine v sodnem arhivu (§ 133.), pristojno sresko sodišče. Obče odredbe o izdajanju odpravkov in prepisov. § 104. j 1 ) Kadar se po predpisih tega zakona izda odpravek ali prepis notarskega akta, je treba na njem vedno 39 označiti, da je bil primerjan, nadalje, ali je to odpravek ali prepis (navaden, overjen, popolen ali v izvlečku), če pa je prepis, tudi redno številko prepisa. ( 2 ) Če je bil izvirnik notarskega akta izročen (§ 45.), ni moči izdati več o njem odpravka, temveč samo prepis. Odpravki notarskih aktov o pravnih poslih med živimi. § 105. (!) če ni v notarskem aktu kaj drugega določenega, se sme izdati odpravek notarskega akta: 1. osebam, ki so pravni posel, ki ga vsebuje li¬ stina, sklenile v svojem imenu; 2. osebam, v katerih imenu je bil ta pravni posel sklenjen; 3. osebam, v kojih korist je bil ta pravni posel sklenjen; 4. pravnim naslednikom oseb, omenjenih pod št. 1. do 3.); toda odpravek, izdan pravnemu nasledniku, se smatra za ponoven odpravek (§§ 106. in 107.), če je bil pravnemu predniku že izdan odpravek. Ponovno izdajanje odpravkov. § 106. j 1 ) Od zvršljivih notarskih aktov se sme, razen v primerih, navedenih v naslednjem odstavku, vsaki izmed oseb, označenih v § 105., izdati samo en odpravek. ( 2 ) Ponoven odpravek takega akta se sme izdati samo: 1. če vse osebe, omenjene v § 105., št. 1. in 2., ali njihovi pravni nasledniki to dovolijo; to dovoljenje je treba posvedočiti z zaznambo v notarskem aktu samem ali v posebni overjeni listini, ki se priloži notarskemu aktu; 2. če je bil prej izdani odpravek radi kakšne po¬ manjkljivosti vrnjen notarju ali če je bil amortiziran; 40 3. če okrožno sodišče, v čigar področju ima notar svoj sedež, na predlog stranke odredi, da naj se izda ponoven odpravek. Sodišče izda tako odredbo, če stranka dokaže verjetnost, da potrebuje ponoven odpra¬ vek, in ni upravičenega dvoma, da se bo novi odpravek zlorabil. Pred odločbo sme okrožno sodišče zaslišati prizadete. Če se odredi ponovna izdaja odpravka, se morajo o tem obvestiti vsi prizadeti in notar. Proti od¬ redbi, ki se z njo dovoljuje izdaja odpravkov, ni prav¬ nega sredstva. Zoper sklep, s katerim je bila prošnja zavrnjena, sme prosilec vložiti rekurz na apelacijsko sodišče v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa. § 107. Od nezvršljivih notarskih aktov o pravnih poslih med živimi sme notar izdati ponovne odpravke, če dokaže stranka verjetnost, da ji je potreben ponovni odpravek. Če notar sumi, da bi se novi odpravek utegnil zlora¬ biti, napoti stranko, da naj zaprosi za odločbo okrožnega sodišča v zinislu predpisov § 106., št. 3. § 108. Kadar se izda ponoven odpravek, se označi v ove- ritveni klavzuli (§ 115.), da je to drugi, tretji, ali na¬ daljnji odpravek, in razlog, radi katerega je bil izdan ponovni odpravek. Izdajanje prepisov in vpogled v notarske akte o pravnih poslih med živimi. § 109. j 1 ) Če ni v notarskem aktu samem kaj drugega določenega, se smejo izdajati overjeni in navadni pre¬ pisi notarskega akta o pravnih poslih med živimi stran¬ kam, prizadetim, zakonitemu zastopniku in pravnim na¬ slednikom strank in prizadetih (§ 105.), kadarkoli to zahtevajo. Prav tako naj se jim dovoli ob vsakem času vpogled teh listin. 41 ( 2 ) Tretjim osebam se dovolita vpogled in jemanje prepisov, če z verjetnostjo dokažejo svoj pravni interes in ni proti temu dovoljenju upravičenega dvoma, ali če jim to dovolijo osebe, navedene v odstavku j 1 ). Odpravki in prepisi notarskih aktov o izjavah poslednje volje ali o narcdbah za primer smrti. § no. Odpravki ali prepisi oporok ali naredb za primer smrti, ki jih je sestavil notar, ali ki so bile njemu pismeno izročene, se smejo, če ni v notarskem aktu kaj drugega določenega, za življenja zapustnika izdati samo njemu samemu ali onemu, ki ga v to pooblasti z over¬ jenim pooblastilom, glasečim se za ta posel. Po zapust¬ nikovi smrti se smejo izdati taki odpravki ali prepisi šele po razglasitvi naredbe poslednje volje. Dan raz¬ glasitve je treba zabeležiti na odpravku ali na prepisu. Potrdila. § 111 . j 1 ) O zapisnikih in vpisih v register se lahko izda¬ jajo potrdila, in sicer bodisi popolna ali samo v izvlečku. Pri izdajanju izvlečkov naj se zmiselno uporabljajo od¬ redbe § 113., odst. j 1 ) in ( 3 ). ( 2 ) Za ponovno izdajanje potrdil po §§ 92. in 94. do 102. in prepisov zapisnikov ter vpisov v registre (§§ 93. in 102.), sestavljenih o posvedočbah, omenjenih v tem paragrafu, veljajo odredbe § 109. Vsebina in oblika odpravkov in prepisov. § 112 . (') Odpravek in prepis se morata dobesedno zlagati z izvirnikom. V ostalem se uporabljajo tudi tu odredbe §§ 44. in 45. s to razliko, da se smejo uvrstiti izpre- membe, popravki in dodatki, ki so bili narejeni v izvir- 42 niku s predpisano pazljivostjo (§ 44.), v ono mesto besedila, kamor spadajo, in da ni treba tega v odpravku posebej omenjati. Če se v izvirniku ni pazilo na pred¬ pise § 44., je treba dotično izpremembo ali popravek ali dotični dodatek vidno označiti v odpravku ali prepisu. ( 2 ) Če je bil notarski akt s poznejšim notarskim aktom izpremenjen, popravljen ali izpopolnjen (§ 72., odst. ( 2 )), ni moči izdati odpravka ali prepisa prej¬ šnjega notarskega akta brez odpravka ali prepisa po¬ znejšega akta. (') Če vsebuje notarski akt več samostojnih pravnih poslov, se sme na zahtevo izdati mesto popolnega od¬ pravka izvleček, ki se nanaša na posamezni pravni posel. ( 2 ) Od zvršljivih notarskih aktov se sme izdati samo popolen odpravek; izvleček ni zvršljiv. ( 3 ) Za izvlečke veljajo odredbe tega razdelka s to razliko, da je treba v izvlečku omeniti, da je to izvleček, in da je treba podčrtati, katera mesta so izpuščena. § 114. j 1 ) K odpravkom zvršljivih notarskih aktov je treba priložiti prepise prilog tega akta. Overitvena klavzula se mora nanašati tudi na priloge. Brez tega notarski akt ni zvršljiv. ( 2 ) Pri odpravkih nezvršljivih notarskih aktov more prepis prilog na željo stranke izostati, toda to je treba v overitvi omeniti. Zaznamba (klavzula) o overitvi. § H5. Vsak odpravek mora biti overjen. Zaznamba o ove¬ ritvi se postavlja na konec odpravka in mora vsebovati: potrdilo, da se ta odpravek zlaga z izvirnikom, ki ga hrani notar med svojimi spisi, navedbe, predpisane v §§ 108. in 114., z opazko, za koga je ta odpravek sestav¬ ljen, ter kraj in čas izdanja odpravka s podpisom in uradnim pečatom notarja. i 43 § H6. j 1 ) Odpravek notarskega akta nima moči javne li¬ stine, če ni sešit po odredbi § 46., odst. ( 2 ), če ni po¬ trjeno, da se zlaga z izvirnim notarskim aktom, ali če ni na njem podpisa in pečata notarja. ( 2 ) V koliko ukinjajo druge pomankljivosti (§§ 41., 43. do 45., 46., odst. ( I ), 104. do 110. 112. do 115.) po¬ polnoma ali deloma ali zmanjšujejo verodostojnost od¬ pravka, oceni sodišče. Zabeleženje o izdajanju odpravkov. § 117. (*) Kadar se izda odpravek, se zabeleži na izvirniku ali na listu, pritrjenem k izvirniku, kedaj in komu je bil izdan odpravek. Pri izdajanju ponovnega odpravka naj se navede še razlog, iz katerega je bil vnovič izdan odpravek (§§ 106., 107.). ( 2 ) Odpravek, ki ga je stranka vrnila (§ 106., št. 2.). se priloži izvirniku. Na odpravku se zaznamuje, da je vrnjen in da je izgubil moč javne listine. ( 8 ) Te zaznambe podpiše notar. Potrdila o obstoju notarskega akta. § H8. Osebam, ki imajo pravico zahtevati prepis (§§ 109. in 110.), se izda na njih zahtevo potrdilo, da je notarski akt pri notarju, ali da je bila izjava poslednje volje izročena notarju. Pritožbe. § 119. ( x ) Odpravke, potrdila, izvlečke in prepise, ki ne obsegajo več ko 3 pole, mora notar izdati najpozneje v treh dneh, daljše pa najpozneje v osmih dneh. ( 2 ) Notar mora brez odloga dovoliti stranki, da vpogleda spise (§ 109.). 44 ( 3 ) Na pritožbo stranke prisili odbor notarske zbor¬ nice notarja (§ 157., št. 10.) k izpolnjevanju teh dolžno¬ sti, more pa tudi odrediti, da naredi to drug notar na stroške nemarnega notarja. ČETRTI RAZDELEK. Prevzemanje listin, denarja in vrednostnih papirjev v hrambo in izročitev. Hranjenje listin. § 120 . Notar je dolžan prevzeti v hranjenje listine vsake vrste. § 121 . ( 1 ) O prevzemanju listin se sestavi zapisnik, v ka¬ terem se navede kraj in čas prevzema, priimek in ime, poklic in domovališče onega, ki je listino izročil, označba izročene listine, v kakšen namen je bila deponirana in komu naj se izroči. Zapisnik podpišeta oni, ki je listino izročil, in notar. Na zapisnik postavi notar svoj uradni pečat. ( 2 ) Če se listina pošlje notarju v pismu, zamenjuje to pismo zapisnik. ( s ) Notar izda o prevzemu listine potrdilo. § 122 . Notar mora poznati osebo, ki ji izroči prevzeto li¬ stino, osebno ter po priimku in imenu, ali pa mora ugo¬ toviti njeno istovetnost po §§ 59. in 60. Prejemnik mora potrditi prejem listine na zapisniku o prevzemu. Hranjenje denarja in vrednostnih papirjev. § 123. j 1 ) Gotovino, menice, čeke, javne zadolžnice in druge vrednostne papirje mora prevzeti notar samo tedaj, ka¬ dar so mu bili izročeni ob sestavi notarskega akta z 45 namenom, da jih izroči izvestni osebi ali deponira pri oblastvih. Drugače more notar take stvari prevzeti v hrambo, toda ni k temu primoran. ( 2 ) Če ni bil prevzem ob sestavljanju notarskega akta posvedočen v njem samem, se sestavi o prevzemu zapisnik, ki se v njem natančno označijo številke re¬ gistra in depozitne knjige, kraj in čas prevzema, označba in vrednost denarnega zneska odnosno pre¬ vzetih papirjev, kakor tudi ime onega, ki jih je izročil, in njegova izjava, kako naj se z njimi razpolaga. ( 3 ) Če se pošljejo zgoraj omenjene stvari notarju v pismu, zamenjuje pismo zapisnik. ( 4 ) O prevzetih stvareh izda notar stranki potrdilo o prejemu. § 124 . ( J ) Prevzeti denar in vrednostne papirje mora čuvati notar v posebnem ovoju, na katerem napiše predmet in ime stranke; mora pa jih hraniti ločeno od svojega de¬ narja in svojih vrednostnih papirjev. Ločena hramba ni potrebna v primeru, ko je bil notarju denar nakazan na njegov račun pri poštni hranilnici, toda v takem pri¬ meru mora biti notar ob vsakem času v stanu pokazati v gotovini enak znesek ali dokazati, da lahko takoj razpolaga s takim zneskom pri poštni hranilnici. ( 2 ) Prevzeti denar in vrednostne papirje mora notar s pazljivostjo, predpisano v § 122., brez odloga izročiti oni osebi ali oblastvu, ki so mu namenjeni. Prejemnik potrdi prejem na spisu ali v depozitni knjigi. § 125 . Če ne more notar izvršiti naročene mu izročitve v določenem roku, mora po preteku tega roka, če pa ni bil rok določen, najpozneje v roku štirinajstih dni od dneva prevzema brez odloga vrniti stranki prevzete vrednosti ali jih, če to ni mogoče, izročiti v hrambo sodišču in o tem obvestiti izročitelja s priporočenim pismom. 