Leto XI.. it. 21.
MMii platana * ■ntavtai.
V ljubljeni, 22. mala 1924.
V organizaciji J« bko€, kolikor mod — toliko »mifct
Xj^
AMSTERDAM
Uredništvo in uprava:
Ljubljana,
Šelenburgova ulica št. 6/II.
Glasilo Strokovna kosnlslle za,Slovenilo.
Izhaja vaak četrtek.
Stane posamezna Štev. 1 Din, mesečno Din 4'—, celoletno 48 Din. — Za člane izvod po 80 para.
Oglasi po ceniku.
morajo biti frankirani 'ni, ter opremljeni .e organizacije. ,e ne vračajo. ;ije so poštnine proste.
(Pokrajinski odbor GRSJ.)
V novo življenje!
Kongres našega najvišjiega foruma — Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije, (GRSJ), ki združuje^ vse strokovne organizacije naše države, je dovršil in proklamiral končno zedinjenje vseh strokovnih organizacij v državi. Novo izvoljeni izvršni odbor G. R. S. J. je izdal na podlagi tega dejstva manifest na vse delavstvo Jugoslavija.
V svrho, da se delo kongresa in manifest GRSJ cim bolj popularizira, je sklenila Strokovna komisija za Sloveniio prirediti dne 1. junija po vseh važnejših krajih Slovenije strokovne shode, na katerih bodo referenti poročali o poteku kongresa in se bo pirečital tudi manifest.
Po shodu se bodo pa zbrali odborniki in zaupniki strokovnih organizacij iz dotičnega kraja na skupno sein. kjer jim bo referent raztolmačil nov pravilnik GRSJ in se bodo pogovorili o položaju in pripravah za pokrajinski kongires.
Strokovna komisija pošlje v naslednje kraje svoj© poročevalce:
V Ljubljani se bo vršil ta shod že ob priliki poseta s. Sassenbacha dne 23. maja.
Dne 1. junija (nedelja) pa v naslednjih krajih:
MARIBOR dop. poroč. s. Krušič in Er2en.
CELJE dop. 1 poroč. s. A. Čeh iz Mari-ŠTORE pop. j bora in M. Čobal iz Zagor.
PTUJ dop. poroč. V. Vrhunc iz Ljubljane in s. Šegula 'z Ptuja.
ZAGORJE slavnostna govornica ob razvitju zastave steklarjev ss. J. Petejan in J. Golmajer.
. poroč. dr. Likar iz JESENICE dop. | Ljubijane jn Avsenik
' iz Jesenic.
v	, poročev. s. Št.
GUŠTANJ	d°P	\ Dražil iz Ljublj.
PREVALJE-LEŠE pop.j Orosel iz Gušt.
Ar,.,.	„	^ Poroč. ss. F. Svetek iz
CRN * p’ ) Ljubljane in J. Jeram MEŽICA pop. / jzJ Je£enic.
poroč. s. F. Uratnik J iz Ljubljane in s. Be-P' ' guš iz Javornika.
poroč. s. J. Mihevc iz Ljubljane in s. Tratar iz Zabukov.
LESCE
pop.
. -v poroč.s. J.Mihevc
< iz Ljubljane in s. LIBOJE pop. /Trata; izJZabukov.
X-.*., .	*	poroč. s. A. Svetek iz
\/pfpw!t ) Ljubljane in s. A. Ko-VELENJE pop. / ^ jz Š0štanja.
MEDVODE pop. poroč. s. Jakomin iz Ljubljane in s. J. Cvajnar iz Medvod.
VRHNIKA poroča dr. C. Jelenc.
TRŽIČ dop. poroča s. R. Čelešnik.
LITIJA dop. poroča s. J. Arh iz Zagorja.
ZIDANMOST dop. 1 poroča s. V. Rejc 3. / iz Ljubljane.
RADEČE
pop.
JAVORNIK pop.
DRAVOGRAD dop. 1 poroča s. Pelikan MUTA	pop.	j	iz Maribora.
RUŠE dop. poroča s. Krajcer iz Maribora.
PRAGERSKO dop. poroča R. Golouh iz Ljubljane.
Lokal, kjer se bo shod vršil, določijo tajništva medstrokovnih odborov, kjer pa teh ni, pa organizira shod najmočnejša strokovna podružnica v dotičnem kraju.
Shodov oblastem ni treba prijavljati, ker so društveni.
Letake za shode ima na razpolago Strok, komisija v Ljubljani; podružnice, ki jih potrebujejo, naj pišejo po nje.
Govorniki, ki bi bili nujno zadržani, naj takoj javijo.
Predsedstvo Strok, komisije za Slov.
gori o zmagah >hrabre« italijanske vojske in omenja le, koliko glav goveje živine so zaplenile (baje zadnje dni deset tisoč), s čimer izdajajo svoj pohlep po tujem blagu, hkrati pa z zatajevanjem točnih razvojnih dejstev jasno vsemu svetu trobentajo o svojih porazih. Svoje čase je tako poročevanje držalo, sedaj pa nič več, ker ljudje izpregledavajo. Sicer pa popušča ugled Italije tudi v državah male antante, ki jim je že tudi dovolj dobav slabega italijanskega blaga v zameno za pošteni jugoslovanski les, mastne jugoslovanske svinje, solidne češkoslovaške industrijske proizvode in cene romunske poljske pridelke.
Sadaj pa še na Špance! Ta vrla in vele-katoliška država je s svojim >bla-ginu postopanjem naletela na srdit odpor v Maroku. Kakšen je rezultat dvoboja med zavojevalko in kolonijo, ne moremo reči, kar Španija lansira v evropsko javnost vesti o zmagah, a kolonija nima neodvisnega tiska. Navezani smo pač le na poročila različnih agencij, ki pa služijo pred vsem pridobitnim svrliam in ki poročajo v duhu onega, ki jim več plača.
Mehika doživlja novo žaloigro. Me-hikanski general Huerta je že ponovno poskušal vreči več mebikanskih vlad. Zadnjo vlado je podrl, pa ne za dolgo, zakaj legitimni vladi se je tudi to pot posrečilo poraziti upornike, ki so nastopali pod raznimi svobodomiselnimi gesli. Večina uporniških voditeljev je bila po odločbi vlade ustreljena.
•
Medtem ko so se odnošaji med Anglijo in Francijo nekoliko zboljšali — Macdonald in Poincare si že dopisujeta, se je poostril spor med Rusijo in Nemčijo. Spor izvira iz nesoglasja med rusko in nemško delegacijo za sklopitev rusko-nemške trgovinske pogodbe v Berlinu. Na zunanje se izraža ta spor s tem, da so bili odpuščeni vsi uradniki
nemške narodnosti, ki so bili nameščeni pri ruski trgovinski delegaciji, ostale nameščence pa so nastavili drugod. (Primeri redukcijo v Jugoslavijil) Vendar upajo, da bo spor poravnan neposredno med obema državama in da ne pride pred mednarodni lorum.
Rusija in Poljska sta se sporekli radi narodnih manjšin. Rusija očita Poljski, da se vede v tem vprašanju skrajno nestrpljivo, na kar Poljska odgovarja, da se čudi, kako in zakaj se ruska vlada vmešava v notranje zadeve Poljske. — Pa tudi tu je pričakovati sporazuma, ker sta državi pač direktno navezani druga na drugo, dasi tudi to danes še nima konkretne oblike.
