LETOŠNJA SUŠILNA SEZONA V SUŠILNICI SADJA GRADEŽ Zaradi letošnje izredno slabe sadne letine je bila tudi jesenska sušilna sezona v Sušilnici sadja Gradež izredno kratka. Vsega skupaj smo napolnili vseh dvanajst les samo desetkrat (3600 kg) in vzeli iz sušilnega prostora naše sušilne peči vsega 700 kg posušenih jabolk in hrušk. Po lanski rekordni letini smo tudi letos seveda pričakovali mnogo več. Drugo leto bo zanesljivo boljše, tudi letos pa se nikomur ni bati, da v naši sušilnici ne bi mogel dobiti suhega sadja, posušenega v obnovljeni sušilni peči na drva. prostorske pridobitve sušilnice sadja gradež Pred prvim snegom smo toplotno in vodno izolirali ravno streho oz. teraso ob sušilnici sadja na zahodni strani. Ravno tako smo pravočasno pokrili nadstrešek nad vhodom v razstavno-prodajni oz. sprejemni prostor ter sanitarije. Poseg se je seveda začel mnogo prej z urejanjem odvodnjavanja (voda je občasno zalivala spodnji del sušilne peči vse do rešetk kurišča). Rešili smo tako podzemne kot površinske meteorne vode. Uredili smo odtoke in greznico. Pred nami je delo na električni napeljavi in vodovodnih instalacijah, zatem na stenah in tlakih. Čaka nas restavriranje starih zunanjih in notranjih vrat, ki jih je prispeval slokogorski Stane. Sledilo mu bo restavriranje opreme in pohištva, ki ga še nabiramo. Vsaka pomoč pri iskanju nam bo dobrodošla. ljubljana 1905 -ljubljanske stoletnice Ob ljubljanskih stoletnicah (100 let Turistične zveze, postavitve spomenika Prešernu, Grand hotela Union, prevzema ljubljanskega gradu s strani ljubljanskih mestnih oblasti) se je naše društvo za ohranjanje dediščine v petek, 28. oktobra 2005 na Prešernovem trgu predstavilo s promocijsko-prodajno stojnico. PREDSTAVITEV DRUŠTVA ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE NA PREŠERNOVEM TRGU DNE 28.10.2005 koraki k obnavljanju starih gradežkih hiš -turistična vas gradež Obnovitvi Sušilnice sadja Gradež sledijo priprave na obnovo starih gradeških hiš. Doslej so nekateri Gradežani že dvignili lokacijsko informacijo za obnovo starih domačij za turistične namene. Izdelani so izračuni za potrebna obnovitvena dela in predhodni izračuni o uspešnosti poslovanja. Začela se je najtežja faza zbiranja potrebnih finančnih sredstev. Prijavili so se na javni razpis za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu in kandidirajo za nepovratna evropska in slovenska sredstva za obnovitev hiš za dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji -prenočišča. Pridobljena je tudi lokacijska informacija za postavitev poda in kozolca za muzej orodja in opreme ter izobraževalno dejavnost o starih načinih pridelave in predelave kmetijskih pridelkov. Upamo, da bodo ti koraki peljali k željenemu cilju - ohranitvi dediščine in razvoju turizma. Boris Zore Stojnico smo opremili z društveno tablo (z imenom društva in grbom občine Velike Lašče), zgibankami Sušilnica sadja Gradež in Učna gozdna pot Turjak-Rašica , letakom TTP - turjaška turistična pot, in društvenim panojem s fotografijami. Seveda sta bili ves čas za stojnico dve ženi, oblečeni v značilna podeželska oblačila, kot so se nosila nekoč, večji del dneva jima je delal družbo tudi podeželski mož. Številnim obiskovalcem iz vsega sveta smo za pokušino ponudili letošnje