46 § 126. (*) Notarju izročeni depozit nima moči sodnega depozita. ( 2 ) Odredbe tega razdelka naj se zmiselno uporab¬ ljajo tudi tedaj, kadar prevzame notar kot sodni pover¬ jenik zapuščinske listine, denar, vrednostne papirje ali dragocenosti. PETO POGLAVJE. Hranjenje listin in vodenje poslovnih knjig. Hranjenje listin. § 127. (*) Notar mora vse notarske listine, ki jih je sam sestavil, kakor tudi listine, ki jih je prevzel (§ 120.), hraniti zaklenjene in ločene od drugih spisov. ( 2 ) Če sta notarsko listino sestavila dva notarja, hrani izvirnik, kdor je vodil razpravo. Razglašanje izjav poslednje volje. § 128. ( ] ) Čim zve notar za smrt osebe, ki je njena izjava poslednje volje med njegovimi spisi (§§ 75. do 81. in 120.), mora takoj poslati sodišču, pristojnemu za otvoritev zapuščinske razprave, ali če mu to ni znano, sreskemu sodišču svojega službenega sedeža, ne da bi čakal na naročilo, izvirnik izjave poslednje volje ali notarskega akta o izročitvi pismene oporoke v hranjenje (§§ 75., 79. in 81.) in to zabeležeti v svojih spisih na mestu, kjer je bil shranjen izvirnik. Pri sodišču se izjava poslednje volje razglasi in nato hrani. ( 2 ) Če vsebuje notarski akt poleg naredbe poslednje volje še druge odredbe, odpošlje notar sodišču z izvir¬ nikom tudi prepis. Razglasitev se izvrši brez odloga, kar se zabeleži na izvirniku in prepisu, nakar se izvirnik vrne notarju. 47 ( 3 ) Če sodišče, ki je izvršilo razglasitev, ni samo pristojno, da izvede zapuščinsko razpravo, odpošlje za¬ puščinskemu sodišču izvirnik in v primeru prejšnjega odstavka tudi prepis izjave poslednje volje skupno z zapisnikom o razglasitvi. Sodišče obvesti o tem notarja. (“) Če je bila notarju kot sodnemu poverjeniku po¬ verjena izvedba zapuščinske razprave in on šele pozneje opazi, da je med njegovimi spisi zapustnikova izjava poslednje volje, razglasi sam izvirnik te izjave in obdrži overjen prepis v spisih zapuščinske razprave, izvirnik pa odpošlje sodišču, izvzemši primer, naveden v od¬ stavku ( 2 ). Registri in knjige notarja. § 129. j 1 ) Notar mora redno voditi nastopne registre in knjige: 1. obči poslovni register (repertorij), v katerega vpi¬ suje v kronološkem redu vse notarske akte, vse zapis¬ nike o potrdilih in posvedočbah po §§ 94. do 101., zapis¬ nike o prevzemu denarja, listin in vrednosti po §§ 121. in 123., kakor tudi vse druge notarske posle razen onih, ki so navedeni pod številkami 2., 3. in 6. tega paragrafa. 2. register o overitvah in posvedočbah po § 93.; 3. register o protestih po predpisih uredbe o protest¬ nih registrih (§ 102;); 4. imenik onih oseb, ki so sestavile pred notarjem ali mu izročile kakšno odredbo za primer smrti (dedno pogodbo, oporoko, kodicil, daritev za primer smrti, od¬ poved dedni pravici, izpremembo ali preklic izjave po¬ slednje volje) z označbo številke dotičnega spisa; 5. depozitno knjigo o prevzetem in izročenem tujem denarju, vrednostnih papirjih in dragocenostih; v to knji¬ go naj se vpiše poleg natančne označbe prevzetega pred¬ meta tudi ime in domovališče izročitelja in onega, ki se mu naj predmet izroči; 6. register z abecednim imenikom o poslih, ki se izročajo notarju kot poverjeniku sodišča ali drugih obla- 48 štev. Ta register mora notar voditi posebej za vsako sodišče in posebej za vsako oblastvo. 7. skupni abecedni imenik strank za registre pod št. 1., 2., 3. n 6. ter za depozitno knjigo. ( 2 ) Registri in knjige pod št. 1., 2. in 6. morajo biti vezani in opremljeni s pečatom notarske zbornice. Listi morajo biti označeni z zaporednimi številkami in predrti z zavarovalno nitjo. Vpisi se morajo izvršiti brez odloga po vrsti, kakor prispe predmet, čitljivo, brez lukenj, prečrtavanja, brisanja ali popravkov; v občem poslovnem registru pa mora notar postaviti na vsako stran svoj podpis in uradni pečat. ( 3 ) Minister pravde predpiše s pravilnikom obliko teh registrov in knjig in sme poleg zgoraj omenjenih predpisati še druge registre in imenike. § 130 . Minister pravde izda z uredbo natančnejše predpise o načinu hranjenja in uničevanja notarskih aktov ter ostalih notarskih spisov, registrov in imenikov. ŠESTO POGLAVJE. Postopanje z notarskimi spisi, ko se izprazni notarsko mesto. Hranjenje notarskih spisov pri sreskem sodišču in izroči¬ tev istih vršilcu dolžnosti notarja, odnosno novemu notarju. § 131. j 1 ) Predsednik sreskega sodišča, v čigar območju je sedež notarja, ukrene, čim prejme poročilo ali na kakršenkoli drug način izve, da se je izpraznilo mesto notarja, brez odloga vse potrebno radi hrambe notarskih spisov, predmetov, registrov, knjig in pečatov, kakor tudi radi oddaje eventualne gotovine, vrednostnih papirjev in predmetov v sodni depozit in radi obvestila strank, ki so na depozitu zainteresirane. 49 ( 2 ) Predsednik sreskega sodišča zaklene knjige biv¬ šega notarja, sestavi popis službenih spisov, predmetov, registrov, knjig in pečatov in jih hrani v sodnem arhivu, ali pa ukrene potrebne mere za njihovo zavarovanje v dotedanjem uradnem prostoru (pisarni), dokler ne prispe vršilec dolžnosti, in obvesti o vsem tem brez odloga zbornico. Če bi zbornica zavlačevala imenovanje vršilca dolžnosti, naznani to ministru pravde. Ako se postavi za vršilca dolžnosti oseba, ki ni notar, se ji izroči prejšnji arhiv in notarski pečat proti reverzu, če pa je vršilec dolžnosti notar, se mu izroči proti reverzu samo prejšnji arhiv, dočim uraduje on s svojim pečatom. Prejšnji pečat odpošlje predsednik sreskega sodišča s poročilom o izve¬ denem postopku v hrambo okrožnemu sodišču. ( 3 ) Kadar preneha z zasedbo praznega mesta služba vršilca dolžnosti, popiše predsednik sreskega sodišča v navzočnosti bivšega vršilca dolžnosti spise, predmete in knjige, in sicer tako one, ki datirajo iz časa uradovanja prejšnjega notarja, kakor tudi one, ki datirajo iz časa uradovanja bivšega vršilca dolžnosti, in,jih izroči službe¬ nemu nasledniku prejšnjega notarja. ( 4 ) Predsednik sreskega sodišča zaklene notarske knjige ter obvesti o izvedenem postonku notarsko zbor¬ nico in okrožno sodišče, ki mu odnošlie tudi od vršilca dolžnosti eventualno prevzeti pečat. Ta pečat napravi okrožno sodišče neuporabnim in ga shrani. Nadomeščanje izgubljenih spisov. § 132 . ( 4 ) Če se pri postopanju po § 131. opazi, da manjka kakšen spis, pozove predsednik sreskega sodišča bivšega notarja, odnosno bivšega vršilca njegove dolžnosti, ki je dolžan izročiti spise, odnosno zastopnika zapuščine bivše¬ ga notarja, da naj predloži ta spis v določenem roku. ( 2 ) Če se temu pozivu ne ustreže v določenem roku, se obvestijo o tem prizadeti, da morejo ukreniti potreb¬ ne korake v obrambo svojih pravic. 4 50 ( 3 ) Če hrani kdo iz prizadetih ali kakšno oblastvo ali kakšen drug notar odpravek ali overjeni prepis izgub¬ ljenega izvirnika, sme naslednik notarja ali vršilec nje¬ gove dolžnosti zahtevati enega ali drugega in narediti, če ni nobenega suma, overjen prepis te listine, ki ga hrani na mestu izgubljenega izvirnika. ( 4 ) Če se ugotovi, da se register ali druge knjige niso redno vodile, jih mora izpopolniti notarjev nasled¬ nik ali vršilec njegove dolžnosti, kolikor je to mogoče. ( 5 ) O tem, kako so bili spisi in knjige izpolnjene, se sestavi zapisnik, ki se izroči skupno z izpopolnjenimi spisi in notarjevimi knjigami sreskemu sodišču. ( 8 ) Stroške tega izpopolnjevanja nosi notar, ki je bil dolžan izročiti spise, odnosno njegova zapuščina. Izdajanje listin pri sreskem sodišču. § 133. Sresko sodišče, odnosno njegova pisarna, izdaja po §§ 104. do 119. in na podstavi notarskih spisov, ki jih hrani, odpravke, izvlečke in potrdila, dovoljuje pregledo¬ vanje spisov in vrača listine, prevzete od notarja, kolikor jih hrani. Postopanje z odredbami za primer smrti. § 134. j 1 ) Odredbe za primer smrti, ki so bile izročene z drugimi spisi sreskemu sodišču, se zaznamujejo in hra¬ nijo posebej po predpisih, ki veljajo za hranjenje važnih listin pri sodišču, v zadevnem notarskem imeniku pa se zabeležita številka in označba, pod katerima se hrani kakšna listina pri sodišču. ( 2 ) Sresko sodišče, obvesti osebo, ki je izdala to odredbo za primer smrti, da je bila ta listina njemu izro¬ čena in da se hrani pod to in to številko. 51 Izdajanje odpravkov, prepisov, izvlečkov in potrdil po vršilcu dolžnosti, odnosno novem notarju. § 135. Vršilec dolžnosti, odnosno novi notar, izdaja odprav¬ ke, prepise, izvlečke in potrdila prevzetih spisov (§ 131.) s svojim podpisom, toda z opazko, da jih izdaja kot vršilec dolžnosti, odnosno naslednik svojega prednika, Čigar ime mora navesti. SEDMO POGLAVJE. Notarski pripravniki, namestniki in vršilci dolžnosti notarja. § 136. Diplomirani pravniki, ki so nameščeni v notarski pisarni, se smatrajo za notarske pripravnike, če so vpi¬ sani kot taki v imenik notarskih pripravnikov, ki ga vodi notarska zbornica. § 137. (*) V imenik notarskih pripravnikov more biti vpi¬ san samo oni, ki dokaže, da ustreza pogojem iz § 6., št. 1., 2. in 4., in ki s potrdilom pristojnega oblastva dokaže, da je dobrega moralnega vedenja. Predpis § 9. velja tudi za pripravnike; ( 2 ) Prošnjo za vpis v imenik morata podpisati notar in pripravnik. Praksa se računa od dne, ko je nastopil pripravnik službo. Notar mora brez odloga prijaviti odboru notarske zbornice dan začetka prakse, kakor tudi vsak izstop pripravnika in vsako prekinitev. ( 3 ) Prekinitve prakse v skupni izmeri največ šest tednov v enem letu se ne odbijajo, če so nastale radi bolezni, dopusta (vštevši v to tudi počitek), ali izpolnje¬ vanja vojaške obveznosti. Tudi te prekinitve je treba naznaniti odboru notarske zbornice. 4 * 52 ( 4 ) Če nadaljuje pripravnik po prenehanju službe notarja ali njegovi premestitve z delom v njegovi pisarni pri vršilcu dolžnosti, ali če je bil sam postavljen za vršilca dolžnosti, se mu tudi ta doba vračuna v prakso. V prvem primeru mora vršilec dolžnosti obvestiti zbor¬ nico, da nadaljuje pripravnik pri njem prakso. ( 5 ) Odbor lahko zahteva od notarskega pripravnika ob prvem in nadaljnjih vpisih vpisnino, ki jo določi poslovnik zbornice. § 138 . Zoper odločbo odbora, ki se z njo zavrača pripravni¬ ku prošnja za vpis, kakor tudi zoper odločbo, ki se mu z njo odreka potrdilo o notarski praksi ali s katero se odreja njegov izbris iz imenika, ima pripravnik pravico do pritožbe na apelacijsko sodišče v roku petnajstih dni. § 139 . ( x ) Notarski pripravnik mora pred odborom zbor¬ nice ali pred notarjem, ki ga pooblasti v to odbor zbor¬ nice, položiti nastopno svečano obljubo: »Obljubljam, da bom pri opravljanju poverjenih mi poslov postopal po zakonih in zakonskih navodilih.« ( 2 ) O tem se sestavi zapisnik. Če ni bila svečana zaobljuba napravljena pred odborom zbornice, se od¬ pošlje zapisnik odboru. § 140 . C) Za polaganje sodniškega ali advokatskega izpita je največ enoletna služba, opravljena pri notarju v last¬ nosti notarskega pripravnika, enakovredna službi, oprav¬ ljeni pri advokatu v lastnosti advokatskega pripravnika. ( 2 ) Prošnja notarskega pripravnika za polaganje advokatskega ali sodniškega izpita se vlaga preko notar¬ ske zbornice na pristojno apelacijsko sodišče. § 141 . (’) Notar mora zaposliti notarskega pripravnika v vseh strokah notarskega delokroga. 