Macdonald uživa na Angleškem splošen ugled in doživlja uspeh za uspehom. Zadnji njegov uspeh je poraz konservativcev, ki so s posebno resolucijo napadli vlado, ker je odpravila carino na važne življenske potrebščine. Večina parlamenta je resolucijo zavrnila in obsodila. Tako se socijalizem uveljavlja v eni najbolj kapitalističnih držav.
Prav tako je v Franciji odvisna usoda nove vlade od socijalistov. O nastopu in taktiki socialistov bo sklepal kongres vseh socialističnih strank, ki se bo vršil v kratkem. Značilno je, da se radikalci niti ne obračajo za pomoč k drugim strankam. Rusija je zadovoljna z izidom volitev in meni, da bo sedaj zelo olajšano obnovi jen je stikov s Francijo.
*
Parlamentarna kriza v Beogradu noče vzeti konca. Dočim je želela opozicija poslovno vlado, je hotel imeti Pašič volilno vlado. Končno se je pojavila ideja neke nevtralne vlade, in sta prišla v ta namen v Beograd naš poslanik v Berlinu in znani vojvoda Balugdžič. Njiju napori so bili zaman, kakor tudi vse avdijence na dvoru. Kriza teče ... teče... delo pa stoji!
Razsied do svetu.
K pokrajinski strokovni konferenci.
Ljubljana, 19. maja 1924.
Prošli teden je bil vroč, in sicer bolj v politični nego zemeljski atmosferi. Posebno je pripekalo Angležem, Francozom, Italijanom in Špancem.
Težišče britanskega imperija je v kolonijah in dominijonih, ki jih vodi glava iz Londona. Do svetovne vojne je navzlic različnim težkočam še nekam dobro šlo. V vojni se je precej okrenilo; manjše kolonije še molče, Indijo je razburkalo boljševištvo, zasejano po Rusih, nekateri dominijoni pa se očitno upirajo osvojiteljici Angliji, dasi faktično uživajo precej samostojnosti. Imajo svoje parlamente z zakonodajno pravico in podkralje, ki pa so, kar moramo mimogrede naglasiti, res le eksponenti osrednje angleške vlade. Največ križev in težav imajo Angleži pač z Egiptom in to že od nekdaj. Od osvojitve preko Mah-dijevega versko-nacionalnega upora pa do časa, ko je vzel v roke vlado Egipta Zuglul paša, so morali vzdi'ževati tam doli močno kolonijalno armado. To jih je stalo lepe vsote, ki so se utrga vale delovnemu ljudstvu. Posledica so bili novi boji in stavke. Ko pa se je po vojni Ircem posrečilo doseči lepe uspehe in ko - se je Anglija zapletla v spor s Francozi, je omenjeni Zuglul - paša uporabil priložnost, da se Egipt popolnoma osamosvoji od Anglije. Kot prvi razlog zahteve po snmostalnosti navaja dejstvo, da je nezmiselno govoriti o neodvisnosti, dokler 'se nahajajo v Egiptu
angleške čete. To domače prebivalstvo najbolj vznemirja in draži. Ker je Zug-lul paša odločen mož, je jasno izjavil, da hočeta postati Egipt in Sudan popolnoma samostojna. To je naznanil v posebnem memorandu parlamentu in na-glašal, da je vlada pripravljena izvajati vse posledice, ako bi parlament sam ne nastopil dovolj odločno. Ker Anglija po vsej verjetnosti ne bo popuščala, Zuglul paša pa tudi ne, je pričakovati težkih in opasnih zapletljajev. In morda preti angleškim državnikom ista usoda kot njenim znanstvenim raziskovalcem Egipta! Morda pa prinese ugodno rešitev sedanja socijalistična vlada Macdonal-dova v zmislu svobode, enakosti in bratstva.
Kot aduta v sporni igri proti Angliji so vrgli Francozi propagando proti Angliji v Siriji. Ta propaganda gre za tem, da razkriči Angleže pred Turčijo, ki ima tamkaj prevladujoč vpliv. Kemal paša je sprva brezpogojno verjel angleškim ponudbam, dogovorom in pogodbam, sedaj pa nekaj okleva in kaže vse njegovo nastopanje opreznejšo politiko. Francoski diplomaciji se je baje posrečilo pridobiti za svojo akcijo celo nekaj bavarskih vojaških strokovnjakov, med njimi znanega generala Los-sovva. Sirija bo za Francijo še trd oreh, na katerem si utegne Francija polomiti svoje imperialistične zobe.
Italijo pa zopet tepe Tripolis. Italijansko službeno poročilo previdno go-
Novi pravilnik G. R. S. J. predpisuje, da se imajo vršiti po državnem strokovnem kongresu po vseh pokrajinah (oblastih) pokrajinske strokovne konference. Novoizvoljena centralna uprava G. R- S. J. je sklenila v smislu te določbe takoj na svoji prvi seji, da se vsem pokrajniskim odborom G. R. S. J. naroči, da izvrše v čim najkrajšem času potrebne predpriprave za sklicanje pokrajinskih strokovnih konferenc. Tudi po starem štatutu je funkcijska doba Strokovne komisije potekla, — tako, da bi bilo treba misliti na pokrajinski kongres za Slovenijo tudi v slučaju, če bi tega naš novi pravilnik ne zahteval izrecno.
Vsega tega se Strokovna komisija zaveda. Zato bi storila brez vsakih opominov, — ki so docela nepotrebni, — vse, kar je mogoče, da se predpriprave za kongres čim najbolj pospešijo. Vse organizacije pa se morajo ravno tako zavedati, da se moramo za kongres pripraviti, ker menda vsi želimo, da bodo sklepi, ki jih bomo na kongresu napravili dobro premišljeni in temeljito pre-debatirani.
Zlasti velja to za pokrajinsko konferenco, ki bo nekako dopolnilo zadnjega državnega kongresa te naše konsti-tuante. Ze naš državni strokovni kongres in vse priprave za njega so bile
v	gotovem smislu priprava za našo pokrajinsko strokovno konferenco. Na tem kongresu smo sprejeli statut in pravilnik za medstrokovno organizacijo cele
države. To je bilo potrebno, ker se morajo strokovne organizacije v celi drža-
vi	po enotnem načrtu razvijati. To se pravi, da ne sme delati nobeno okrožje in nobena pokrajina sklepov popolnoma po svoji glavi, ampak se mora ozirati pri vsej svobodi tudi na čete organiziranega proletariata, ki marširajo na desni in levi. Le v kolikor je to z velikim enotnim načrtom v skladu, smejo delati posamezne pokrajine in oblasti svoje lastne sklepe.
Ker smo se tega živo zavedali, — zato smo si postavili najprej štatut in pravilnik za celo državo.
Ne štatut, ne pravilnik se nista napravila pri zeleni mizi. Dva načrta sta bila poslana v predpripravah vsem našim Osrednjim organizacijam v pretres, dve plenarni seji ste se o njem temeljito posvetovali, v 42, 44 in 45 številki smo za vse naše čitatelje objavili osnutek statuta GRSJ, kakor ga je sklenila predložiti kongresu seja centralne uprave, ki se je vršila 13. do 18. oktobra I. 1. v Zagrebu, okrog 15 delegatov iz Slovenije je bilo na državnem kongresu v Beogradu priča, kako so posvečale tudi organizacije iz drugih pokrajin štatutu in pravilniku G. R. S. J. tisto pažnjo, ki jo ta ustava delavskih strokovnih organizacij v Jugoslaviji po pravici zaslugi.