suho sadje. Razdelili smo veliko število zgibank Sušilnica sadja Gradež (tujcem bolj malo, saj jo imamo samo v slovenskem jeziku). Predstavili in razstavili smo najširši izbor shranjenega in predelanega sadja (lično pakirano suho sadje, suho sadje v medu, marmelada iz številnih vrst sadja, jabolčni kis z različnimi zelišči in začimbami, sadno žganje - tudi z različnimi zeliščnimi in sadnimi dodatki, medica, različni čaji), pletene košare različnih tradicionalnih oblik in velikosti, številne druge okrasne in uporabne predmete iz lesa, potek ročne izdelave zobotrebcev iz leskovega lesa. Med zanimivosti vsekakor sodi zgodbica o tem, kako je naša predstavnica učila ročne izdelave zobotrebcev tudi dve Korejki. Mnogi obiskovalci naše stojnice, domači in tuji, so pri nas tudi marsikaj kupili. Tako so naši izdelki odšli na sever vse do Norveške, na zahod do Velike Britanije in Francije, na vzhod do Koreje in na jug na Hrvaško in naprej. Veliko zanimanje so pokazali tudi predstavniki ljubljanskih oblasti, medijev, turističnih organizacij in agencij, nam sorodna društva in druge organizacije. Organizatorji si prizadevajo, da bi bila meščanska secesijska poroka v Ljubljani (ena izmed prireditev iz programa Ljubljana 1905) vsako leto. Če bo tako, imamo že povabilo za sodelovanje. Nadejamo se, da bo tudi zaradi naše predstavitve v Ljubljani naraslo zanimanje za ohranjeno kulturno in naravno dediščino ter turistične zanimivosti na Gradežu, na turjaškem in v celotni občini Velike Lašče. Boris Zore TRQBLA 7/2005 2 Prireditve Program prireditev PETEK, 9. DECEMBRA, OB 18. URI Grad Turjak 60-letnica delovanja lovske družine turjak (LD Turjak) PETEK, 9. DECEMBRA, OB 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče 2. abonmajska predstava (Občina Velike Lašče) SOBOTA, 10. DECEMBER, OB 19. URI Grad Turjak koncert ob 15-letnici delovanja (Velikolaška vokalna skupina) NEDELJA, 11. DECEMBRA Grad Turjak Dnevi odprtih vrat Ob 8.30 sv. maša v grajski kapeli, nato ogled gradu - predstavitev društev (TD Turjak in ostala društva) SREDA, 14. DECEMBRA, ob 17.30 Levstikov dom, Velike Lašče Novoletna ustvarjalna delavnica (Mladi prostovoljci in Zavod Parnas) PETEK, 16. DECEMBRA, OB 19. URI Levstikov dom, Velike Lašče Koncert dueta Balalajka (Knjižnica Prežihov Voranc, Enota Velike Lašče) SOBOTA, 17. DEC., od 10. do 18. ure Levstikov dom, Velike Lašče velikolaški kozolci razstava študentov FA Podeželska stavbna dediščina na razpotju predavanje prof. dr. B. Juvanca praznični bazar (Zavod Parnas) SOBOTA, 17. DECEMBRA, OB 11. URI Pri Bajerju, Turjak Božični turnir v lokostrelstvu (LK Turjak) NEDELJA, 18. DECEMBER, OB 16. URI Dom krajanov, Turjak Koncert godbe Dobrepolje in pevskega kvarteta zvon (KUD Marij Kogoj) TOREK, 20. DECEMBER, OB 18.00 Glasbena šola, Velike Lašče Božično-novoletni koncert (Glasbena šola Ribnica, Oddelek Velike Lašče) TOREK, 20. DECEMBRA, OB 18. URI Levstikov dom, Velike Lašče virtualni svet 2.0 (Zavod za razvijanje ustvarjalnosti) ČETRTEK, 22. DECEMBRA, ob 18. uri Dom krajanov, Turjak praznični mož (KO Turjak in podružnična šola Turjak) PETEK, 23. DECEMBRA, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče premiera gledališke predstave zlati kelih (Gledeja, KUD Primož Trubar Velike Lašče) SOBOTA, 