53 ( 2 ) Notarski pripravnik, ki je položil svečano zaob¬ ljubo, sme mesto notarja, pri katerem je zaposlen: 1. vršiti neposredne priprave za sestavljanje listin; 2. vršiti priprave za opravljanje zapuščinskih raz¬ prav; 3. nadomeščati notarja pri onih poslih, v katerih za¬ stopa stranke po § 3. tega zakona; 4. dvigati proteste; 5. sestavljati smrtovnice in inventarje; 6. izvrševati prostovoljne dražbe premičnih stvari. ( 3 ) Če je notarski pripravnik položil advokatski ali sodniški izpit, mu sme odbor notarske zbornice na pred¬ log notarja izdati pooblastilo, da opravlja mesto notarja, pri katerem je zaposlen, tudi še vse posle, ki so dodeljeni notarju kot sodnemu poverjeniku, s pravico, da pod¬ pisuje zapisnike o teh poslih Notar mora na vsak tak zapisnik postaviti svojo opombo, da je pregledal zapisnik. ( 4 ) Zoper sklep odbora zbornice, s katerim se odreka izdanje pooblastila, ni pravnega sredstva. ( 5 ) Notarski pripravnik podpisuje akte in zapisnike, omenjene v odstavku ( 2 ) in ( 3 ), s pristavkom, da pod¬ pisuje za notarja, pri katerem je zaposlen. Vsi ti posli, ki so bili opravljeni po pripravniku, veljajo kot da bi bili opravljeni po notarju, pri katerem je uslužben. Za te posle nosi notar zasebno-pravno in disciplinsko od¬ govornost. Notarski namestniki. § 142. C) Če je notar na dopustu, bolan ali drugače za daljšo dobo zadržan [§ 144., odst. ( 2 )] opravljati svojo službo, ga mora pri poslih njegovega delokroga nado¬ meščati notarski namestnik. ( 2 ) Namestnik notarja sme biti samo oseba, ki ustre¬ za pogojem, navedenim v § 6., št. 1., 2., 4. in 6. in je ne izključuje niti eden izmed razlogov, navedenih v § 9. 54 § 143. 0) Za nadomeščanje je potrebna predhodna odobri : tev odbora zbornice. Zato je notar dolžan, da v vsakem primeru pismeno prijavi zbornici ime namestnika in po možnosti čas trajanja nadomeščanja. ( 2 ) Notar lahko predhodno prijavi odboru zbornice tudi ime svojega pripravnika, kvalificiranega za nado¬ meščanje [§ 142., odst. (*)], ki ga bo nadomeščal v pri¬ meru dopusta ali bolezni. V tem primeru mora notar prijaviti vsakokrat zbornici, da je nastala, odnosno pre¬ nehala potreba nadomeščanja. Tudi za takega namest¬ nika je potrebna predhodna odobritev zbornice. § 144. j 1 ) Ce ni odbor zbornice zadovoljen s predloženim namestnikom, pozove notarja, da naj predlaga drugo osebo za svojega namestnika. ( 2 ) Če notar noče ali ne more predlagati namestnika, ga postavi odbor zbornice. Odbor zbornice sme v posa¬ meznih primerih opustiti imenovanje namestnika, če odsotnost, bolezen ali zadržanost notarja po vsej verjet¬ nosti ne bo trajala več nego petnajst dni. ( 3 ) Namestnik vodi notarsko pisarno na račun notar¬ ja, dočim se zasebno-pravno razmerje notarja napram namestniku ureja z medsebojnim sporazumom. Če je bil postavljen namestnik od zbornice (odst. ( 2 ) tega para¬ grafa) in se stranke ne morejo sporazumeti, se naznani spor, preden se predloži sodišču, zbornici radi posredo¬ vanja (§ 155., št. 1.). § 145. (') Namestnik opravlja z notarskim pravnim učin¬ kom vse posle notarja, vodi njegove knjige in registre, listine pa podpisuje kot namestnik in uporablja, če ni on sam notar, uradni pečat notarja, ki ga nadomešča. ( 2 ) Listine, ki jih sestavi namestnik, se hranijo v arhivu notarja, ki ga nadomešča. , 55 Vršilci dolžnosti notarja. § 146. O Kadar notar umrje, je premeščen ali odstranjen iz službe, ali ako izgubi službo ali se ji odpove, mu ime¬ nuje odbor zbornice uradoma vršilca njegovih dolžnosti izmed sosednjih notarjev ali notarskih pripravnikov (§ 142., odst. ( 2 ). ( 2 ) Vršilec dolžnosti notarja mora, če še ni notar, Preden začne s svojim delom, narediti vse, kar je pred¬ pisano v §§ 15. in 21. tega zakona. § 147 . (*) Vršilec dolžnosti opravlja notarske posle na svoj račun. Njemu gredo zlasti nagrade za posle, ki jih je sam opravil, kakor tudi za odpravke, potrdila, prepise in izvlečke, ki jih izdaja na podstavi izvirnikov, sestavljenih od njegovega prednika. ( 2 ) Pogodba, ki bi se z njo vršilec dolžnosti obvezal, da odstopi notarju del nagrade, je nična. Skupne odredbe za vršilce dolžnosti in namestnike notarjev. § 148. ( 1 ) Postavljenim vršilcem dolžnosti in namestnikom notarja izda odbor zbornice potrdilo in obvesti o tem predsednika pristojnega okrožnega sodišča. V potrdilu se mora označiti doba, s katero začenja njihova služba in, če je to mogoče, doba, s katero preneha. ( 2 ) Če vršilec dolžnosti ali namestnik ni položil pri¬ sege, jo položi pred predsednikom okrožnega sodišča (§ 23.). V tem primeru določi predsednik okrožnega sodišča dan začetka službe in pošlje apelacijskemu sodi¬ šču, zbornici in vsem podrejenim sreskim sodiščem snim- ke podpisa in odtiske pečata, če je bil ob tej priliki odobren nov pečat (§ 146., odst...( 2 ). 56 ( 3 ) Kavcija notarja jamči tudi za njegovo poslovanje kot vršilca dolžnosti notarja. Zato mu ni potrebno polo¬ žiti nove kavcije. ( 4 ) Notarski kandidat, ki je bil imenovan za vršilca dolžnosti notarja, mora položiti enako kavcijo, kot jo polagajo notarji (§ 146., odst. ( 2 ). § 149 . j 1 ) Vršilec dolžnosti in namestnik notarja imata vse pravice in vse dolžnosti notarja. Odredbe tega zakona o nadzorstvu, zasebno-pravni in disciplinski odgovornosti veljajo tudi za nju. ( 2 ) Ob sestavljanju notarskih listin in izdajanju od¬ pravkov, prepisov in izvlečkov morata podpisati svoj priimek in ime ter označiti svojo funkcijo vršilca dolžnosti ali namestnika, kakor tudi odlok, s katerim sta bila ime¬ novana. Namestnik mora poleg tega omeniti tudi ime notarja, ki ga nadomestuje. ( 3 ) Dokler traja nadomestovanje, ne sme nadome¬ ščam notar opravljati notarskih poslov. OSMO POGLAVJE. Notarske zbornice in njili organi. Notarska zbornica. § 150 . j 1 ) Notarsko zbornico tvori celokupno število no¬ tarjev in vršilcev dolžnosti, vpisanih v seznam zbornice. ( 2 ) Na sedežu vsakega apelacijskega sodišča se usta¬ novi za njegovo območje po ena notarska zbornica. ( 3 ) Če ni v območju enega apelacijskega sodišča več nego dvajset notarjev, sme minister pravde to območje priključiti z uredbo sosednji notarski zbornici. 57 Dolžnosti notarske zbornice. Njeni organi. § 151 . ( x ) Notarska zbornica mora čuvati ugled, čast in pra¬ vice notarskega stanu in paziti, da vršijo notarji svojo dolžnost. ( 2 ) Svoje posle opravlja zbornica neposredno na obč¬ nem zboru, posredno pa po svojem odboru. ( 3 ) Občni zbor zbornice je redno sklicani in konsti¬ tuirani shod članov zbornice. ( 4 ) Redni občni zbor se vrši enkrat na leto, in sicer meseca oktobra. ( r> ) Po potrebi se sme sklicati tudi izredni občni zbor, sklicati pa se mora, če to zahteva ena četrtina čla¬ nov zbornice. V tem primeru se mora vršiti občni zbor najpozneje v dveh mesecih po prejemu pismene zahteve. ( 6 ) Vsak notar se mora udeležiti občnega zbora ali opravičiti svojo odsotnost. Za veljavnost sklepov občnega zbora je potrebna navzočnost ene tretjine vseh članov zbornice. ( 7 ) Občni zbor odločuje z večino glasov navzočih članov. Ob enakosti glasov je sprejet sklep, za katerega je glasoval predsednik zbornice. ( 8 ) Odbor zbornice sestavlja število članov, ki jih do¬ loči občni zbor zbornice, toda to število ne sme znašati manj nego pet in ne več nego sedem, odštevši pred¬ sednika. ( 9 ) Predsednik zborničnega odbora je istočasno tudi predsednik občnega zbora. Ostale funkcionarje odbora, fazen predsednika in njegovega namestnika, voli odbor sam iz svoje srede. ( 10 ) Če sta predsednik odbora in njegov namestnik odsotna ali zadržana, nadomestuje predsednika po letih notarske službe najstarejši odbornik. 58 Volitve predsednika, njegovega namestnika in ostalih članov odbora zbornice. § 152 . (’) Najprej se voli predsednik, nato podpredsednik, potem pa skupno ostali člani odbora zbornice. Volitve se vršijo z glasovnicami.. ( 2 ) Za izvoljenega je smatrati onega, ki je dobil več kot polovico oddanih glasov; za oddan glas je računati tudi oddano prazno glasovnico. ( 3 ) Če se ne doseže pri prvem glasovanju večina, se vršijo ožje volitve. ( 4 ) V ožje volitve pride vedno izmed onih, ki so pri prvem glasovanju dobili največje število glasov, dvakrat toliko oseb, kolikor jih je potrebno izvoliti. Če je bilo oddano za več oseb enako število glasov, se odloči z žre¬ bom, kdo izmed njih pride v ožje volitve. Vsak glas, oddan pri teh volitvah za osebo, ki ni prišla v ožje voli¬ tve, je ničen. Nične so tudi prazne glasovnice. Če je pri ožjih volitvah število glasov enako, odloča žreb. ( 5 ) Člani zbornice, ki prebivajo zunaj sedeža zbor¬ nice, niso obvezani, osebno se udeležiti volitev, temveč smejo poslati do dneva občnega zbora zbornici po pošti svoje glasovnice v ovoju, zapečatenem s svojim pečatom. Na ovoju morajo napisati lastnoročno svoje ime in ozna¬ čiti, da je v njem glasovnica. Ožjih volitev se smejo ude¬ ležiti samo navzoči člani zbornice. § 153 . C 1 ) Notar ne sme odkloniti brez važnih razlogov izvo¬ litve, če sploh še ni bil odbornik ali ne v poslednjih treh letih. Vendar sme odbor zbornice iz važnih razlogov sprejeti ostavko izvoljenega člana odbora na njegovo funkcijo tudi pred potekom dobe, za katero je bil izvo¬ ljen, izvzemši predsednika odbora. ( 2 ) Zoper ta sklep odbora ni pravnega sredstva. 59 § 154. C 1 ) Predsednik, podpredsednik in člani odbora se volijo na tri leta, toda po preteku te dobe, ali če se odrečejo svoji funkciji, nadaljujejo svoje delo do novih v olitev. Po poteku svoje funkcije smejo biti zopet izvo¬ ljeni. ( 2 ) Ce se predsednik ali več kot tretjina ostalih čla¬ nov odbora odreče svojim funkcijam, mora občni zbor Izvršiti nadomestne volitve. ( 3 ) Predsednik in podpredsednik sta člana odbora. Delokrog predsednika odbora notarske zbornice. § 155. j 1 ) Predsednik zastopa zbornico in vodi predsedstvo Ha občnem zboru in v odboru. Ako je zadržan, ga nado- "H^stuje podpredsednik, odnosno po službi najstarejši član. ( 2 ) Razen tega spada v njegov delokrog: 1. da poskuša poravnati nesoglasja, ki nastanejo v Poslovnih odnošajih med člani zbornice kakor tudi med notarji, njih namestniki in notarskimi pripravniki. Vsi ti morajo, preden predložijo spor sodišču, zahte¬ vati posredovanje zbornice. V ta namen sme predsednik Pozvati in zaslišati stranke in one člane zbornice, ki bi utegnili posredovati z uspehom. 2. da opominja v primeru potrebe člane zbornice in notarske pripravnike radi njih obnašanja; 3. da pazi, da zbornica ne prekorači v zakonu ji predpisanega delokroga. ( 3 ) Predsednik sme nujne in neodložljive zadeve, ki spadajo v delokrog odbora, rešiti v imenu odbora, vendar ttiora o njih naknadno poročati odboru. Delokrog občnega zbora notarske zbornice. § 156. V pristojnost občnega zbora notarske zbornice spa¬ dajo nastopni posli: 60 1. da odobrava poslovnike, predložene od odbora, kakor tudi njih izpopolnitve in izpremembe. Ti poslovniki kakor njih izpopolnitve in izpremembe se morajo predložiti v odobritev ministru pravde. 