Sedaj pa morata biti ta štatut in pravilnik tudi brezpogojno podlaga za ?«e naše nadalnje delo.
Ker je. kongres sam zgoraj omenjeni osnutek, še spremenil, in ker na podla-
gi štatuta izdelani pravilnik v našem listu še ni bil priobčen, — je treba priobčiti kot prvo predpripravo za pokrajinski kongres štatut in pravilnik Glavnega Radničkega Saveza. To bomo storili takoj, kakor hitro dobimo ta štatut v končno veljavnem tekstu, kakor ga je sklenil kongres. V tem pravilniku so samo okvirne določbe za pokrajinsko organizacijo. Ostalo mora urejati pokrajinski pravilnik, ki ga še nimamo. Prvi tale začasni pravilnik bo predpisala v smislu predlogov, ki jih je zdelala V. plenarna seja Strokovne komisije Centralna uprava G. R. S. J. Ta pokrajinski pravilnik se predloži pokrajinskemu kongresu v pretres in končno veljavno sklepanje.
Naše pokrajinsko tajništvo je predložilo osnutek za tak pravilnik Central-iii upravi, ki mora po Štetutti prvi pra-viltiik izdkti, poznejše pa pregledati ali ne nasprotujejo kaki določbi splošnega pravilnika. Ko pride odgovOr, bomo vse pravilnike priobčiti, š Čimut bo dobilo naše članstvo priliko, da preštudira pravilnik za končnoveljavno redakcijo, ki jo lio Šele kongres sptejel.
Pokrftjittskk konferenca lahko skle-
ne, da se spremeni ta pokrajinski pravilnik v vsbh 6nih točkah; v katerih to ne nasprotuje splošnemu dfžavheniii Štatutu in pravilniku. To bo eiia najvažnejših nalog baše pokrajinski* konference.
Če naj naše članstvo pri rešitvi te naloge sodeluje, mora dobiti priliko, da vse to spozna in predebatira. Tu se morajo priprave za pokrajinski kongres začeti. Če ne gre vse to tako naglo naprej, kakor bi mi sami radi, — naj vsi s tem računajo, da je treba premagati pri tako velikih nalogah, kakor je ta, vedno ogromne težave in da se hiše ne gradijo v enem dnevu.
Kritika, ki bi tega ne razumela, tega noče razumeti, — in tej kritiki ne moremo pomagati.
Vsi dobromisleči pa bodo spoznali, da hočemo imeti kongres, ki bo res nekaj ustvaril, da se bomo zato s pripravami morda za kak mesec zapoznili, veMar bomo tudi to lahko dočakali.
O	tem, kdaj bo najpriptevnejši dan za sklicanje kongresa, bo sklepala pri-hodtija plenarna seja Strokovne komisije.
ttivajte enotnost strokovnih organizaciji
i.
V	41. številki »Napreja« z dne 11. maja je članek »Nesramnost«, ki poziva odkrito na razkol v strokovnih organizacijah.
Ta razkol se utemeljuje s celo vrsto izmišljenih očitkov, ki jih tu ne bomo zavračali.
Kontrola Strokovne komisije ima vsak čds vpogled v Vse poslovanje naših strokovnih organizacij:	ona	naj	si
rtaše gospodarstvo pregleda in riaj pove, kaj Je resnica in kaj je podtikanje. Na podlagi vsega tega naj izreče svojo sodbo o sedanjem odboru edino kompetentni forum, pokrajinska konferenca (kongres) Strokov, organizacij, o kojern sklicanju bo sklepala prihodnja plenarna seja Strokovne komisije, ki se ima sklicati v najkrajšem času. Sedanji od-(>or Strokovne komisije se bo pravove-ljavnim sklepom pokrajinske strokovne konference brezpogojno podvrgel. Ker je položaj tak, bi vsak mislil, da nam ni treba razbijati strokovnih organizacij tako, kakor smo politične. Člankar v »Napreju« pa je drugega mnenja. On pravi:
Afi ne bi bilo umestno, da sklenejo centralni odbori, naj se namesto »De-iavca« naroči nedeljska številka »Napreja«?
Nekaj centralnih odborov to lahko takoj izvrši, n. pr. rudarji in stavbinci. Drugod pa naj podružnice strokovnih organizacij o tem premišljujejo. .Bodisi naj priporočijo to takoj; feddisl Sij zahtevajo takojšnjega strokovnega kongresa. fie bo ostal ta kjic, neupoštevan, ali Če bo leni Svetek, kakor pri Konzumnem društvu tudi pri strokovnih organizacijah obveljal za boljšega, nego resnični delavci Pastorkove vrste, potem bomo »razbili« tudi strokovne organizacije z ustanovitvijo nove splošne strokovne organizacije, po zgledu Opčega Radničkega Saveza.
H.
K temu »Naprejevemu« pisanju dostavljamo, ,da smo slišali razpravljati o enakih načrtih že davno razne ljudi, ki mislijo, da razkplov in razbijanja v slovenskem delavskem gibanju tako dolgo ne sme biti konec, dokler bo ostal še
TnX£eve“eljei« moramo poročati, da so se jzrpftle skoro vse strokovni organizacije, na kat&re je bil ti poziv naslovljen proti razkolu v strokovni Organizaciji, ni to — brez razlike po t-tiČne orientacije. Če prevlada ta duh, — bodo 'strokovne organizacije ostale enotne in ne samo to, — one bodo uje-dinile tudi politični pokret in napravile
konec sramoti, ki boli danes vse poštene proletarce, naj jih je zanesel val razkolov kamorkoli.
III.
Upamo, da bo odločnost in naglica, s katero so vse naše organizacije razdiralni poziv odbile, vsakega prepričal, da bo znalo vardvrfli naše delavstvo enotnost naše strokovne organizacije z vso odločnostjo. Kaj je tudi naravneje, nego to. Nikdar še ni bilo dobe, ko bi bilo bolj potrebno, da zberemo vse svoje iiioČi ža boj proti zmianjemu sovražniku, kakor je danes.
V Sloveniji zasluži industrijsko in obrtno delavstvo na leto ža okrog 250 miHjoflov Dih manj neigo pred vojno. Ptače znašajo le 40 do 50 odstotkov ptedvofbiih pldč.
Ptl VSOtn teta pa rie gre iilti naši. mlAdi industriji BdgVS kdltd sijajfao. Otta
je v trajni krizi, — deloma zato, ker obubožano prebivalstvo ne iriore pokupiti izdelkov, še bol j pa žžttd, ker Zahtevajo banke in za djimi stoječi mednarodni kapital naravnost roparske obresti ža denar, posojen industriji. V trših do štirih letih mora naše delavstvo z odtrganimi zaSliižki te kapitele podvojiti 1 To so strašne številke, ki pojasnjujejo zakaj je danes za delavca tako težko, tekaj je kriza teko težka, da nam jemlje feno socialno pridobitev za drligb.