24. DECEMBRA, ob 19. uri Grad Turjak žive jaslice (TD Turjak v sod. z ostalimi društvi) PONEDELJEK, 26. DECEMBRA, po sv. maši ob 10. uri Gasilski dom, Velike Lašče Blagoslovitev konj (Konjerejsko društvo Velike Lašče) PONEDELJEK, 26. DEC., ob 19. uri Levstikov dom, Velike Lašče Božično novoletni koncert (Občina Velike Lašče) PETEK, 6. JANUARJA, od 12. do 17. ure Gostilna pri Kuklju Razstava poprtnikov (Gostilna pri Kuklju in Zavod Parnas) Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 11, številka 7 8. december 2005 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1420 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Sonja Ahec, Marko Gradišar, Marjan Kastelic, Sonja Ratej Pirkovič, Franci Rigler, Anton Stritar, Anton Zakrajšek Odgovorni urednik: Jože Starič Uredniški odbor: Majda Kovačič Cimperman, Mojca Praznik, Metka Starič, Veronika Vasič Lektoriranje: Majda Samsa Oblikovanje: Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče Tisk: Kamitex, d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1 1315 Velike Lašče. Tel: (01) 7810-370 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Naslednja številka Troble izide 26. januarja 2006. Prispevke oddajte najkasneje do 12. januarja 2006. Fotografija na naslovnici Milena Vintar POPRTNIK (spekla Zofija Grčar) PETEK, 13. JANUARJA, ob 18. uri Trubarjeva domačija, Rašica Metod Marolt s kolesom iz Slovenije v Nepal fotografska razstava (Zavod Parnas) Županova stran 3 Trqbla 7/2005 P* Drage občanke, SPOŠTOVANI OBČANi Čas okoli božiča in novega leta je drugačen kot sicer. V teh dneh smo več skupaj in, če smo z ljudmi, ki so nam dragi, je to še posebej lepo. Če smo v teh dneh sami, nas samota navadno žalosti. Bogastvo teh dni je prav v tem, do so lahko radostni in veličastni, lahko pa tudi kruti in neusmiljeni. In oboje se nam dogaja v življenju in nikoli ne vemo, kaj nas čaka. Tako je najbolje, da je človek še posebej v teh prazničnih dneh preprosto skromen in ponižen. To pa je že prvi korak k viru praznikov , še posebej božiču, ki nas navdaja le, če smo odprti in prijazni do soljudi. Vse lahko zdržimo in prebrodimo, če imamo ob sebi prijatelje: doma, v službi, pri sklepanju poslov, v političnem življenju! Najlepše je srečevati take ljudi, ki pošteno mislijo, delajo in dobro svetujejo. Upam, da ste se s takimi ljudmi srečevali v iztekajočem letu. S takimi, ki so vam pravi prijatelji, dobri sopotniki, pošteni sogovorniki ... Tako je bilo leto lažje prebroditi. Vsem vam, drage občanke, spoštovani občani, želim, da bi tudi v prihajajočem letu pogosto srečevali dobre ljudi, s katerimi bi tlakovali skupno pot uspešnega prijateljstva. Vsi potrebujemo take ljudi: od delavca, ki mu delodajalec morda ni več priljubljen, do podjetnika ali uspešnega poslovneža pa do kmeta, ki mu pride prav sosedova pomoč. Od novorojenčka, ki potrebuje toplino matere in objem očeta, mladih, ki kipijo od življenja, do starejših, ki s prijatelji lažje nosijo težo vsakdana. V življenju veliko velja prisrčna beseda in pomoč dobrega prijatelja. Naj bo teh v letu, ki prihaja, čim več. Bližnji prazniki naj vsem prinesejo tudi veliko miru, medsebojnega spoštovanja in zaupanja ter moči in zdravja za delo v letu 2006. / Župan Anton Zakrajšek # Ob prazniku dneva samostojnosti obudimo čut pripadnosti slovenskemu narodu in naj narodne vrednote spet zaživijo v naših srcih. Župan Anton Zakrajšek in Občinska uprava Božič in novo leto sta čas, ko v odsevu misli drsijo slike preteklega časa. Pa se je treba samo obrniti in pred nami se odpre mavričen sijaj prihodnosti. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 2006. Zupan Anton Zakrajšek in Občinska uprava ŽUPANOV SKLAD 19. 11. 2005 je potekal že 6. dobrodelni županov ples. Zanj je bilo letos zelo veliko zanimanja. Viteška dvorana turjaškega gradu je bila zapolnjena že v nekaj dneh. Tokrat se je v gradu vrtelo kar 81 parov. Priznati moram, da me je tako veliko zanimanje prijetno presenetilo in bil sem resnično vesel takega odziva tako s strani naših občanov kot tudi drugih ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Tudi tokrat je bil del vstopnine namenjen Županovemu skladu. Seveda pa je bil ples tudi lepo družabno srečanje, ki si ga ljudje očitno želijo. Obnovljeni turjaški grad je omogočil prav zanimivo dogajanje. Že ob vhodu v grad so goste pričakali vitezi Viteško dvornega reda Andreja Turjaškega, dvorne dame pa so goste odpeljale do preddverja Viteške dvorane, kjer so bili deležni dobrodošlice. Po aperitivu, ki so ga ponujali Drašički voščači, oblečeni v belokranjske noše, so dvorne dame pare pospremile do njihovih miz. Za večerjo je z dobrotami hladno-toplega bifeja poskrbela KULINARIKA KOPAČ iz Ljubljane. V času druženja je potekala pokušina izbranih belokranjskih vin, ki jo je vodil in komentiral priznani enolog dr. JULIJ NEMANIČ. Vmes pa smo prisluhnili petju Drašičkih voščačev. Vsi ljubitelji plesa, teh je bilo zelo veliko, so se lahko zavrteli ob izvrstni plesni glasbi skupine TOK PAU iz Kočevja. Svojo srečo smo imeli vsi možnost preizkusiti na bogatem srečelovu, nekateri pa so na licitaciji kupili tudi slikarsko umetnino. Kuunarične dobrote Prihod državnega sekretarja dr. Petra Veruča z ženo Iskrena hvala vsem udeležencem 6. dobrodelnega županovega plesa, donatorjem dobitkov za srečelov kot tudi medijem za poročanje o tem dogodku. Za konec bi se še posebej lepo zahvali vsem, ki ste mi pomagali pri sami organizaciji plesa. Hvala vsem prijateljem iz Turjaka in okolice, ki nikoli ne odrečejo pomoči. Naj bodo besede zahvale, ki so mi jih izrekali mnogi udeleženci plesa, namenjene tudi njim. Nekaj utrinkov s plesa lahko vidite na priloženih fotografijah. Župan Anton Zakrajšek Sprejem gostov z apermvom Pari na pLesišču Dijaki, študenti, pozor! Glede na finančno zelo uspešno izpeljan 6. dobrodelni županov ples, smo se na Upravnem odboru Županovega sklada odločili, da bomo del sredstev namenili tudi našim najboljšim dijakom in študentom. Po uspehu in drugih izvenšolskih aktivnostih bomo nagradili tri dijake in tri študente. Najboljše bomo nagradili z naslednjimi vsotami ali praktičnimi nagradami: DIJAKI Najboljši uspeh Drugi uspeh Tretji uspeh ŠTUDENTI Najboljši uspeh Drugi uspeh Tretji uspeh 50.000 SIT 30.000 SIT 20.000 SIT 75.000 SIT 50.000 SIT 25.000 SIT Kdo lahko kandidira za nagrado? Dijaki in študenti s stalnim prebivališčem v občini Velike Lašče, ki niso nikoli ponavljali razreda ali letnika. Kaj mora vsebovati vloga? Osebne podatke vlagatelja, fotokopijo uspeha lanskega šolskega leta in