2. da določa število odbornikov; 3. da voli po poslovniku predsednika, podpredsed¬ nika in ostale člane odbora zbornice, notarske sodnike in njih namestnike; 4. da izreka odločbe v primerih §§ 153. in 179. kakor tudi o ostavki predsednika; 5. da pretresa in odobrava proračun dohodkov in izdatkov zbornice, ki ga je sestavil odbor, določa letne prispevke članov ter pretresa in odobrava račune od¬ bora; 6. da odloča o višini vpisnine; 7. da predpisuje pravila o uporabi denarnih kazni, predpisanih v tem zakonu (§ 213.). 8. da določa, če in koliko zborničnih dohodkov se sme uporabiti za dobrodelne namene notarskega stana, in da odloča o ustanovah, ki naj služijo tem namenom. Delokrog in delo notarske zbornice. § 157. Končno spada v delokrog odbora notarske zbornice: 1. da izdeluje poslovnike za delo občnega zbora zbornice, za lastno delo in za delo posebnih odborov zbornice; 2. da vodi imenik notarjev, njih vršilcev dolžnosti in namestnikov; 3. da vodi imenik notarskih kandidatov, potrjuje njih notarsko prakso in izdaja izpričevala; 4. da izvršuje sklepe občnega zbora; 5. da sestavlja proračun dohodkov in izdatkov zbor¬ nice, opravlja gospodarske posle zbornice in izterjuje letne prispevke, vpisnine in predpisane pristojbine, in sicer tudi z izvršbo. 61 Sklepi odbora o prispevkih in pristojbinah, ki se morajo plačati zbornici, se smatrajo za listine, ki so mvršljive v zmislu zakona o izvršbi. 6. da podaja na zahtevo oblasti ali prizadetih strank mnenje o višini nagrade notarjev in da dela na to, da s e spori o takih zahtevkih poravnajo mirno; 7. da potrjuje namestnike, ki so jih prijavili notarji, ®li da jih v primerih, predvidenih v § 144., imenuje, da Unenuje nadalje vršilca dolžnosti notarja, kadar nasto¬ pijo primeri, predvideni v zakonu; 8. da sklicuje občni zbor notarske zbornice; 9. da vlaga v imenu zbornice tožbe v primerih, ki s o predvideni v zakonu; 10. da nadzoruje notarje, vršilce dolžnosti notarjev, Namestnike in notarske pripravnike in da izreka nad Njimi kazni do dva tisoč dinarjev radi nerednosti (§ 172.); 11. da imenuje delegate v zvezo zbornic; 12. da pazi, da kdo ne vrši protipravno notarskih Poslov, in da take osebe obtožuje; 13. da odobrava dopuste (§ 167.); 14. da razpisuje natečaj ter da predlaga in oddaja svoje mnenje ob imenovanju notarjev; 15. da podaja vloge, mnenja m predloge glede za¬ konodaje, ki se nanaša na notariat, glede ustanavljanja Novih ali ukinjenja obstoječih mest, glede izpremembe tarife — vse to zlasti v primerih, ko mu je bilo naročeno s sklepom občnega zbora — in da obvešča ministrstvo Pravde o stanju pravosodstva, kolikor se nanaša na no¬ tariat; 16. da opravlja vse ostale posle, ki mu jih nalaga ta ali kakšen drug zakon. § 158. (’) Predsednik ali če je on zadržan, njegov na¬ mestnik sklicuje odborove seje po potrebi. Za veljavnost sklepov pri izvajanju nadzorstva (§ 166.), dalje za pred¬ loge in mnenja po § 157., št. 15. je potrebna navzočnost 62 dveh tretjin, za veljavnost ostalih sklepov pa polovice odbornikov. Odbor sprejema sklepe z večino glasov. Predsednik glasuje zadnji in njegov glas odloča v pri¬ meru enake razdelitve glasov. ( 2 ) Ce član odbora zelo zanemarja svoje odborniške dolžnosti, ga sme odbor kaznovati z globo do dva tisoč dinarjev. § 159 . Predsednik, podpredsednik in člani odbora oprav¬ ljajo svojo službo brezplačno, toda izdatki, ki jih imajo v korist ali po sklepu zbornice, se jim morajo pokriti iz zbornične blagajne. Natančnejše predpise o višini in po¬ vračilu potnih stroškov določi zbornica v pravilniku. § 160 . Proti sklepom odbora je dopustna pritožba na ape- lacijsko sodišče. Rok za pritožbo znaša petnajst dni in se ne more podaljšati. Dan vročitve sklepa se ne računa v rok. Če pade poslednji dan roka na nedeljo ali praz¬ nik, izteče rok naslednji delavnik. Dan, ko je bila pri¬ tožba izročena na pošto, se smatra za dan izročitve od¬ boru. Ta dan se ugotovi po recepisu ali poštnem žigu na ovoju. Pritožba se mora izročiti odboru zbornice. § 161. Odbor notarske zbornice mora v začetku vsakega leta poslati ministru pravde poročilo o delu zbornice, navesti v njem izrečno svoje vtise v delokrogu notariata, pravosodstva in uprave ter staviti ustrezajoče predloge, kolikor je vse to v zvezi z institucijo notariata. Zveza notarskih zbornic. § 162 . j 1 ) Za vzajemno zaščito pravic in interesov notar¬ skega stanu smeta najmanj dve tretjini notarskih zbor¬ nic ustanoviti zvezo zbornic kraljevine Jugoslavije. 63 ( 2 ) Zbornice, ki štejejo petdeset ali več članov, vo¬ lijo v zvezo po dva delegata, ostale zbornice pa po enega. Zveza zbornic si izdeluje sama svoj poslovnik, ki ga odobrava minister pravde. Zaupniki notarskih pripravnikov v zbornici. § 163. (') Če je v področju zbornice vpisanih deset ali več notarskih pripravnikov, volijo tudi oni v odbor notar¬ ske zbornice dva zaupnika, da zastopata interese notar¬ skih pripravnikov. ( 2 ) Dokler ni v področju zbornice deset pripravni¬ kov, nimajo tako dolgo nikakega zastopstva v odboru zbornice. § 164. Volitve zaupnikov se vršijo vsako leto meseca okto¬ bra za nastopno koledarsko leto. Glasuje se z uradnimi glasovnicami, ki jih razpošljejo pripravnikom tekom me¬ seca septembra odbori notarskih zbornic. Pripravniki odpošljejo izpolnjene in podpisane glasove notarski zbor¬ nici v zavitku z označbo, da je v njem glasovnica. Pred¬ sednik notarske zbornice odpre zavitke v navzočnosti enega notarja in enega notarskega pripravnika ter ob¬ javi izid volitev. Za izvoljenega se smatra oni, ki je dobil največje število glasov. § 165. Zaupniki notarskih pripravnikov sodelujejo na obč¬ nih zborih in odborovih sejah, toda nimajo glasovalne pravice. Stavljati smejo predloge in podajati mnenja: 1. v zadevah, označenih v § 156., št 1. in 8.; 2. v zadevah, označenih v § 157., št. 3., 10. in 15., kolikor se nanašajo na notarske pripravnike; 3. v sporih med notarji in notarskimi pripravniki in v medsebojnih sporih med notarskimi pripravniki. 64 DEVETO POGLAVJE. Nadzorstvo nad notarji, dopust notarja in postopanje v primeru nesposobnosti notarja. Nadzorstvo. § 166 . (*) Nadzorstvo nad uradnim poslovanjem in obnaša¬ njem notarjev, vršilcev dolžnosti notarja, namestnikov notarja in notarskih pripravnikov vrši v prvi vrsti odbor zbornice. Ob izvajanju tega nadzorstva jim sme odbor zbornice dajati navodila in delati opazke glede njihovega poslovanja. Oblastva in službeni organi so primorani, stranke pa upravičene, da naznanijo odboru zbornice ali predsedniku apelacijskega sodišča dejanja ali opustitve notarjev, za katere so disciplinsko odgovorni. ( 2 ) Odbor zbornice mora vsaj enkrat vsaka tri leta po enem izmed svojih članov ali kakšnem drugem dele¬ giranem članu zbornice pregledati pisarne notarjev v svojem področju, da se prepriča o pravilnosti poslovanja. Ta pregled mora zlasti obsegati pregledovanje spisov, registra in drugih knjig, ki se nanašajo na celokupno poslovanje notarja. V primeru manjših nepravilnosti, ki jih ugotovi ob pregledu ali za nje drugače izve, napravi odbor zbornice notarju potrebne opazke, v primeru več¬ jih tierednosti ali prestopkov pa ukrene po zaslišanju notarja samega vse potrebno, da se krivec kaznuje. ( 3 ) Predsednik apelacijskega sodišča ali njegov na¬ mestnik pazi na to, da odbor zbornice točno izvaja pre¬ glede in sporoči ministru pravde, če ugotovi nemarnost ( 4 ) Vrhovno nadzorstvo vrši minister pravde On sme uradoma ali zbog vloženih pritožb odrediti pregled poslovanja zbornic in poslovanja posameznih notarjev ter ukreniti vse potrebno, da se odstranijo nerednosti in kaznujejo zlorabe. On sme razpustiti odbor notarske zbornice, če zbornica ali odbor tudi po opominu ne iz¬ polnjuje svojih zakonitih dolžnosti. Istočasno z razpu- 65 stom določi volitve novega odbora v roku treh mesecev in imenuje svjega zaupnika iz vrste notarjev, ki opravlja posle, dokler jih ne prevzame novi odbor. Ta zaupnik vrši posle zborničnega odbora na sedežu zbornice. Dopusti notarjev. § 167. t 1 ) Notar, ki bi se zbog službenega ali stanovskega posla rad oddaljil iz kraja svojega sedeža za več ko osem dni, si mora izposlovati dovoljenje zbornice. ( 2 ) Ce se hoče notar oddaljiti iz kakšnega drugega vzroka in bi njegova odsotnost trajala več ko tri dni, si mora izposlovati dopust, ki mu ga smejo dovoliti te¬ kom enega leta do dveh mesecev odbor zbornice, do treh mesecev predsednik apelacijskega sodišča, za več ko tri mesece pa minister pravde. ( 3 ) Ce se dovoli dopust za več ko osem dni, se more istočasno imenovati namestnika, če zahteva to ko¬ rist pravilnega vršenja notarske službe. Namestnik se mora postaviti, če se dovoli dopust za več ko petnajst dni (§ 144., odst. ( 2 )). ( 4 ) Notarja, ki se pregreši zoper predpise tega para¬ grafa, pozove predsednik notarske zbornice, da naj se vrne v svoj sedež, in če notar temu pozivu takoj ne ugodi, vloži ovadbo pri disciplinskem sodišču., ( 5 ) Če bivališče notarja ni znano, ga pozove na nje¬ gove stroške z razglasom v službenem listu. ( 6 ) Notar mora, če ni v njegovem sedežu drugega notarja, kratkim potom pravočasno obvestiti predsedni¬ ka sreskega sodišča o vsakem dopustu in o vsakem službenem zadržku, ki traja najmanj en uradni dan. To obvestilo ni podvrženo taksi. ( 7 ) O vsakem dopustu, ki je bil dovoljen notarju, in o vsakem zadržku radi bolezni je treba takoj obvestiti notarsko zbornico ter sresko, okrožno in apelacijsko so¬ dišče. 5 66 Nesposobnost notarja. § 168. (') Kadar postane notar radi telesne ali duševne hibe (§ 27., št. 10) trajno nesposoben za vršenje notar¬ ske službe, ga pozove odbor zbornice, če pa on to za- vlačuje, predsednik okrožnega sodišča, da naj se odreče notariatu. V pozivu se sporoči notarju tudi zadevni razlog. Ce notar v določenem roku tega ne naredi, se odpošljejo poizvedovalni spisi predsedniku apelacijskega sodišča. ( 2 ) Predsednik apelacijskega sodišča sme odrediti izpopolnitev poizvedb in določi ustno razpravo o tem, da li je podan primer iz § 27., št. 10., pred svetom, se¬ stavljenim v zmislu § 177., odst. ( ] ), samo takrat, če je mogoč oseben prihod notarja. ( 3 ) Proti končni odločbi sveta se sme notar, a tudi višji državni tožilec, pritožiti na disciplinski svet kasa- cijskega sodišča, ki je omenjen v § 177., odst. ( 1 ). DESETO POGLAVJE. Disciplinska odgovornost notarjev. Krivda in kazen. § 169. Če notar (notarski pripravnik) žali s svojim obna¬ šanjem v poklicu ali v zasebnem življenju čast in ugled svojega stanu ali omaja zaupanje, ki ga mora uživati notarski poklic, nadalje ako krši službeno dolžnost, zlasti ako vrši svoje službene posle proti predpisom, ali ako jih po lastni krivdi zavlačuje, se kaznuje ali radi nered- nosti ali disciplinski, kakor pač tvori kršitev službe bo¬ disi nerednost ali z oziror na škodo, ki je nastala, od¬ nosno grozila, na nevarnost za pravno poslovanje, na način, obseg in ponavljanje kršitve in na druge obtežu- joče okolnosti, disciplinski prestopek. 