V tem težkem boju je treba edinosti in zopet edinosti. To je pot po kateri je hodilo delavstvo v Angliji, Franciji in všdh oflm državah, v katerih je postalo delavstvo zb pet važtla polltičn-p sila. V Slovenijo sega denarni kapitel iz vseh delov države. A ne samo to. Z vedno večjo silo posega v življenje tnašega delavstva tudi italijanski; nemški, francoski, angleški, skratka: mednarodni kapital
Zato mora vstvariti pravi delavski strokovni pokret velike organizacije, ki bodo v stanu postati upoštevanja vredna sila v političnem življenju naše države in ki bo v stanu najti tudi zveze z mednarodnim strokovnim pokretom.
Te organizacije se ne vstvarjajo z vedno novimi razkoli.
1	Te organizacije se ne vstvarjajo z odcepitvijo (od državnih in mednarodnih .zvez.
So danes ljudje, ki so za vse te razloge, ki smo jih že sto in stokrat ponovili, gluhi in ki kriče v enomer, kakor blazm: Bijte, razbijajte 1
Tej razdiralni volji se morajo vsi, ki so ohranili tudi v teh vročih Časih jasno glavo z vso silo upreti.
Samo od tega je odvisno, kdaj bo potisnjena reakcija tudi pri nas nazaj.
Za enotnost strokovnih organizacij*
Prejeli smo sledeče resolucije našihkrajevrilh podružnic:
. nizacije. Tozadevno stoji načelstvo Jnije slovenskih rudarjev na stališču, se strokovni pokret ne sme cepiti.
Načelstvo Unije slovenskih rudarjev.
Atavbinski delavci v Mariboru, včlanjeni v »Uniji stavbiriskili delavcev za Sloveniio v Celju, zbrani na svojem strokovnem shodu, dne 18. maja 1924, sklenejo sledečo
resolucijo:
Organizirano delavsko gibanje potrebuje enotnosti, da more v teh težkih časih vzdržati napad kapitalizma in reakcijo na socialne pridobitve delavskega razreda, ki si jih je delavski razred v dolgotrajnem boju priboril.
Enotnost strokovnega gibanja je vsem strokovnim organizacijam, ki so včlanjene v Glavnem Radničkem Save-zu Jugoslavije in v Internacionalni Strokovni zvezi amsterdamski prva in neizbežna potreba.
Komunistično gibanje ki je upropa-stilo delavski strdkovni pokret v celi državi je končno premagano na ta način, da smo stvorih enotne organizacije amsterdamskega pravca in da se je na prvem kongresu Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije v dneh 27.-29. apr. 1924 v Beogradu položil temelj bodočemu gibanju in razmahu naših strokovnih organizacij.
Z največjim ogorčenjem pa protestiramo proti nakanam politične grupe okoli »Napreja«, ki je začela gonjo za razcepljenje enotnega strokovnega po-kreta v Sloveniji. Dokaz za to je članek »Nesramnost« v Napreju« z dne i5. maja 1924.
Stavbinci izjavljamo, da stojimo kot en mož na braniku enotnosti svoje organizacije, stojimo za Strokovno komisijo v Sloveniji in Glavnim Radničkim Savezom Jugoslavije. Kdor napada naše funkcionarje, blati nas, kdor to dela, v naših vrstah, hoče razkol kot komunisti.
Zahtevamo, da mora Unija stavbin-skih delavcev za Slovenijo v. Celju z glavnim odborom in tajnikom podati izjavo, da se z resolucijo, ki smo jo sklenili Strinjajo in da hočejo proti vsakemu, ki bi skdšftl, kot to hoče
»Naprfej«, razbiti organizacije, nastopiti.
Živela enotnost strokovnih organizacij! ...
Živel Glavni Radnički Save z Jugoslavije!
Živela internacionalna zveza strokovnih organizafcij v Amsterdamu!
Za Unijo stavb, del.: A. Leskošek.
K tej resoluciji je stavil s. Leskošek predlog, da shod Števbinskih delavcev obžaluje, da se je v Ljubljani vrhovni fottita strokovne kotaisije ob priliki prihoda sekretara S. Sassenbacha uporabil tudi za politično agitacijo SSJ.
(K temu dostavku pripominjamo, da nismo mislili na nobeno »politično« agitacijo ko smo povfttUll fia abbd tiicil s. Divca, ampak smo storili to na željo ljubljanskega delavstva, ki je izrazilo ponovno željo, da bi rado slišalo poročilo o parlamentarnem položaju iz ust enega socialističnih poslancev. Tega poslanca smo morali iti iskat tja, kjsfc ni razkola.)	Jjjjg
Na strokovni konferenci podružnic iz Celja smo razpravljali o pozivu Na-preja, naj se zanese tudi v strokovne organizacije razkol, ki naj bi se izvršil tako, da bi se odcepil del strokovnih podružnic od Strokovne komisije in začel naročati mesto našega strokovnega glasila »Delavec«, politično glasilo Naprej in smo se izrekli
za edinost strokovnih organizacij in prhti uničevanju našega strokovnega glasila.
Mi se dobro zavedamo, da bi poihe-IriLa odcbpitev oil Strbkovne komisije, odcepitev od Gtevriega Radničkega Sa-Vete Jugoslavije, kojega organ je Stro-
kovna komisija in s tem tudi od Mednarodne strokovne internacionale v Amsterdamu, ki ne pripušča v nobeni državi več med seboj se bojujočih strokovnih organizacij.
Posledice odtrganja naših strokovnih organizacij od državnih in mednarodnih zvez, ki so se po večletnem delu na velikonočnem kongresu G. R. S. J. končnoveljavno utrdile, bi bile nedo-gledne in take, da se more igrati s to mislijo le človek, ki ne zna presodit posledic svojih dejanj in je pripravljen žrtvovati svoji razdiralni volji vse interese delavskega razreda.
uredništvu našega strokovnega lista »Delavec« naročamo, da piše strogo stvarno, pri čemur naj se izogiblje osebnih napadov, ki slovenske delavske organizacije tako žalostno razkrajajo.
Na drtlgi Strani f)a naročamo, da strokovni funkcionarji po možnosti ne 'šjirejemajo mest v politični organizaciji, v kolikor pa jih imajo, da delajo na teli mestih Za žbližanje delavških organizacij, odpravo razkola in enotnost strokovnih organizacij.
Končno želimo, da se dela za sklicanje pokrajinskega kongresa čim najbolj pospešijo, da morejo naše strokovne organizacije v slobodni demokraciji odločati o svoji bodoči snieri in vodstvu.
Kovinarji: Franc Leskošek, predsednik; Anton Goršek, blagajnik; Joško Aman, tajnik; Martin Plankar, Emanuel Janežič, Fratic Kač, Jožef Poteš.
Živilci. Ediiard Žumer, Martin Štrou-hal, Ičan Novak, Alajz Klop, Mihael Vidovič.
Oblačilni: Franjo Špes, Lenard San-dor, Ivan Tomplak, (Trije podpisi nečitljivi.)
Železničarji: Karl Felicijan, Alfonz Dolhar, Kompan Ivan, Ignac FerdiČ, Josip Gorjanc, Ivan Ribič.
(Opomba: Centralni odbor Unije stavbinskih delavcev in celjska podružnica o zadevi še ni sklepala.)