spričevala, s čemer dokazuje, da ni nikoli ponavljal razreda ali letnika, dokazila o drugih izven šolskih aktivnostih originalno potrdilo o vpisu za šolsko oz. študijsko leto 2005/2006, potrdilo o stalnem prebivališču. Kam nasloviti vlogo? Občina Velike Lašče (za Županov sklad) Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče Odvoz odpadkov obvesmo Občane obveščamo, da so na Občini Velike Lašče na voljo tipske vrečke za odpadke JP Snaga. V primeru, da odvoz komunalnih odpadkov zaradi slabih vremenskih razmer občasno ne bo možen, lahko v času uradnih ur pridete po tipske vreče za odpadke. Občinska uprava Rok za oddajo vloge 20. december 2005 Dragi dijaki in študenti! Ob tej priložnosti bi želel izraziti še eno željo oziroma ponovno dati pobudo. Predvidevam, da vsako leto zapusti osnovno šolo približno 50 učencev, ki gredo skoraj vsi v nadaljnje srednje ali poklicno šolanje, nekateri pa kasneje tudi na fakultete. Ob tej predpostavki je naših dijakov in študentov približno 300. Ponovno dajem POBUDO, da se povežete oziroma ustanovite klub ali društvo po vzoru mnogih drugih podobnih klubov širom po Sloveniji. Ime kluba si izberite sami. Sam kot tudi občinski sodelavci vam bomo z veseljem pomagali pri ustanovnih aktih in drugih postopkih. Prepričan sem, da boste s svojim delom dokazali, da se znate povezati in poskrbeti za pestrejše mladostniške dni. Pri izpeljavi vaših idej in aktivnostih vam bomo finančno pomagali. Lahko bi organizirali razne koncerte in predavanja za mlade, uredili kje kakšen prostor, ki bi ga opremili po vašem okusu (internet ...), organizirali izlete ali strokovne ekskurzije in podobno. Pa kaj bi našteval, saj imate sami veliko idej. Z upanjem, da boste nekaj naredili v tej smeri, vas lepo pozdravljam, župan Anton Zakrajšek Občina Velike Lašče na podlagi 20. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/98, 109/99, Uradno glasilo občine Velike Lašče, št. 6/03) poziva zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč: - pri katerih je prišlo do sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila (postavitev garaže, gradnja prizidka .) - in tiste, ki občinski upravi še niso prijavili nastanka obveznosti za plačilo nadomestila (nakup objekta, dedovanje, novogradnja ...), da na občino Velike Lašče oddajo napoved za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišče - NUSZ, najkasneje do 29. decembra 2005 na obrazcu, ki ga dobite na občinski upravi ali na spletni strani občine www.velike-lasce.si. Informacije o napovedi za odmero NUSZ lahko dobite na Občini Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče, kontaktna oseba Jerica Tomšič Lušin (tel. 01 781 0369, obcina.velike-lasce@siol.net ). Občina Velike Lašče mag. Jerica Tomšič Lušin OBČINSKI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU sporoča V decembru bomo stran Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu namenili otrokom. V skupnem sodelovanju Občinskega sveta za preventivo in OŠ Primoža Trubarja smo pripravili NAGRADNO KRIŽANKO za šolarje. (najdete jo na strani 30). V njej boste lahko preverili svoje znanje s področja prometne varnosti in bili z malo sreče tudi nagrajeni. Vaša naloga je, da rešite križanko, dobljeno geslo vpišete na list papirja, se podpišete in ga oddate v šoli svoji razredničarki ali razredniku v tednu od 14. do 18. decembra. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo v zadnjem tednu pouka v decembru izžrebali 10 nagrajencev. Nagrada sta dva odsevna trakova in en odsevnik za kolo, saj so zimski meseci posvečeni ozaveščanju o pomenu dobre vidnosti na cesti. Nagrade je prispeval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Hvala g. Robertu Štabi. Igrajmo se in BODIMO VIDNI! Srečno. Bojan Novak Trübla 7/2005 KNJIŽNE NOVOSTI LeposLovje za odrasLe KRONAUER, Brigitte: Robec MANDINO, Og: Možnost izbire : novo sporočilo upanja ECO, Umberto: Foucaultovo nihalo GRISHAM, John: Zadnji porotnik BROWN, Dan: Digitalna trdnjava LE Guin, Ursula K.: Čarovnik iz Zemljemorja BOWLES, Paul: Čitanka LUŽNIK Pohar, Milka: Trgovec z življenjem : zgodba Miloša Kovačiča SIVEC, Ivan: Izgubljen na Aljaski : po poteh Jacka Londona BERG, Elizabeth: Umetnost krpanja ZUPAN, Dim: Hudo brezno RUDOLF, Franček: Lov na zombije CHRISTIE, Agatha: Zgodil se bo umor SPARKS, Nicholas: Trije tedni z mojim bratom RUMINA, Miranda: Kodeks MUELLER, Roland: Hčerki lovca na orhideje LAWSON, Mary: Vranje jezero TROLLOPE, Joanna: Druga ženska FOLLETT, Ken: Sršenov let NESSER, Hakan: Lastovka, maček, vrtnica, smrt HAUPTMANN, Gaby: Samo mrtev moški je dober moški MANKELL, Henning: Šepetalec vetra MANKELL, Henning: Morilec brez obraza MLINAR, Rudi: Kjer ptice oneme SIVEC, Ivan: Dopust s taščo StrokovnA LiteraturA za odrasLe BROVINSKY, Boris: Kako so konjske moči izpodrivale konje HOHMANN, Mary: Vzgoja in učenje predšolskih otrok : primeri aktivnega učenja za predšolske otroke iz prakse PETTIFORD, Lloyd: Terorizem : nova svetovna vojna SLOVENSKE šege ob božiču in novem letu izbrali in priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek. GOLJA, Mojca: Kako živeti z revmatizmom KIYOSAKI, Robert T.: Poslovna šola : za ljudi, ki radi pomagajo ljudem KIYOSAKI, Robert T.: Prerokba : zakaj največji borzni zlom v zgodovini šele prihaja ... in kako se nanj lahko pripravite in ga izkoristite! RAK, Pavel Matej: Prehod duš : slovenska knjiga mrtvih DUKE, James A.: Zelena lekarna : zelišča, 6 hrana in recepti, ki nas ohranjajo zdrave in mlade LeposLovje za MLAdino MCDONALD, Megan: Judy Moody rešuje svet MINTE - Konig, Bianka: Ljubezen in film MINTE - Konig, Bianka: Prepovedano poljubljanje in ukradena srca SVETINA, Peter: Škržati umolknejo opolnoči : kronika navadnih in nenavadnih pripetljajev CANN, Kate: Pozor, mokra tla! BRINX, Thomas: Presneti Larry! GILMORE, RACHNA: Prijateljica, kot je Zila HIAASEN, Carl: Skovikanje KAYE, Marilyn: Samostojna Amy PROVOOST, Anne: Padec MOHORIČ, Ivan: Drakula LEWIS, Clive Staples: Zgodbe iz Narnije GREENWOOD, Kerry: Nevarnost - ne vstopaj! STINE, R. L.: Že poznate mojega prijatelja Pobesnuha? OSBORNE, Mary Pope: Dingi v času večerje MAL, Vitan: Žardna in ukradeni angel MASANNEK, Joachim: Fabi, najhitrejši desni bočni napadalec na svetu NOSTLINGER, Christine: Franceve čvekaške zgodbe StrokovnA LiterAturA za MLAdino MOHORIČ, Ivan: Neznani leteči predmeti MOHORIČ, Ivan: Nezemljani MENNEN, Patricia: Na gradbišču Knjižnica RUBEL, Doris: Od kod prihajajo dojenčki? FARNDON, John: 4000 stvari, ki jih morate vedeti FARNDON, John: 4000 stvari, ki jih tudi morate vedeti