67 § 170. Zlasti je smatrati za disciplinski prestopek: 1. če krši dolžnosti, ki so mu naložene v tem za¬ konu, tako da omaja s tem zaupanje v svojo nppristra- nost in v listine, ki jih sestavlja, zlasti če postopa v stvari, od katere je p„ zakonu izključen, ali če krši dolžnost čuvanja tajnosti; 2. če se ne ravna po zakonskih določbah, od katerih je odvisna veljavnost notarske listine, ali če potrdi, da se je dogodila kakšna činjenica, pa se ni dogodila v nje¬ govi prisotnosti; 3. če brez zakonitega razloga (§§ 227., odst. ( 2 ) in ( 3 ), in 233.) računa ali zahteva večje nagrade, ali če kot sodni poverjenik sili stranke, da ga postavijo za svojega zastopnika; 4. če lovi stranke z obljubami, da zniža nagrade, ali po posredovalcu ali na drug nedostojen način; 5. če zastopa stranko ali sestavlja listine, kjer mu to zakon prepoveduje; 6. če se hudo pregreši zoper spoštovanje, ki ga mora imeti napram sodiščem in nadzorstvenim oblastvom ali nadzorstvenim organom; 7. če se ne pokori pravomočnim poveljem sodišč, nadzorstvenih oblastev in organov; 8. če neredno vodi knjige ali nemarno upravljo svojo pisarno; 9. če podpira zakotne pisarje v njihovem delu s pod¬ pisovanjem njihovih vlog. dajanjem nasvetov ali mnenj ali prikrivanjem njihovega dela; 10. če nima stanovanja po predpisih tega zakona (§ 30.), ali če ima podružnico svoje pisarne, ali če oprav¬ lja svoje uradne posle zunaj območja okrožnega sodišča svojega sedeža; 11. če sestavlja notarske listine še v kakšnem dru¬ gem jeziku razen uradnega; 12. če kupi na javni dražbi ali v teku drugega po¬ stopanja, ki ga vodi v lastnosti notarja, sodnega pover- 5 * 68 jenika ali zastopnika strank, na svoj račun ali na račun svojih sorodnikov stvar, ki se prodaja, ali če kupi ter¬ jatve, dedne zahtevke ali druge pravice; 13. če vrši proti plačilu državno ali drugo stalno, javno ali zasebno službo, če se ukvarja s trgovino in po¬ sredovanjem ali poklicem, ki po § 9.. odst. (*), št. 5., in odst. ( 2 ), ni dopuščen, če sklepa pod svojim imenom posle za druge ali zase pod tujim imenom ali je soude¬ ležen pri poslih, v katerih nastopa v lastnosti notarja ali sodnega poverjenika, če naloži denar, ki mu je za¬ upan v hranjenje, na svoje ime, kolikor mu ni to dovo¬ ljeno po predpisu § 124., odst. (‘), in naposled, če pod katerimkoli naslovom ali v kakršnikoli obliki sprejme obvezo poroštva ali odgovornosti v poslih, ki se sklepajo ob njegovem sodelovanju v lastnosti notarja. § 171. Odredbe tega zakona o disciplinski odgovornosti in o disciplinskem postopku proti notarjem naj se zmiselno uporabljajo tudi za vršilce dolžnosti notarjev, namestnike in pripravnike. § 172. j 1 ) Kazni radi nerednosti so: 1. pismeni opomin; 2. denarna kazen do dva tisoč dinarjev. § 173. ( x ) Kazni za disciplinske prestopke notarjev so: 1. pismeni ukor; 2. denarna kazen do deset tisoč dinarjev; 3. suspendiranje od izvrševanja poklica za izvestno dobo, ki ne sme prekoračiti enega leta; 4. izguba poklica. ( 2 ) Ob izrekanju denarne kazni proti notarju se sme obenem izreči, da se odtegne denarna kazen, če ne bo v določenem roku plačana, od kavcije. 69 ( 3 ) Kazen suspendiranja od izvrševanja poklica ima tudi to posledico, da je notar izključen za isto dobo tudi od vršenja poslov, omenjenih v § 3. ( 4 ) Zlasti se mora izreči kazen izgube poklica: 1. če je notar navzlic obstoju zakonitega zadržka z zvijačo dosegel svoje imenovanje; 2. če opravlja navzlic temu, da ga je pristojni disci¬ plinski svet suspendiral od izvrševanja službe, za suspen¬ diranja za svoj račun notarske posle, ali na kakršenkoli drugi način izigrava suspendiranje. § 174. j 1 ) Za disciplinske pregreške pripravnikov so na¬ stopne kazni: 1. pismeni ukor; 2. denarna kazen do dva tisoč dinarjev in do pet tisoč dinarjev, če je pripravnik namestnik ali vršilec dolžnosti notarja; 3. podaljšanje dobe prakse ali odvzetje pravice na- domestovanja ali pravice, biti vršilec dolžnosti notarja, toda tako eno kot drugo za največ eno leto; 4. izguba poklica. ( 2 ) Ob izrekanju denarne kazni proti pripravniku se sme obenem izreči, da bo izbrisan za tako dolgo iz imenika pripravnikov, dokler ne bo plačana denarna kazen. § 175. Notarji in notarski pripravniki, ki jim je bil po § 173., št. 4., odnosno § 174., št. 4., odvzet poklic, se iz¬ brišejo iz imenika in ne morejo biti vnovič imenovani za notarje, odnosno vnovič vpisani za pripravnike, dokler ne pretečejo tri leta od dneva izbrisa. § 176. Disciplinski pregreški, ki naj se kaznujejo kot ne- rednosti, zastarajo čez eno leto, disciplinski pregreški pa, ki naj se kaznujejo kot prestopki, izvzemši one, orne- 70 njene v § 174., odst. ( 4 ), zastarajo čez tri leta. Doba za¬ staranja pričenja teči z dnem, ko je bil pregrešek zagre¬ šen. Zastaranje se prekinja z vložitvijo disciplinske ovadbe pri disciplinskem sodišču ali pristojnem oblastvu. kakor tudi z vsemi onimi činjenicami, s katerimi se pre¬ kinja zastaranje po kazenskem zakoniku, Disciplinska oblast. § 177. (*) Za presojanje disciplinskih pregreškov notarjev na prvi stopnji je pristojen notarski disciplinski svet pri apelacijskem sodišču, v čigar območju vrši notar za časa uvedbe postopanja notarsko službo, na drugi stopnji pa notarski disciplinski svet pri kasacijskem sodišču. ( 2 ) Za presojanje nerednosti je pristojen, izvzemši primer § 198., odbor one notarske zbornice, v katere področju vrši notar za uvedbe postopanja notarsko službo. § 178. (') Notarske disciplinske svete pri apelacijskih so¬ diščih sestavljajo predsednik apelacijskega sodišča ali njegov namestnik, dva sodnika apelacijskega sodišča in dva notarja, disciplinski svet pri kasacijskem sodišču pa predsednik kasacijskega sodišča ali njegov namestnik, dva sodnika kasacijskega sodišča in dva notarja Kadar so člani sveta zadržani, jih nadomestujejo njihovi na¬ mestniki. ( 2 ) Sodniki, ki so člani teh svetov, in njih namest¬ niki se volijo ob začetku vsakega leta za dotično leto na plenarnih sejah apelacijskih sodišč, notarski člani teh svetov in njih namestniki pa se volijo na občnih zborih notarskih zbornic za tri leta. ( 3 ) V disciplinske svete pri apelacijskih sodiščih se izvolijo po dva sodnika in dva njihova namestnika. Vsaka notarska zbornica voli po dva člana in dva nji¬ hova namestnika v vsakega izmed teh dveh svetov. 71 Nihče ne sme biti izvoljen za isto dobo v disciplinski svet apelacijskega in kasacijskega sodišča. ( 4 ) Dotična sodišča in zbornice morajo obvestiti o izidu volitev članov disciplinskih svetov ministra pravde ( 5 ) Izmed izvoljenih članov sestavlja predsednik so¬ dišča svete za vsak posamezni primer. § 179. Predpisi § 153. se zmiselno uporabljajo tudi za no¬ tarske člane disciplinskega sodišča. § 180. Člani disciplinskega sodišča opravljajo svojo dolžnost brezplačno. V poslovniku zbornice se določi, v koliko povrne zbornica notarskim članom njihove stroške, zlasti pa potne stroške, združene z opravljanjem te njihove dolžnosti. § 181. j 1 ) Sodniki-notarji položijo, preden sodijo prvič v tej lastnosti, pred predsednikom sveta prisego, da bodo vestno in nepristransko izpolnjevali svojo sodniško dolž¬ nost. ( 2 ) Notarji kot sodniki spadajo radi kršitev disci- plinsko-sodniških dolžnosti pod disciplinsko oblast kasa¬ cijskega sodišča, toda pri tem se morajo uporabljati od¬ redbe tega zakona o disciplinskih kaznih. § 182. č) Člani disciplinskega sodišča, zoper katere je v teku preiskava radi kateregakoli zločinstva ali radi pre¬ stopka iz koristoljubja ali proti javni morali, ali zoper katere je v teku preiskava ali razprava radi disciplin¬ skega pregreška, sploh ne morejo opravljati svoje dolž¬ nosti v disciplinskem sodišču, dokler ni končano posto¬ panje radi vseh teh kaznivih dejanj. 72 ( 2 ) Če jih obsodi sodišče radi zločinstva ali pre¬ stopka ali disciplinsko sodišče radi disciplinskega pre¬ stopka pravomočno na kazen, prestane ta njih častna dolžnost, čim postane obsodba pravnoveljavna. Za po¬ novno pridobitev te častne dolžnosti veljajo predpisi kazenskega zakonika. § 183. V disciplinskem postopanju ne sme sodelovati kot član disciplinskega sveta: 1. kdor je z disciplinskim prestopkom oškodovan ali je tožitelj; 2. kdor je oškodovančev zakonski drug ali njegov izvoljeni ali zakoniti zastopnik; 3. kdor je z obtožencem ali oškodovancem sorodnik po krvi v premi vrsti, v svaštvu ali posvojitvi do ka¬ teregakoli kolena, v stranski vrsti po krvi do četrtega, v svaštvu pa do drugega kolena; 4. kdor je sodeloval pri poizvedovanjih ali v pre¬ iskavi, ne sme sodelovati pri razsojanju; 5. kdor je sodeloval pri razsojanju na prvi stopnji, ne more sodelovati pri razsojanju na drugi stopnji. § 184. Obdolženec ima pravico, da odkloni po enega sod¬ nika, ne da bi navedel za to razloge. § 185. Notarski disciplinski sveti predlagajo koncem vsa¬ kega leta ministru pravde poročilo o svojem poslovanju. V tem poročilu naj navedejo, katere disciplinske zadeve so končane ter kako in v kakšnem stanju postopanja so nedokončane zadeve. Disciplinsko postopanje. § 186. Disciplinski svet uvede postopanje na ovadbo od¬ bora notarske zbornice, višjega državnega tožilca ali drugega javnega oblastva ali oškodovane stranke. 73 § 187. ( x ) Vsa oblastva morajo takoj prijaviti odboru no¬ tarske zbornice ali predsedniku apelacijskega sodišča službene kršitve notarja, za katere zvedo ob izvrševanju svoje službe (§ 166., odst. ( x )). ( 2 ) Odbor zbornice in višji državni tožilec morata uradoma ali po naročilu občnega zbora zbornice, odnosno ministra pravde, zahtevati pred disciplinskim sodiščem uvedbo preiskave in kaznovanja takih dejanj, ki so kaz¬ niva kot disciplinski prestopki. Njih dolžnost je, da vsa taka kazniva dejanja, ki se jim prijavijo, ali sami za nje zvedo, takoj naznanijo predsedniku apelacijskega sodi¬ šča kot predsedniku disciplinskega sodišča. ( 3 ) Višji državni ali vrhovni državni tožilec mora pri poizvedovanju, preiskavi in razpravi predlagati vse potrebno, zastopati obtožbo in vršiti vse ostale obtožilne posle, predpisane v tem zakonu. On sme vpogledati vse uradne spise, da lahko stavi svoje predloge, preden izreče disciplinski svet svojo odločbo. On mora prisostvo¬ vati vsaki seji disciplinskega sodišča. ( 4 ) Višjemu in vrhovnemu državnemu tožilcu je v vsaki dobi dovoljeno, da se s pregledom spisov in¬ formirata o stanju uvedenih preiskav in zahtevata, naj se jima dopošljejo spisi, ne smeta pa s tem zadrževati disciplinskega postopanja. § 188. ( x ) Če pride disciplinsko sodišče do zaključka, da je dejanje, ki ga je notar obdolžen, kaznivo po kazen¬ skem zakoniku, obvesti o tem državnega tožilca. ( 2 ) Do zaključka kazenskega postopanja disciplinsko postopanje počiva. § 189. Kazenska sodišča morajo sporočiti disciplinskemu sodišču, kadar se proti notarju ali notarskemu priprav¬ niku uvede preiskava, dvigne obtožba ali se stavi v 74 pripor. Po končanem kazenskem postopanju odstopi ka¬ zensko sodišče akte disciplinskemu sodišču ali pa dovoli, če so mu še potrebni, delegatu disciplinskega sodišča pregled in prepis aktov. § 190 . j 1 ) Disciplinsko sodišče odloča s sklepom, ali naj se postopanje ustavi, ali naj se ovadba odstopi odboru zbornice, ker gre samo za nerednost, ali pa naj se uvede preiskava. Pred tako odločbo sme izvesti vsa po¬ trebna poizvedovanja. ( 2 ) V sklepu, s katerim se uvaja preiskava, mora natančno označiti točke obdolžitev, v sklepu, s katerim se postopanje ustavlja, pa razloge ustavitve. ( 3 ) Zoper sklep, da se postopanje ustavi ali da se ovadba odstopi odboru zbornice, ker gre samo za ne¬ rednost, se sme pritožiti tožilec v roku petnajstih dni na disciplinski svet kasacijskega sodišča. § 191 . Disciplinsko sodišče izda na predlog državnega to¬ žilca sklep, da se brez uvedbe preiskave določi razprava, če pride do zaključka, da je stvar izčrpno objasnjena in zrela za sodbo. Razprave pa ni moči določiti, preden se ne da obdolžencu priložnost, da se opraviči. § 192 . ( 1 ) Če disciplinsko sodišče odloči, da naj se uvede disciplinska preiskava ali da naj se izvedejo poizvedbe, določi predsednik disciplinskega sodišča preiskovalnega poverjenika. ( 2 ) Preiskovalni poverjenik sme zaslišati priče, iz¬ vedence in obdolženca, ali zahtevati od njega pismeno pojasnilo, in vpogledati ali zahtevati spise in potrebne podatke od sodišč in upravnih oblastev. Po potrebi sme zaprositi vsa sodišča, da izvedejo poizvedbe. 