Zabukovca. Na konferehci dne 18. maja v Zabukovci smo razpravljali o položaju, ki ogroža razkroj strokovnih organizacij in smo se izrekli za sledeče:
1. Za edihost strokovnih organizacij in proti uničevanju našega strokovnega glasila, kakor tudi za izrabljanje istdga v politične svrhe.
Mi se zavedamo, da bi pomenila odcepitev od Strokovne komisije, odcepitev od G. R. Š. J., kojega organ je Strokovna komisija in s tem tudi od ""i narodne strokovne internacionale v Amsterdamu, ki ne pripušča v nobeni državi več med seboj se bojujočih strok, organizacij.
Sklepe kongresa G. R. S. J., na kate-teirem so se utrdile vezi med posameznimi pokrajinami države, kakor tudi ž Ifiternačlbnalb bodemo čuvali in pbdpirall; pač pa bodemo vsakega, ki bo Hotel razkrajati, obsodili.
Od uredništva »Delavca« zahtevamo, da piše stvarno strokovno in se ne umešava v politične prepire.
Na drugi strani naprošamo, da strokovni funkcionarji ne sprejemajo mest v politični organizaciji; če pa so tudi tem, naj delajo za zbližanje in ujedi-njegje. ,
Končno želimo, da se delo za sklicanje pokraj. kongresa najbolj pospeši, da morejo naše strok, organizacije v svobodni demokraciji odločati o svoji bodoči smeri in vodstvu.
Odbor Unije slo ven. rudarjev Zabitko-viea - Liboje.
Podpisi: Franc Košak, Ernest Bratec, Anton Pilko, Alojz Fabjan, Franc Kolšek, Krk Franc.
• 1
Ža eilotaost strokovnih organizacij so še izjavili tudi odbori podružnic SMRJ Jesenice - Javornik - Dobrava in podnlžhica usnjarjev v Šoštanju.
,	i' i i .	■	,	D	■
SKLEP
načelstva »Unije slovenskih rudarjev v aadevi enotnosti slovenskih strokovnih organizacij.
Načelstvo Unije slovenskih rudat-jev je sklenilo na svoji redni sdji z dne
18. inaja t 1. zahtevati od vodstva Strokovne komisije za Slovenijo, da skliče v najkrajšem času pokrajinski strdkovni kongres. To pa z odrom na rtizburjene duhove v politični stranki, ki grozijo razcepiti tudi Strokovne or-
Naše organizacije.
ieleznltarll.
KOngres Saveza železničarjev Jugoslavije.
Na veliko noč se je vršil v Zagrebu redni kongres Saveza železničarjev.
Kongres se Je bavil s sledečimi točkami:
1. Poročilo;	,
2. Položaj delavcev na južni in državnik železnicah;
3. Zakon o železniškem osobju;
4. Akcija in taktika;
5. Članski prispevki;
6. Kongres G. R S. J. in kongres Internacionala v Hamburgu.
>D E L K 7 E Gt
8THAN 8.
7. Volitev novega odbora in
8. Slučajnosti.
Kongres je bil določen na dva dni, ker pa so delegati iz Slovenije stali na stališču, da se naj delo pospeši kolikor mogoče, tako, da ostane drugi dan prost da ga sodrugi delegati lahko prebijejo pri svojih družinah. Zato se je vršilo zborovanje nepretrgoma, dokler ni bil dnevni red izčrpan.
Danes se ne mislini Spuščati v podrobnosti poročila, pač bi hotel le splošno omeniti, kar je najbolj važno.
Posebno je bilo poročilo važno, če se pomisli, da se nahaja na žal še vedno ves jugoslovanski železničarski po-kret v krizi in sicer težki krizi. Savez se mora boriti ne le proti reakciji marveč tudi proti demagogiji, proti indife-rentizmu in proti izdajstvom raznih laži-drgflntzaclj. Kavno v mihulem letu je bila naša organizacija postavljena na najhujšo preizkušnjo. Železniško osobje v Jugoslaviji se nahaja že več let, ne v najhujšem boju za svoja človeška prava, pač pa v najhujši bedi, ki se gotovo ne da primerjati z nobeno evropsko državo. Na eni strani je to osobje izročeno najhujši reakciji a na drugi strani je razkosano in razcepljeno po največjem delu indiferentno ali brezbrižno.
Vse to pa se krvavo maščuje, maščuje ne le nad brezbrižnimi železničarji marveč v prvi vrsti nad njihovimi ženami in otroci. Izgovori ne veljajo, češ, so nas prodali ali zapeljali! Razredno zaveden proletariat se ne da zapeljali, mih-več samo šeme. Železničarski proletariat v Jugoslaviji je danes med vsemi strokami najslabše organiziran in temu primeru najslabše plačan.
lezničarje in pravijo: prav se jim godi, saj ne marajo sami za se. Da, celo bur-žuaziji se železničarji smilijo, toda ne zato, ker žive v pomanjkanju, marveč zato, ker ona od njih nič ne zasluži.
Železničarji so se v veliki meri pustili Od raznih nacionalnih demagogov Skozi štiri dolga leta Uspavati s prag-matiko, s katero bi imelo biti odpravljeno vse zlo in vse skrbi, češ, le počakajte, ko pride pragmatika, tedaj bo dobil vsak ta svoje. Toda pragmatike dolgo ni hotelo biti in sedaj je tu, teik-cionama pragmatika, kakšne ne bi znal skovati niti kak Košut, toda brez efekta. Tri četrt leta traja samo »provede-nje« in tega provedenja ni kOnca, ne kraja. Enkrat se pravi, da je že končano, drugič zopet, da se še ni pričelo. Železničarji bodo prišli iz dežja pod kap. Skrahitala in zbankrotirala je cirkuška politika lažnih DeHSičev, Korošcev, Lhftičbv In kako se vsi ti demagogi imenujejo, ki so bili bolj papežki kot pkpež sam. Najprej mogočna »Koalicija, s pompoznim »vrhovnim« odborom, po tem cel ducat avdijenc in velikih plesov z napitnicami v Beogradu, potem nič. Pozneje se je komedija ponovila s »Akcijskimi odbori«, ki so ravno tako žalosten konec vzeli kot majniški hrošč: kar posušili so se. Bilanca je danes — nula! Da in naša organizacija je morala do neke meje to komedijo še podpirati. To je gotovo za razredno zavednega sodruga veliko bolj tragično, kot pa dejstvo samo, da železničarji s tem niso ničesar dosegli. Če pa ne bi bili to storili, bi bili desetkrat izdajalci, zlasti že zato, ker so se »akciji« pridružili ultra »revolucionarji«!
Bilo je žal potrebno vse to na našem letošnjem kongresu kodstatirdti. Ni prijetno, toda žalostna fakta so to, ki bodo s črnimi črkami zapisana v zgodovini železničarskega pokreta v Jugoslaviji. Nacionalizem, klerikalizem in iažiko-munizem so pri nas gtoimkopi jiigoslo-
vtuMffi mmiKtm. ti
Vodijo ljudstvo v prepad ne samo v Italiji, marveč tddi pri nas. Kongres se je bavtl precej obširno o položaju delav-bfev;' ki niso Še sedaj v splošiietti nd jasnem, kako se bo hjiH položaj uredil. Po nekod se je sistem plač spremenil iz dosedanjih dnevnih v Ume plače; pri tem so nekateri dosegli večji skupni za-aluffek, drugi pa zopet malo ali nič. To pa samo na državnih železnicah.