75 § 193 ( J ) Preiskovalni poverjenik sme za trajanja po¬ izvedb ali preiskave, kolikor smatra, da ni to v nasprotju z namenom postopanja, dovoliti obdolžencu neomejeno ali delno pregledovanje spisov. Če bi preiskovalni po¬ verjenik ne dovolil obdolžencu pregledati spise, sme ob¬ dolženec zahtevati, da o tem odloči predsednik disciplin¬ skega sodišča. ( 2 ) Po vročitvi vabila na razpravo smeta obdolženec in njegov zagovornik pregledati vse spise razen posve¬ tovalnih zapisnikov. ( 3 ) Prepovedano je, objavljati vsebino spisov v tisku. Objavljanje v tisku se kaznuje po predpisih § 151. kazenskega zakonika. § 194. ( J ) Spisi o dovršenih poizvedbah, odnosno o dovršeni disciplinski preiskavi, se odpošljejo višjemu državnemu tožilcu, on pa jih predloži tekom 15 dni od dneva vro¬ čitve disciplinskemu sodišču. ( 2 ) O izvršenih poizvedbah, odnosno o izvedeni disciplinski preiskavi se mora obvestiti obdolženec, ki sme staviti disciplinskemu sodišču svoje predloge, disci¬ plinsko sodišče pa sme tudi uradoma odrediti, da naj se poizvedbe, odnosno preiskava, izpopolnijo. § 195. (*) Kadar višji državni tožilec vloži predlog, da naj se razpiše razprava (§§ 187., odst. ( 3 ) in 191.), izda dis¬ ciplinsko sodišče zadeven sklep. Če sklene, da je stvar zrela za razpravo, označi v tem sklepu točke obdolžitev z razlogi in ga odpošlje obdolžencu in višjemu državne¬ mu tožilcu. Zoper ta sklep ni pravnega sredstva. ( 2 ) Tožilec in obdolženec smeta v roku osmih dni od dneva vročitve sklepa staviti nadaljnje predloge in navesti nove dokaze. Umestnost teh predlogov in doka¬ zov oceni predsednik disciplinskega sodišča v svoji dis¬ krecijski oblasti in odredi, kar je potrebno. Po preteku 76 tega roka odredi predsednik dan in uro za ustno raz¬ pravo. Razpravo mora tako določiti, da preteče od dne vročitve vabila obdolžencu do dneva razprave najmanj osem dni. Istočasno poskrbi, da se obvesti o razpravi višji državni pravdnik, da se povabijo priče in da se pri¬ pravi vse, kar je potrebno za ustno razpravo. § 196. O Disciplinsko sodišče more v teku postopanja iz¬ dati sklep o začasni odstranitvi (suspenziji) notarja ali vršilca dolžnosti iz službe, namestniku ali pripravniku pa odvzeti pravico nadomestovanja ali prakse, kolikor je to priporočljivo radi zaščite časti in ugleda stanu in varovanja interesov strank. ( 2 ) Začasna odstranitev se mora odrediti v primerih: 1. kadar je proti notarju, vršilcu dolžnosti notarja, namestniku ali pripravniku uvedena preiskava radi kakršnegakoli zločinstva ali drugega kaznivega dejanja, zagrešenega iz koristoljubja; 2. če je bil obdolženec obsojen od disciplinskega so¬ dišča na izgubo službe, a ta razsodba še ni pravomočna. ( 3 ) Začasna odstranitev se prekliče, čim preneha razlog, radi katerega je bila izrečena. ( 4 ) O teh odločbah je treba takoj obvestiti odbor zbornice, obdolženca, višjega državnega tožilca in pri¬ stojno apelacijsko sodišče. ( fl ) V posebno nujnih primerih, če se po naravi in obsegu kaznivega dejanja ugotovi, da bi bilo škodljivo za javno službo, obdržati notarja (vršilca dolžnosti no¬ tarja, namestnika ali pripravnika) v službi, dokler ne odloči disciplinsko sodišče, sme odrediti in takoj izvesti začasno odstranitev notarja odbor zbornice ali predsed¬ nik apelaciiskega sodišča, ki pa mora tekom 24. ur spo¬ ročiti odločbo z utemeljitvijo tako suspendiranemu no¬ tarju. kakor tudi disciplinskemu sodišču, ki po hitrem zaslišanju suspendiranega notarja brez odloga odloči, ali naj se začasna odstranitev ukine ali pa ostane v veljavi. 77 Zoper to odločbo imata tako obdolženec kakor tudi višji državni tožilec pravico do pritožbe na disciplinski svet pri kasacijskem sodišču. §197. P) Obdolženec, pa naj je prišel na razpravo ali ne, ima pravico, imeti pri' razpravi svojega zagovornika. ( 2 ) Svet sme po svoji uvidevnosti odrediti, da naj pride obdolženec osebno na razpravo. § 198. Sodišče v razsodbi obdolženca bodisi oprosti, ali pa ga proglasi za krivega dejanja, katerega je obdolžen. V razsodbi je treba izrečno omeniti, ali je notar za¬ krivil disciplinski prestopek (§§ 167. in 170.) ali pa nerodnost § 169.). V zadnjem primeru izrečedisciplinsko sodišče samo kazen radi nerednosti. Razsodba, ki vse¬ buje odločbo o disciplinski kazni, mera vsebovati tudi odločbo o povračilu stroškov disciplinskega postopanja. §199. ( 1 ) Stroške za posamezne posle disciplinskega posto¬ panja zalaga država ali notarska zbornica, pri čemer je upoštevati, čigavi organi so te posle opravili. ( 2 ) Odločba, kakšne stroške je povrniti in kako naj se povrnejo, se izreče po predpisih zakonika o sodnem kazenskem postopku, ki se tudi tu uporablja. ( 3 ) V primeru, kadar je obdolženec oproščen, ali če se stroški od njega ne morejo iztirjati, jih nosi oni, ki jih je založil. § 200 . Odpravek razsodbe, ki se takoj izreče in razglasi, je treba vročiti v roku petnajstih dni obdolžencu, državnemu tožilcu in oškodovani stranki, če se je pridružila posto¬ panju. Prepis razsodbe se odpošlje odboru one zbornice, ki ji pripada obdolženec. 78 §201. 0) Vročitve se morajo opraviti v roke obdolženca samega ali njegovega v to pooblaščenega zastopnika. ( 2 ) Če bivališče obdolženca ni znano in si tudi ni izbral zastopnika, določi disciplinsko sodišče za obdol¬ ženčevega zastopnika enega člana zbornice, dokler ne naznani obdolženec svojega bivališča, ali dokler ne ime¬ nuje svojega zastopnika. Zadevni sklep se objavi v »Služ¬ benih novinah« in v službenem listu dotične banovine, če tak list izhaja. Oni zastopnik zastopa koristi obdol¬ ženca in ima vse pravice branilca. ( 3 ) Priobčevanje razsodbe obdolžencu s pomočjo tiska ni dovoljeno. § 202 . ( J ) S prizivom je moči izpodbijati razsodbo notar¬ skega sveta pri apelacijskem sodišču glede odločbe o krivdi in kazni in o povračilu stroškov, s pritožbo je moči izpodbijati sklepe notarskega sveta pri apelacijskem sodišču, kolikor se nanašajo na samo izvajanje disciplin¬ skega postopanja. Pritožba je dopustna tudi, kadar se razsodba izpodbija samo glede odločbe o povračilu stroškov. ( 2 ) Za pretresanje priziva in pritožbe je pristojen disciplinski svet kasacijskega sodišča. § 203. Pravico do priziva in pritožbe imajo: 1. obdolženec; 2. roditelji, otroci in vdova obdolženca, če je umrl, preden je postala razsodba, s katero je bil obsojen, pravomočna; 3. višji državni tožilec; 4. oškodovanec. § 204. j 1 ) Pravna sredstva se vlagajo pri svetu, ki je sodil na prvi stopnji, pismeno v roku petnajstih dni od dneva 79 vročitve razsodbe ali sklepa. Ta rok se ne more podalj¬ šati. Če pade poslednji dan roka na nedeljo ali praznik, izteče rok naslednjega delavnega dne. Dan, katerega je bilo pravno sredstvo oddano na pošto, se smatra za dan vložitve. Če oni, ki je bil obsojen na disciplinsko kazen, umre v času, ko še teče rok za pravno sredstvo, začne teči rok za osebe, navedene v § 203., št. 2., z dnem nje¬ gove smrti. ( 2 ) Disciplinski svet zavrne prizive in pritožbe, ki so bile vložene po preteku roka. ( 3 ) Pravno sredstvo, ki je bilo pravočasno vloženo, odloži izvršbo odločbe, zoper katero je bilo prijavljeno, izvzemši odločbo v smislu § 196. § 205. j 1 ) O prizivih, ki so bili pravočasno priglašeni, izre¬ če disciplinski svet pri kasacijskem sodišču razsodbo po ustni razpravi. ( 2 ) Kasacijsko sodišče sme pred določitvijo in tudi tekom ustne razprave odrediti, da disciplinsko sodišče izpopolni poizvedbe. § 206. O pritožbah sklepa disciplinski svet pri kasacijskem sodišču po zaslišanju vrhovnega državnega tožilca v nejavni seji. § 207. Sklep kasacijskega sodišča se odpošlje disciplinske¬ mu sodišču, ki ga vroči strankam. § 208. Kadar dovoli disciplinski svet kasacijskega sodišča postavitev v prejšnji stan, sme takoj izreči odločbo v glavni stvari, če ni potrebna ustna razprava. 80 § 209. Zoper disciplinsko odločbo odbora notarske zbornice radi nerednosti (§ 177, odst. (2), ki mora biti utemelje¬ na, je dopustna pritožba na disciplinski svet pri apela- cijskem sodišču (§§ 203. in 204.). Zoper sklep tega sveta ni več nobenega pravnega sredstva. § 210 . Kolikor nima ta zakon posebnih odredb, se uporab¬ ljajo za postopanje pred disciplinskimi sveti zmiselno predpisi zakonika o sodnem kazenskem postopku. Izvršitev razsodb in drugih odločb v disciplinskem postopanju. § 211 . Vsaka izvršna pravomočna disciplinska kazen se vpiše v knjigo, ki jo vodi odbor notarske zbornice. Odbor izbriše iz knjige ukore in popolnoma plačane denarne kazni, ki ne presegajo šest sto dinarjev, če zahteva to kaznovani po triletnem neoporečnem obnašanju. Odbor zbornice je dolžan skrbeti za izvršitev razsodb in začasnih sklepov (§ 196.). § 212 . Če se morajo denarna kazen ali stroški izterjati po izvršilnem oblastvu, predlaga odbor na podstavi izvlečka iz izvršljive razsodbe izvršbo pri pristojnem oblastvu. § 213. Denarne kazni (globe), določene v tem zakonu (§§ 157., št. 10., 158., odst. ( 2 ), 172., št. 2., 173., št. 2., 174., št. 2. in 225.), je uporabiti za podpiranje notarjev, vršilcev dolžnosti notarja, namestnikov in notarskih pripravnikov ter njih revnih vdov ali njih sirot, če so te osebe brez lastne krivde zašle v revščino (§ 156., št. 7.). 81 § 214. Kadar se notar z disciplinsko razsodbo suspendira ali odstrani iz službe, odnosno odredi njegov izbris iz imenika, obvesti odbor, ko postane razsodba pravomočna, o tem ministra pravde, kasacijsko sodišče in pristojno apelacijsko sodišče in odredi istočasno, da se to razglasi v »Službenih novinah« in v službenem listu dotične bano¬ vine, če tak list izhaja. To velja tudi v primeru začasne odstranitve notarja ali vršilca dolžnosti notarja iz službe (§ 196., odst. j 1 ). ' § 215. Če obsodi kazensko sodišče notarja ali pripravnika na kazen, s katero je po zakonu združena izguba službe, odredi disciplinsko sodišče takoj, čim prejme obvestilo kazenskega sodišča v smislu § 427., odst. ( 2 ) zakonika o sodnem kazenskem postopku, brez razprave, da se ob¬ sojeni odstrani iz službe in izbriše iz imenika. O tem ob¬ vesti ministra pravde in notarsko zbornico ter razglasi to v »Službenih novinah« in v službenem listu banovine, če tak list izhaja. Obnova disciplinskega postopanja. § 216. j 1 ) Če se disciplinsko postopanje ustavi ali je obdol¬ ženec oproščen, se sme obnoviti postopanje na škodo obdolženca samo. če se navedejo nove činjenice in nova dokazna sredstva, ki utegnejo biti sama po sebi ali v zvezi s prej izvedenimi dokazi važna za ugotovitev krivde obdolženca. ( 2 ) Če je bil notar obsojen na disciplinsko kazen, se sme dovoliti obnova postopanja na škodo obsojenega samo, če bi nove Činjenice ali dokazna sredstva že sama po sebi ali v zvezi s prej navedenimi dokazi govorila za strožjo kazen. § 217. Na disciplinsko kazen obsojeni notar, njegova vdova, roditelji in otroci smejo zahtevati obnovo postopanja tudi 6 82 po prestani kazni, če navedejo nove činjenice in nova dokazna sredstva, ki že sama po sebi ali v zvezi s prej izvedenimi dokazi govorijo za oprostitev ali vsaj za milejšo kazen mesto strožje kazni. § 218. j 1 ) 0 obnovi postopanja odloča brez predhodne ustne razprave ono disciplinsko sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji. ( 2 ) Odločba se vroči prosilcu in višjemu državnemu tožilcu. Zoper njo se lahko vloži pritožba na disciplinski svet pri kasacijskem sodišču. § 219. Z dovolitvijo obnove izgubi svojo moč razsodba, koli¬ kor se nanaša na ono kaznivo dejanje, ki je radi njega bila dovoljena obnova. Z obnovo se vrača postopanje v stanje preiskave. Toda disciplinsko sodišče, ki je dovolilo ob¬ novo postopanja v korist obdolženca, sme z dovoljenjem višjega državnega tožilca izreči takoj novo sodbo, s ka¬ tero se obdolženec oprosti ali mileje kaznuje. § 220 . j 1 ) Če je notar, v čigar korist je bila dovoljena ob¬ nova postopanja, vnovič obsojen, se ne sme izreči zoper njega strožja kazen nego je bila ona, ki je na njo bil obsojen s prejšnjo sodbo. ( 2 ) Pri odmeri kazni se upošteva že prestana kazen. ENAJSTO POGLAVJE. Notarji kot sodni poverjeniki. Opravljanje zapuščinskih razprav. § 221 . ( x ) Če ni v posebnih zakonih kaj drugega določe¬ nega, spada obravnavanje zapuščinskih razprav pravi¬ loma (§§ 222. in 224., odst. ( x )) v delokrog notarjev kot 83 sodnih poverjenikov. V ta namen odpošilja sodišče no¬ tarju osmrtnice, iz katerih se sklepa, da je zapustnik zapustil imenovino. ( 2 ) Kot sodni poverjenik opravlja notar vse posle zapuščinskega postopanja, izvzemši: 1. zasliševanje prič ustnih poslednjih naredb pod prisego; 2. izdajanje sklepov o priglasitvah za dediče; 3. izdajanje sklepov, ki se z njimi stranke v prime¬ rih nasprotujočih si dednih izjav napotujejo na pravno pot; 4. dovoljenje odsvojitve zapuščine ali posameznih predmetov iz zapuščine; 5. odobrenje zapuščinske razprave; 6. izdajanje odločb o prisojilu (izročitvi) dediščine. ( 3 ) Notar je zlasti pooblaščen, da zaslišuje brez pri¬ sege priče ustnih poslednjih naredb v zapuščinskem po¬ stopanju; da postavlja na zapuščinski razpravi sami začasno, s pogojem naknadne odobritve sodišča, skrb¬ nike odsotnim in nesvojepravnim osebam; da sestavlja inventar (izkaz) zapuščine in osnutke za odločbe o pri¬ sojilu zapuščine in da sploh pripravi vse potrebno za prisojilo zapuščine, kolikor ni za to potrebna predhodna sodna odločba. ( 4 ) Če je na sedežu kakšnega sreskega sodišča več notarjev, določi minister pravde po zaslišanju predsed¬ nika apelacijskega sodišča za vsakega notarja kolikor mogoče enako področje na tem sedežu. V takih primerih se smejo poveriti posli zapuščinskega postopanja v po¬ sameznih zapuščinskih zadevah samo onemu notarju, v čigar področju je imel zapustnik pred smrtjo svoje pre¬ bivališče. Minister pravde izvrši lahko vsaka tri leta na predlog predsednika apelacijskega sodišča in notarske zbornice novo razdelitev področij. § 222 . (‘) Sodišče iz važnih razlogov lahko sklene, da iz¬ vede samo zapuščinsko razpravo. Zoper ta sklep ni 6 * 84 pravnega sredstva. Prav tako sme sodišče iz važnih razlogov odvzeti notarju vodstvo zapuščinske razprave, ki mu je bilo prej poverjeno. Ta sklep, ki mora biti ute¬ meljen, se vroči notarju in vsem dedičem; notar in de¬ diči vložijo lahko zoper ta sklep rekurz po predpisih za¬ kona o nespornem postopanju. Ta rekurz ima odložilno moč. ( 2 ) Dediči smejo, če vsi soglašajo, v roku petnajstih dni, ko so bili od sodišča ali notarja obveščeni o zapust¬ nikovi smrti, izjaviti sodišču pismeno ali ustno, da opra¬ vijo sami zapuščinsko razpravo. V takem primeru odredi sodišče notarju, ki mu je bilo poverjeno vodstvo zapu¬ ščinske razprave, da naj vrne zapuščinske spise. Ce pa ne predložijo dediči v roku enega meseca sodišču pisme¬ nega poročila o izvedeni zapuščinski razpravi in v zakonu predpisanega pregleda (izkaza) razdelitve zapuščine, ali če predloženi spisi o izvedeni razpravi in pregled ne ustrezajo zakonskim predpisom, poveri sodišče vnovič notarju vodstvo zapuščinske razprave. Sodišče sme rok za predložitev spisov o izvedeni zapuščinski razpravi iz važnih razlogov primerno podaljšati. Zoper odločbe so¬ dišča, izdane po predpisih tega odstavka, ni pravnega sredstva. Drugi posli, ki se smejo poveriti notarju. § 223. (') Sodišče sme poveriti notarju tudi še nastopne posle: 1. zapečatenje in inventariziranje konkurzne mase; 2. cenitve in dražbe premičnin in nepremičnin v nespornem postopanju, zlasti opravljanje prostovoljne dražbe; 3. v važnejših zadevah razprave o razdelitvi naj¬ višjega ponudka, dohodkov prisilne uprave in konkurzne mase; 4. sestavljanje ali pregledovanje računov, ki jih po¬ lagajo skrbniki, prisilni in ostali upravitelji večjih imovin; 85 5. vse one posle, ki se mu smejo poveriti po poseb¬ nih zakonskih predpisih. ( 2 ) Sodišče sme odvzeti poverjeni posel notarju v vsakem času. če to zahtevajo upravičeni razlogi. ( 3 ) Notar je odgovoren za vsako škodo, ki jo po lastni krivdi povzroči kot sodni poverjenik strankam. Položaj in poslovanje notarja kot sodnega poverjenika. § 224. (’) Kolikor ne vsebuje ta zakon posebnih odredb, veljajo za poslovanje notarja kot sodnega poverjenika predpisi za sodišča. Zlasti je v tem pogledu zmiselno uporabljati predpise civilnega pravdnega postopka o izključitvi in odklonitvi sodnikov. Da li so podani raz¬ logi za izključitev ali odklonitev notarja, odloča sodišče, ki ga je postavilo za svojega poverjenika. (-’) Notar kot sodni poverjenik uživa isto zaščito za¬ konov kot javni uradnik. ( 3 ) Predpisi, ki veljajo za vročevanje sodnih spisov, veljajo tudi za vročanje vabil, sporočil in odločb, ki jih izdaja notar kot sodni poverjenik; te vročitve se lahko vršijo s pošto, poštnine prosto, ali preko občinskih ob- lastev ali preko sodišč. ( 4 ) Pri izvrševanju sodnih nalogov sme notar zahte¬ vati pravno pomoč, obvestila in potrebne podatke tudi od drugih oblastev; take vloge so proste kolkovine. ( 5 ) Po izvršitvi naloga mora notar predložiti brez odloga poročilo sodišču, od katerega je prejel nalog. Nadzorstvo nad poslovanjem notarja kot sodnega poverjenika. § 225. (') Nadzorstvo nad poslovanjem notarja kot sodnega poverjenika vodi sodišče, ki mu je dalo nalog. To so¬ dišče sine prisiliti notarja z globo do tisoč dinarjev, da izvrši nalog in predloži spise o poverjenem mu poslu. 86 ( ž ) Zoper sklep o globi ima notar v roku petnajstih dni od dneva vročitve pravico do pritožbe na višje so¬ dišče, ki sklepa o tem končnoveljavno. Hranjenje spisov o poslih notarja kot sodnega poverjenika. § 226 . (’) Vsi spisi, ki se nanašajo na zadeve, ki je v njih postopal notar kot sodni poverjenik, se hranijo ločeni od drugih spisov. Spisi o vsaki posamezni zadevi se stavijo v poseben ovoj. ( 2 ) Če je notar premeščen v drug srez ali če dru¬ gače preneha njegova služba v dotedanjem službenem kraju, mu odvzame sodišče, ki ga je postavilo za svojega poverjenika, vse poverjene spise, da jih izroči vršilcu dolžnosti ali nasledniku notarja, ali da jih samo nadalje vodi. DVANAJSTO POGLAVJE. Notarske nagrade. Nagrade za delo notarja. § 227 . (') Notar sme za svoja uradna dela, ki jih je opravil kot notar, računati in jemati samo nagrado po predpi¬ sani tarifi. Pogodbe, ki bi se z njimi obljubila notarju večja nagrada kakor je v tarifi, so prepovedane in pravno neučinkovite. ( 2 ) Samo tedaj, ko zahteva opravljeni posel nepri¬ merno velike priprave ali mnogo časa. ali je združen s posebnimi težkočami, študijem in odgovornostjo, ali je tako obsežen, da je nagrada po tarifi nezadostna, sme zahtevati notar večjo nagrado, primerno njegovemu ve¬ čjemu trudu. ( 3 ) Isto velja, če se opravi na izrečno zahtevo stran¬ ke posel v času med osemnajsto in osmo uro. 87 ( 4 ) Notar mora navesti razlog, radi katerega je ra¬ čunal večjo nagrado. § 228. (>) Ce ne pristane stranka na nagrado, ki jo je ra¬ čunal notar, sme on ali stranka zahtevati, da naj odmeri to nagrado sresko sodišče na sedežu notarja. ( 2 ) Sodišče se drži v prvi vrsti notarske, odnosno advokatske tarife. Če pa za izvesten posel v tarifi ni označena nagrada in prav tako v primeru § 227., odst. ( 2 ), jo odmeri sodišče po lastni oceni, uvažuje pri tem vse okolnosti posameznega primera, zlasti pa vrednost predmeta, obseg in težkoče posla, uporabljeni čas in vloženi trud. ( 3 ) Zoper tako odločbo imata notar in stranka pra¬ vico do rekurza na pristojno sodišče druge stopnje, ki odloči končnoveljavno. § 229. Za začete posle, ki so ostali nedovršeni brez krivde notarja, mu gre primerna nagrada, ki pa nikakor ne sme biti enaka nagradi za dovršeni posel. Izdatki in stroški v gotovini se morajo tudi v tem primeru v celoti povrniti. § 280. Za plačilo nagrade odgovarjajo solidarno, če ni bilo z notarjem dogovorjenega kaj drugega, vse osebe, ki so sklenile pravni posel ali prosile notarja za uradno po¬ sredovanje. § 281. (*) Notar je upravičen zahtevati, da se mu plača na¬ grada takoj po dovršenem poslu, sme pa zahtevati za izvršitev posla tudi primeren predujem. ( 2 ) Notar ni primoran izdajati odpravkov, izvlečkov, prepisov ali potrdila, preden se mu ne plača nagrada. Ta odredba se ne nanaša na poslovanje notarja kot sod¬ nega poverjenika. 