Na južni se je to izvršilo do sedaj samo v mariborski delavnici. Drugje nima gospoda baje ne vremena in ne — pare! Seveda, delavci ne dobe ničesar za nazaj. Kar je zamujeno, to je zgubljeno. Kakšen bo ta novi sistem, to naj sam hudič ve. Da ne bo boljši od dosedanjega, to se že ve, ker so s tem vrata korupciji, protekciji in samovolji odprta na stežaj. Vsak načelnik bo lahko poljubno plače določal, pri čem ne bo manjkalo protežiranih in zapostavljenih. Potuhnjenost ovaduštvo bosta tudi igra-
li	veliko vlogo. Edino močna enotna organizacija bi mogla marsikaj preprečiti. Sklep je bil storjen, da bo organizacija čim prej storila korake pri odločilnih faktorjih, da pridejo delavci čim prej do povišic.
Glede akcije in taktike so bili tudi, z ozirom na skušnje zadnjega časa, storjeni sklepi, ki narekujejo organizaciji samostojno nastopanje in nobenega gnilega paktiranja ne z desne in ne z leve. Mi bomo šli tisto pot, katero hodi razredno zaveden proletariat celega sveta. Naša organizacija se bo ogibala fraz in demagogije. Akcije bomo le toliko napravili kolikor bomo imeli moči. Kdor ljubi poštenje in resnico, ta bo šel z nami, kdor bi pa hotel železniško osobje izrabljati za poskusne zajčke, ta nima pri nas nič za iskati. — Tudi prispevki so igrali precejšnjo vlogo, ker so hoteli nekateri delegati večje prispevke, kar je sicer tudi centrala zahtevala. Sicer so v tem oziru bili vsi delegati enega mišljenja, da so prispevki za današnje razmere mnogo prenizki, toda z ozirom, da imamo danes tako stanje, da velik del železničarjev ne dobi na dan izplačila v obče nobenega denarja na roko, ker mu vse požro neizpgibni odtegljaji, zato so bili delejgati iz Slovenije vsi razen enega zato, da ostane pri 10 Din toliko časa, dokler ne bodo člani v položaju več plačati. Po tem pa bo veljal prispevek splošno 15 Din.
Glede zakona o železniškem osobju, bo organizacija zahtevala revizijo istega. Nadaljno poročilo sledi.
Kovinarska stroka.
Podružnicam S. M. R. J. v Sloveniji. Vsem članom in članicam S. M. .R. J. v Sloveniji sporočam^ da smo izvršili dne 28. aprila 1924 finančno kontrolo v centralni upravi Saveza v Beogradu, ter šmo našli blagajno v vzornem redu v poslovni dobi prvega Četrtletja.
Kot član kontrole ugotavljam, da se v vseh podružnicah še premalo Upošteva pravilnik glede tedenskih prispevkov, ter da so le posamezni deli članstva, ki v smislu pravilnika plačujejo prispevke.
Želeti je, da se vse članstvo odzove pravilniku, kar bo edino za splošno članstvo Saveza koristno, ker ima Savez še težke čase pred seboj. O detajlnih vprašanjih Saveza morda še več prihodnjič.
S sodružnim pozdravom Jeram Jurij
član finančne kontrole S. M. R. J. v
Jesenice-Fužine 12. maja 1924.
Radarska stroka.
Radarska produkcija v letu 1923 v Sloveniji. Rudarsko giavArštvo je sestavilo podatke o rudarski produkciji Slovenije v letu 1923. Iz te statistike navajamo najvažnejše podatke. Navzlic temu, da naši podjetniki vedno vpijejo po podaljšanju delovnega časa in omejitvi socialnega zavarovanja, češ, da na-ša mlada industrija tega ne prenese in da ne more biti konkurenčno zmožna itd. Iz tfeh uradnih podatkov je razvidno, da se je v letu 1923 dvignila pro-dlikrtja pHhhoga v splošnem za 60 od-štbtkbv fldprhm prbdtikcijl iz lfeta 1913. Leta 1913 se je produciralo v rudnikih Stevdfiijd 1. 537.187 ton premoga v vrednosti 18 milijonov 870.000 zlitih kron. L@ta 1923 pa se je producirate v Sfcve-triji 1.696.956 ton premoga v vrednosti 500 milijonov Din, ali okrog 25 in pol čilijema Din, v zlatu.
K temu pa še pride odpad produkcije premoga za približno 2 mekeca vsled stavke v letu 1923 pri Trboveljski   2 t—
družbi, kar znaša 219.987 ton premoga v vrednosti 3 milijone 910.755 Din v zlatu. Tako da, ako bi ne bilo stavke pri Trboveljski družbi v letu 1923 bi znašala produkcija premoga v Sloveniji 1.916.943 ton, v vrednosti 570 milijonov 393.600 Din ali 29 milijonov 410.755 Din v zlatu. Iz teh številk je razvidno, da ako bi bila lanska stavka izostala, bi se bila produkcija premoga povišala v Sloveniji za 20 in tričetrt odstotkov na-pram letu 1913. Povišek vrednosti pa za 189 milijonov 733.540 Din, ali v zlatu za 10 milijonov 540.755 Din.
Na podlagi navedenega je natanko dokazano, kako rudarsko delavstvo pridno skrbi za žepe delničarjev pre-tnogovnih dražb v Sloveniji. V tem ko plače rudarskega delavstva povprečno komaj dosegajo 60 odstotkov že itak predvojne nezadostne plače in ki je delavstvo svoje delo povišalo za 20 in tričetrt odstotkov napram predvojnemu delu, ima sedaj za priboljšek vsega svojega trpljenja in stradanja, da se ga na cesto meče, mu šihti omejujejo, delovni čas podaljšuje ih socialna zalfohodhja odpravlja.
ftudarji, kedaj boste spregledali?
Živilska stroka.
Živilska stroka. VI. redna centralna seja Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na Slovenskem ozemlju v Ljubljani se vrši v pondeljek dne 26. maja t. 1. točno ob pol 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Udeležba dolžnost. Predsedstvo.
Objava.
Zahvala.
Zahvaljujem se vsem delavcem tovarne Pollak za znesek Din 657.50, ki so ga mi naklonili ob priliki smrti mojega soproga. — Uršula Pavlič.
Najvljudneje izrekam vsem sodru-gom Iti Sodliižicdm podrtiŽnicb kemičnih delavcev Moste, ki so spremili z društvenim vencem soproga na zadnji poti k mirnemu ppčitKu Kakor tudi c. ravnateljstvu In vodstvu tovarne.
Žalujoča vdova Hočevarjeva.
Vsedelavski zlet.
Opozarjamo vš& sfeitbvite, pollttehe in kulturne or$jfiizhrtje, M prinlb zlv6 agitacijo za udeležbo In dU opozore članstvo, da prične hraniti za zlet — Niijno potrebno je, da si vsak prihrani všdj za vlak. Pri današnjih žalostnih razmerah si ni mogoče odtrgati vse na-ertkrkt brbz, Ea bi se to ne poznate Hite dbčutno.
Ta zlet naj bo manifestacija vsega rezredno-zavednega delavstva, zato pa n'e sine nikdo manjkati.