88 § 232 . Za izvirnike, odpravke, izvlečke, prepise in potr¬ dila, ki so radi pomanjkljive oblike ali drugače neve¬ ljavna ali neuporabna po krivdi notarja, nima notar pra¬ vice do nagrade. Stranka more zahtevati povračilo pla¬ čane nagrade. § 233 . Notar, ki izterja večjo nagrado, kakor mu gre po ta¬ rifi ali zakonu, mora povrniti presežek, poleg tega pa odgovarja tudi disciplinski, kolikor ni zagrešil dejanja, kaznivega po kazenskem zakoniku. § 234 . (‘) Notar mora na vsaki listini in tudi na vsakem odpravku (§§ 1. in 2.) zabeležiti posamezne in skupne zneske zaračunane nagrade. ( 2 ) Na zahtevo stranke se mora izdati na njene stro¬ ške podroben račun in pobotnica o plačani nagradi in stroških. Nagrade za dela notarja kot sodnega poverjenika. § 235 . j 1 ) Nagrado notarja kot sodnega poverjenika mora vedno določiti in prisoditi sodišče, ki je postavilo notarja za svojega poverjenika. Notarju je prepovedano pogajati se s strankami o teh pristojbinah ali nagradi. ( 2 ) Nagrado in stroške notarja kot sodnega pover¬ jenika izterja od strank uradoma sodišče po predpisih, ki veljajo za sodne pristojbine. ( 3 ) Država ne jamči za izterljivost. Nagrade za zastopanje pred sodiščem. § 236 . j 1 ) Nagrade za zastopanje stranke pred sodiščem se določajo po predpisih zakona o advokatih. 89 ( 2 ) Notarju gre v lastnih zadevah ista nagrada, ki bi mu šla, če bi naredil dotično stvar kot advokat kakšne stranke. Izdajanje tarife o nagradah notarjev. § 237. (*) Minister pravde določi po zaslišanju notarskih zbornic in apelacijskih sodišč z uredbo tarifo, ki se bodo po njej odmerjale nagrade za uradno poslovanje notar¬ jev in za posle notarjev kot sodnih poverjenikov. Dolo¬ čena tarifa se more z izpremembo razmer izpremeniti. ( 2 ) Minister pravde se pooblašča, da predpiše tako tarifo tudi za nagrade notarjev ob sestavljanju zasebnih listin. Ce se predpiše taka tarifa, se uporabljajo ana¬ logno predpisi §§ 227. in 228. o večjih nagradah, kakor so one po tarifi. TRINAJSTO POGLAVJE. Zavarovanje notarjev. ' § 238. (‘) Notarske zbornice morajo najpozneje v dveh le¬ tih, ko stopi ta zakon v veljavo, zagotoviti svojim čla¬ nom in njih rodbinam z zavarovanjem zoper nezgode, za onemoglost, starost in smrt potrebno vzdrževanje. Natančnejše odredbe o načinu tega zavarovanja, zlasti o višini in plačevanju prispevkov (vlog), o pogojih in višini prejemkov predpiše zbornica s posebnim pra¬ vilnikom. Za ta pravilnik je treba odobritve ministra pravde in objaviti se mora v »Službenih novinah«. ( 2 ) Radi zavarovanja se sme združiti več notarskih zbornic in ustanoviti skupen zavarovalni sklad. 90 ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Zakotni pisarji. § 239. ( J ) Radi zakotnega pisarjenja se kaznujejo vse ose¬ be, ki opravljajo posle, ki spadajo po tem zakonu v delo¬ krog notarja. ( 2 ) Glede kazni za ta dejanja velja predpis § 120. zakona o advokatih. ( s ) Kazensko postopanje radi zakotnega pisarjenja se sme uvesti na predlog državnega tožilca ali notarske zbornice, ki imata vse tožilske pravice. PETNAJSTO POGLAVJE. Prehodne in sklepne odredbe. § 240. Poslovanje notarske zbornice, njenih občnih zborov in odborov disciplinskega sveta in pokojninskega skla¬ da kakor tudi poslovanje zveze notarskih zbornic ni za¬ vezano ne taksi ne poštnini. § 241. Vojni invalidi, ki so se udeležili minulih vojn za osvoboditev in ujedinjenje in ki so dovršili pravne na¬ uke, preden se je izdelal ta zakon, smejo biti takoj, ko položijo sodniški ali advokatski izpit, imenovani za no¬ tarje, če ni zadržkov iz § 9. tega zakona in če ustrezajo pogojem iz št. 1. do 3. § 6. tega zakona. § 242. (*) Odredbe tega zakona o praksi in o pogojih za opravljanje izpita ter za pridobitev notarskega mesta, ne veljajo za vse one, ki so v tem pogledu v kraljevini Ju¬ goslaviji že izpolnili zahteve dosedanjih zakonov in 91 uredb kraja, kjer so opravljali prakso, dokler ni stopil ta zakon v veljavo, kakor tudi ne za one notarske pri¬ pravnike, ki so vstopili v prakso do dne 1. oktobra leta 1929. — vse to, če so bili prejšnji pogoji za prakso in za opravljanje izpita ugodnejši od dosedanjih. (-) Notarji srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti iz ozemlja bivše Avstro-Ogrske, ki pridobijo državljanstvo kraljevine Jugoslavije, smejo biti na prošnjo imenovani za notarje brez prakse in brez izpita, predvidenega v tem zakonu. ( 3 ) Notarskim pripravnikom srbsko-hrvatsko-sloven¬ ske narodnosti iz omenjenega ozemlja se všteje, če po¬ stanejo državljani kraljevine Jugoslavije, čas njih dote¬ danje notarske pripravniške prakse in se jim prizna veljavnost notarskega, advokatskega ali sodniškega iz¬ pita, ki so ga opravili na omenjenem ozemlju. § 243. C) V času petih let od dne, ko stopi ta zakon v ve¬ ljavo, se smejo imenovati za notarje poleg oseb, ome¬ njenih v § 8., tudi osebe, ki so izpolnile pogoje iz št. 1., 2., 3., 4. in 6. § 6. tega zakona. V istem času se ne bo uporabljal predpis § 12., odstavek 6. ( 2 ) Oni, ki so v območjih apelacijskih sodišč v Beo¬ gradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici zavze¬ mali, preden stopi ta zakon v veljavo, pet let položaj državnega pravobranilca ali sodnika ali tajnika višjih sodišč, smejo biti imenovani za notarje, tudi če nimajo v § 6., št. 5. predpisane prakse, niti sodniškega in niti odvetniškega izpita. § 244. (0 Minister pravde se pooblašča: 1. da v območjih, kjer se šele uvaja ustanova no¬ tariata, v teku desetih let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, neglede na predpise § 10., odstavek ( 2 ) in ( s ) izjemoma predpiše, da naj se osnuje eno notarsko me¬ sto na vsakih petdeset tisoč prebivalcev in združita dva 92 ali več sodnih srezov, ki ne štejejo skupaj več nego pet¬ deset tisoč prebivalcev, v eno samo notarsko območje; 2. da združi v območju apelacijskega sodišča v Spli¬ tu na predlog notarske zbornice in apelacijskega sodišča začasno ali stalno dva ali več sodnih srezov, ki ne šte¬ jejo skupaj več nego trideset tisoč prebivalcev, v eno samo notarsko območje; 3. da obdrži v območju apelacijskega sodišča v Ljubljani na predlog notarske zbornice in apelacijskega sodišča v času desetih let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, vsa sedanja notarska območja, tudi če nimajo v zakonu določenega števila prebivalcev (§ 10.). ( 2 ) Minister pravde sme po zaslišanju notarske zbornice in apelacijskega sodišča preklicati odredbe, iz¬ dane v zmislu predpisov odstavka (*) tega paragrafa. § 245. Za dobo treh let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, sme biti, kjer prilike to zahtevajo, tudi advokat namest¬ nik notarja. Advokat ne sme opravljati tega nadomesto- vanja dalj nega tri mesece v enem koledarskem letu. § 246. Minister pravde se pooblašča, da v sporazumu z ministrom za notranje posle z uredbo lahko predpiše, da se v območju veljavnosti zakona o zadrugah z dne 9. maja 1889. poverijo notarjem razprave, pripravljalna dela in izdelovanje osnutkov sklepov o razidu in delitvi hišnih zadrug, izdajanju odpravnih listin in ostalih za- družno-pravnih predmetov nesporne narave. V tej ured¬ bi se tudi določi, katere zadeve ostanejo še nadalje pri¬ držane odločanju upravnih oblastev. § 247. Minister pravde sme za dobo desetih let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, odrediti, da naj v območjih, 93 kjer se ustanova notariata s tem zakonom šele uvaja, odbor notarske zbornice vrši pregledovanje, omenjeno v § 166., odstavek ( 2 ), vsaj enkrat na leto. § 248. Disciplinske preiskave, ki so bile uvedene zoper no¬ tarje in notarske pripravnike, preden je stopil ta zakon v veljavo, se nadaljujejo po predpisih tega zakona. § 249. j 1 ) Dokler se ne sestavi edinstveno kasacijsko sodi¬ šče za vso kraljevino, je treba povsod, kjer se omenja v tem zakonu »kasacijsko sodišče«, razumevati kasacijsko sodišče v Beogradu za območja apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju, stol sedmorice v Zagrebu za ob¬ močje banskega stola v Zagrebu, oddelek B. stola sed¬ morice v Zagrebu za območji višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu, vrhovno sodišče v Sarajevu za nje¬ govo območje, veliko sodišče v Podgorici za njegovo ob¬ močje in oddelek B. kasacijskega sodišča v Somboru za območje apelacijskega sodišča v Novem Sadu. Kjer se omenja v teni zakonu vrhovni državni tožilec, se naj razumeva, dokler se ne ustanovi edinstveno vrhovno to¬ žilstvo za vso kraljevino, oni organ, ki opravlja pri naj- višjem sodišču omenjenih območij funkcijo vrhovnega državnega tožilca. Pri kasacijskem sodišču v Beogradu in pri velikem sodišču v Podgorici odredi minister prav¬ de za čas, dokler ne začno poslovati funkcijonarji vr¬ hovnega državnega tožilstva, enega ali več izmed sod¬ nikov, ki bodo vršili to dolžnost. ( 2 ) Funkcije apelacijskega sodišča po tem zakonu vrši na ozemlju prejšnje Bosne in Hercegovine vrhovno so¬ dišče v Sarajevu, na ozemlju prejšnje kraljevine Črne gore pa veliko sodišče v Podgorici, dokler se ne sesta¬ vita za ti ozemlji apelacijski sodišči. 94 § 250. ( x ) V roku dveh mesecev od dne, ko stopi ta zakon v veljavo v posameznih območjih, določi prvikrat mini¬ ster pravde po predpisih tega zakona z uredbo število in sedeže notarjev, in sicer po zaslišanju predsednikov apelacijskih sodišč. ( 2 ) V roku dveh mesecev od dne, ko se objavi ured¬ ba, omenjena v odstavku ( 1 ), se izvede zasedba notar¬ skih mest, ustanovljenih v zmislu predpisa odstavka (’). ( 3 ) V območjih, kjer ustanova notariata že obstoja, se postavijo z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, vsi no¬ tarji na razpoloženja. Oni morajo opravljati tudi nadalje svoj poklic, dokler se ne izvede nova zasedba notarskih mest v zmislu predpisa odstavka ( 2 ) in dokler novo¬ imenovani notarji ne nastopijo svoje službe. § 251. V roku tridesetih dni od dne, ko pretečejo roki, navedeni v prejšnjem paragrafu, povabijo predsedniki apelacijskih sodišč na sedežih, kjer se morajo po tem zakonu ustanoviti notarske zbornice, vse notarje iz po¬ dročij posameznih zbornic na ustanovni občni zbor teh zbornic. Na tem zboru predseduje notar, ki je najstarej¬ ši po letih. § 252. (’) Notarji, ki se ukvarjajo poleg notarijata tudi z advokaturo, morajo v roku tridesetih dni od dne, ko bo¬ do obveščeni, da so bili v zmislu § 250. vnovič imenova¬ ni za notarje, naznaniti svojemu pristojnemu apelacij- skemu sodišču, katerega izmed teh dveh poklicev že¬ lijo obdržati. ( 2 ) Ako tega ne storijo v gornjem roku, se smatra, da so se odrekli notariatu. § 253. (*) Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ¬ benih novinah«, obvezno moč pa dobi v območjih ape- 95 lacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju ter velikega so¬ dišča v Podgorici, ko odredi to minister pravde z ured¬ bo, izdano v soglasju s predsednikom ministrskega sve¬ ta, v ostalih območjih pa po preteku dveh mesecev od dne, ko bo razglašen. ( 2 ) Ko dobi ta zakon obvezno moč v posameznih območjih, prestanejo veljati v njih vsi dosedanji predpi¬ si, ki urejujejo predmete tega zakona in so z njim v na¬ sprotju. ( 8 ) Minister pravde se pooblašča, da izda vse pra¬ vilnike in uredbe, ki so potrebne za izvedbo tega zakona. V Beogradu, dne 11. septembra 1930.; št. 87330. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj Vel. kralja, Videl in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde dr. M. Srškič s. r. divizijski general Peter Živkovic s. r. MAROOHR IM UNIVERZITETNA S KN.JI2MICR l