Ne odlagati na zadnje dni. Napravite si skupne hranilnice za zlet. Na ta način bo omogočeno vsem, da se zleta iftieleže.
ž všedČlAvškith zletom K6 spojena
tudi zadružno - gospodarska razstava.. KaŠe produKHvhe In konzumne zadruge »e pridno pripravljajo da pokažejo udeležencem specieigio (pa članom sadove dela zadnjih let.
Prijave za zlet. V najkrajšem času razpošlje zletna pisarna na vse organizacije prijavne pole.
Ob tej priliki apeliramo na vse odbore, da zastavijo vse svoje sile, da bo Vsedelavski zlet res
rdeči veletok.
Zletna pisarna bo zastavila vse svoje sile, da bo vse točno funkcioniralo, če ji bodo stali odbori na strani, ker le z sodelovanjem vseh je zajamčen uspep.
Prijavne pole bo potreba takoj šphl-nitl Ih odposlati, da ne bo delo zaostajalo in sd kupičilo za zAdnje dhi.
Vsi na delo za rdeči veletok!
Vastnlk
Hrastnik. Dne 11. V. Se je vršil v dvo-rjini ftdhž. drhštva rtidarjev ustan. občni zbhr »švdbbde t.i Pri volitvi v odbor so fiiii IzvSljerii šlSdbči sodrugi: pred-sed. Miloš Privšek, podpredg. Urleb Ivan tajnik Baloh Franjo, blagaj. Kolman Ivan, arhiv Kašner Alojz, za pte-gled. računov ss. Malovrh Karl in Uraha Ernest. Delokrog podružnice se je raz-
delil na tri odseke in sicer pevski, dramatični Irt telovadni. Sodrugom in so-družicam pa kličeilio, le pogumno na delo, da bodemo v bodoče lahko pokazali lepe uspehe na kulturnem polju!
Prlradltva.
V nedeljo, 1. junija 1924 vsi v Zagorje ob Savi k svojim sotrpinom bratom steklarjem k
razvitju prapora.
Vabimo Vas proletarci, da se po možnosti našega slavlja udeležite, da združeni manifestiramo ob razvitju prapora.
Odbor za razvitje prapora steklarjev v Zagorju.
Opozarjamo, da se dobe vstopnice za v Zagorje pri Strokovni komisiji.
12	UREDNIŠTVA.
V listu je par člankov iti tozadevnih resolucij, ki so morali vsled aktualnosti priti skupno v to številko. — Vsled legh je motalo nekaj dopisov izostati. J^e.iuvretinjf) .po vrstnem fedu;vpri-lKKjnjo številko. S. dopisnike prosimo malo potrpljenja. —- Uredništvo.
DOpISl.
Proslava 1. maja v Mežici.
Na predvečer 1. maja je bil koncert rud. godbe pred konz. društvom. Med tem časom so pa postavili majske slavoloke, okinčane z radečimi zastavhfhi in venci. Na 1. maja je bila zjutraj budnica. Ob 8. zjutraj smo se zbrali pred konz. društvom od tu odkorakali z godbo na čelu sodrugom iz Holmeca nasproti. Iz Holmeca je prišo približno 80 delavcev, katere je v jedrnatem govoru {idzdravil s. Osojnik Fr. tajnik podr. rudarjev. Nato se je vil sprevod na Poleno, liter so nas čakali sodrugi iz Crne. Na Poleni je zaigrala godba delavsko hinino. S. Fr. Osojnik je b°zdravil 90-dtuge Iz Cttie V inVehu MČŽRMbv ih sodrugov iz Holmeca. Od tu je krenil ‘sprevod nazaj v Mežico s kolesarji ha čelu. V sprevodu sta bili zastavi iz Mežice iii time nato so sledili razni napisi itd. Ko je ŠPffePdd dospel M prostor, se jb M Shod. itd kAtefem .sta govorila | MOddriidotfer In &%&&& Po shodu se je vršila, predstava in sicer Cankarjeva Igra »Kralj ha Betajnovi.« Prosta zabdva pri Stpparju je zaključila 1. majsko slavlje v Mežici, kjer se je po-kazalo. da ati delhvstvo dobro zaveda pomena 1. maja.
Jesenico.
Majsko slavje je poteklo za hfLs socialiste prav dobro. »Treba je bilo te povodnji« tako je napisal naš pokojni Ivan Cankar in tudi ha Jesenicah je bilo treba ločiti duhove. NezaVisnA politična organizacija je povabila za dah
krajevno org. S. S. J. Jesenke, »Svobodo«, pevsko društvo »Sava«, godbeni odsek S. M. E. J. heiavis. strok, organ. .' eseniee ter Žvhfco delavske Mladine
Jug. Jesenice z dnevnim redom: 1. proslava 1. maja; 2. razno. Odbori in za-
li	pniški zbor podružnic S. M. R. J. Jesenice, Javornika in Dobrave so odgovorili na to povabilo, da se skupne seje ne udeležimo, enako nečemo skupne proslave 1. maja ker se nam Zelo čudno zdi, da v tem ko je ze škoro leto Jni, kar se nas napada z izdajalci in vsemi drugimi priimki, da bi se za en dan združili za. skupnost dočim bi se irugi 'Lati zopet lopali bar se najbolj da. Odgovorili sdio, dl Če hočejo iskreho uje-dinjenje, nhj s| ujedinijo nazaj v staro organizacijo, čtdkdder so separatistično odšli, kajti da bi bili samo en dan združeni, drugi dan pa zopet separatisti, to je za nas nepojmljivo. Skupne seje so se udeležile le korporacije liizhVišhe smeri.
Zaupniški zbor S. M. ft. T. podri?.. Jesenice, Javornika in Dobrave, je izvolil majski odbor, ki je vse potrebno pripravil ža dbsjAjno praznovanje praznika Dela. — Podruž. »Svobode«, pevsko društvo »Sava« ter godbeni odsek je pa 1; da v lastni skupni režiji pri-
Vlagaj svoje prihranke v hranilni oddelek Konzumnega društva za Slovenijo!
redi na predvečer končat; ua dan 1. maja pa igro »Pohujšanje * d• lini šentflorjanski<, ali to se ni vršilo vsled strankarske nestrpnosti dveh nezavis-nih igralcev, ki sta dne 27. vida položaja svoje vloge nazaj, čes ker je »Svoboda« postopala nelojalno napram prireditvi igre »Kralj na Betajnovi«, katero so vprizorili igralci nezavisne kov. org. na predvečer razvitja njihovega prapora, s tem, da ni hoteli podružnica dati nekaterih potrebščin, da ne more ta vsled tega sodelovati pri prireditvi 1. maja. Javno povemo, da je bil odbor »Svobode« še vedno prelojalen, in ima čisto prav, da neče biti metla nekaterim elementom, ki še niso nič naredili v podružnici, pač pa imajo namen, da razbijejo še to, kar so člani
»Svobode« pri nas, brez ozira na desno in levo s težkim trudom in žrtvami ustvarili.
O razmerah, ki so v jeseniški »Svobodi« se bomo še pomenih, ali tolike v vednost elementom, ki jo hočejo razbiti, »da ete prišli prepozno.«
Škandalozno se nam zdi to, da najbolj revolucionarni nezpvisni borci onemogočijo na praznik Dela, vprizoritev dela našega največjega slovenskega proletarskega pisatelja I. Cankarja. To je vaša proletarska zavest in revolucionarnost...??? pri čaši vinca in luštnih zabavah, kaj ne?
1.	maja zjutraj se ]e vršila budnica 8 kov. godbo okoli Jesenic na Javornik, kjer smo počakali sodruge iz Lesc is Dobrave.
Ob 9. uri, ko so dospeli z vlakom sodr. iz Lesc, je godba zaigrala par komadov, pevci »Save« so zapeli par delavskih pesmi, nato pa je naš socijalistični župan Koroške Bele pozdravil navzoče v znamenju rudečega maja.
Zatem smo odkorakali z godbo na čelu v sprevodu na Savo v Delavski dom, kjer se je vršil majski shod. — Sprevod ni bil pač tak kot v preteklih leitli, ko smo bili še enotni ali večji je bil kot pogreb nezavisne dne 27. aprila t. 1. ob razvitju njih separatističnega prapora. Raz Delavski dom sta vihrali dve rudeči zastavi, kateri sta se pa morali sneti na zahtevo komisarja, ki ni pripustil drugače otvoriti majski shod. Vsled dežja se je vršil shod v dvorani, ki je bila polna. S. Jeram je v
stvarnem in krasnem govoru očrtal pomen majskega slavlja, ki naj bo v znamenju vstajenja duhov. V dvorani so zaorili klici iz navdušenih prs go-lenjskih kovinarjev socialistov, da živi Amsterdamska in Londonska internacionala, da živi čisti pošteni razredni boj, da živi socializem.
Udelellte se Vsedelavskega zleta!
V imenu Strok. kom. (P. odb. ODSJ.)
Izdajatelj: Frane Sretek. Odgovorni urednik: Jele Berdaja. Tlaka tiskarna Mak »o Hrovatin
MALI OGLASI
Vabilo
Gospodinje
lahtevajto pri satrapu urno > ADRIA« ▼anilni-sladkor la pedvai prašek. 04-klaajajt« aiivredaa poaaredbe.
p o z o r i Ne samo brati,
Žika
Je najboljši in najzdravejši nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte Jo pri svojem trgovcu.
Praiaraa »2IKA« d. ■ o. i. Ljubljana.
Svetlin krema je najboljše čistilo za čevlje. Zahtevajte jo po trgovinah.
temveč se prepričati, da je naša prava domača »KOLINSKA CIKORIJA« v svoji kakovosti prvovrstna.
MNAtfllD pomladanskega in letnega blaga za ženske in moške obleke, ki je pravkar došlo, potem perila, šifona, kotenine, oksforta, cefira, cvilha, odej, kocev, posteljnih garnitur i. dr.
samo iehoslovaiki izdelki
se priporofa domača trgovina
pri „£einlku“ v Ljubljani, Ungarje« - Stritarjeva ulica.
Zlasti se opozarjajo na to trgovino ženini in neveste, ki nakupujejo opremo (balia). [ene izredno nizke in zmerne.
lfc a	ala	afa	aTa	jata	jat*.
ti
M
*
Amerlkanski pisalni strol
„UNDERWOOD“
In vs« poarebSilne najboljle vrste nudi
„UnderwoodZagreb, Mesnička br. 1
fr
Zastonj dobi vsak eno lepo moderno čepico, kdor naroči pri tvrdki
Ivan Savnik, Kranj
za moško obleko 3 m lepega sukna za Din 195, 3 m boljšega sukna za Din 225. 3 m finega sukna za Din 250 — ln 310 m finega kamgarna za Din 350. Skupna klot-podloga z gumbi stane: 1. vrste D 112-—, II. vrste D 166-—, lil. vrste D 134.
Morsko ii slikarsko
ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje solidno in točno po najnižjih cenah tvrdka
Petek & Ivan Langoff
Društvena ulica štev. 43, Moste pri Ljubljani.
Znižane cene za otroike vozičke
Novi modeli. — Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov In dvokoles Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. — Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa mali pomožr,i motorčki, šivalni stroji in pneumatike ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in ponik-ljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki'franko.
Zalamfeno
nepremočljive
dežne Me
Zastonj
ne; pač pa po zel0 nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, ko-vinostiskarska, ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
na
iz prvih angleških to-varen od Din 350 do Din 800 nudi tvrdka
Draso ScM
Ljubljana,Dvorni trg3
Pismena naročila se izvršujejo točno (po povzetju). Neugajajoče se zatnenja ali vrne denar.
redni občni zbor
hranilnice In posojilnice r. z. z n. z. o Guitonju,
ki se bo vršil dne 25. maja t. I. ob 10: uri dopoldne v dvorani gostilne g. Franca Ločnik-a s sledečim sporedom:
1. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2	Odobrenje računskega zaključka
za leto 1923.
4. Slučajnosti. Načelstvo.
LAHKO NAGNENJE K PREHLAJEN JD? Prevelika občutljivost? Bolečine olajša in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerje-vim Elzafluidoml Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 26 let priljubljen za negovanje zob zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojna te ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 86 dvojnatih ali
12	špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10 % doplatka razpošilja:	lekarnar
EUGEN V. FELLER, bivJBICA DONJA, Elzatrg št. 334, Hrvatsko.
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
Ljubljana. Kolodvorska ul. 18
Telefon št. 729.
BRZOJAVI
V	GOSTILN! PRI »ŠTEFANU« nasproti hotela »Union« se točijo pristna dalmatinska vina (črno in belo); v zalegi cllvno olje i. t. d. po najnižjih cenah. Dobe se tudi vsakovrstna jedila. Vsaki teden sveže ribe. O nizkih
pričajte 1
p"‘ nurjos ln flrus
Veliko škodo si napravite sami, ako kupite blago kje drugje, predno si ne ogledate nizkih cen v trgovini
«f
M
DANICA
Majzelj & Rajželj Ljubljana, Turjaški trg štev. 1 (bivša Preskrbovalnica)
Velika zaloga blaga za ženske in moške obleke, hlačevine, žameta, konte-nine, etamina, odej, ogrinjalk, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic, naglavnih rut in najrazličnejšega drugega blaga, btotam zaloga usnja vseh vrst.
Postrežba točna in vestna.
Brzoiav!
V	Spodnji Šiški pri »ANŽOKU« sedaj pri »DALMATINCU« točiva
prvovrstna dalmatinska vina (črno in belo); pripravljava vedno mrzla jedila in sveže morske ribe vsako soboto. Cene zmerne!
Se priporočava cenjen, občinstvu za naklonjenost.
Brata Lason. Spod. Sisku,
MM! Zlet «Ljubljani!
Tvrdka
Peter Capuder
Ljubljana, Dalmatinova ulica
priporoča za ta izlet: Calotn« krojo kol tudi potarnam« dal« a« U. O. R. — Vs« telovadna potr«blin«: majce, telovadne hlače, čelje, dalje za moški ln ženski naraščaj ter Članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike! Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.
Ustanovljeno leta 1852.
TEODOR KORN
Ljubljana, Poljanska c. 8
(preje Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
Č.TAMP
v
ANT.ČERNEr^'
LJUBLJANA
j^ORNl
Pečatne znamke in emajlirane tablice.
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5
sprejem?! hranilna vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje. Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska šfevilka 367.