MITTON, Jacqueline: Astronomija Angleška literatura za MLADINO HEWARD, Victoria: The Secret of the stones STEVENSON, Robert Louis: The Bottle MATTHEWS, Andrew: Freckles ESCOTT, John: The big bag mistake HOPE, Anthony: The prisoner of Zenda DICKENS, Charles: Oliver Twist IGGULDEN, Margaret: Chance of a lifetime GRISHAM, John: The street lawyer MARSHALL, James Vance: Walkabout RABLEY, Stephen: Maisie and the dolphin NOVAK, Magdalena: In the sky RABLEY, Stephen: Flying home TERACE, Gaia: Dracula and his family TERACE,Gaia: Frankenstein at school IGGULDEN, Margaret: Who wants to be a star? MCCULLEY, Johnston: Zorro! EVANS, Nicholas: The horse whisperer DOOLEY, Jenny: Jack and the beanstalk REINHART, Kelly: The True story of Pocahontas TOWN mouse and country mouse DOYLE, Arthur Conan: The hound of the Baskervilles Mihaela. Andromako Rihar Občina Velike Lašče vas v sodelovanju s Tonetom Kuntnerjem vabi na 18. kulturni večer (4. sezona) NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI \ ^ \ / X I li ' t■ i i i L 'r 11 ■Jr1 ■^^tiMMM -t Vpetek, 3; februarja^OOfr, otyjfc' uri bo na Trubarjevi domačiji na Rašicfgost p^^n^ in pisatelj BERT PRIBAC. Lepo vabljeni! Dan slovenskih splošnih knjižnic SREČANJE S PISATELJICO AKSINJO KERMAUNER Tudi letos smo želeli v knjižnici Velike Lašče preživeti 20. november, dan slovenskih splošnih knjižnic, v družbi s knjigami in z njihovimi snovalci. Zato smo povabili v goste pisateljico in profesorico slovenščine in likovnega pouka na Zavodu za slepe in slabovidne v Ljubljani Aksinjo Kermauner. V zadnjem času je pri bralcih doživela velik odziv njena trilogija o Hiacinti Novak. Dnevniške zapise naslovne junakinje pogosto primerjajo z angleško uspešnico, knjigo o Bridget Jones, vendar je velikemu številu slovenskih bralk in bralcev Hiacinta Novak »boljša« - zdi se jim bolj pristna, bolj verjetna in bolj smešna. To pomeni, da se je Aksinja Kermauner znala poglobiti v razmišljanje sodobne slovenske ženske in jo hkrati zaviti v tančico humorja, kar je še povečalo njeno priljubljenost. Povedala nam je, da se je s prvim literarnim delom, Plesom pravljic, predstavila že leta 1977. Potem se je poročila, imela tri punčke in se popolnoma posvetila otrokom in možu. Po, sprva, težkem preobratu v življenju, je po določenem času začela ponovno pisati. Tako je leta 1996 izšlo delo s poučno vsebino Kakšne barve je tema. V tem delu je na zelo poljuden in otrokom razumljiv način predstavila svet slepih in pripomočke, s katerimi si lajšajo življenje. Leta 2002 je na to temo napisala še zgodbo Tema ni en črn plašč. Slaboviden Klemen je bil tik pred operacijo, s pomočjo katere bi lahko ozdravel. Zaradi nesrečno eksplodirane petarde, pa je oslepel ... Povezovanje s stroko v takšni ali drugačni obliki je prisotno v vseh njenih literarnih delih. Nekaj posebnega je le zbirka anekdot Koliko sem bila stara, ko sem se rodila? Nekaj teh anekdot nam je pisateljica tudi prebrala. Vse so povezane z njenimi štirimi hčerkami. Aksinja Kermauner se je namreč ponovno poročila in rodila še eno punčko. Največjo literarno ustvarjalnost in domišljijsko slikovitost pa odkrijemo v Skrivnosti starodavnega anka, kjer si zgodba in zgodovina podajata roke. V središču dogajanja so dvojčka Kaja in Aljaž ter njun prijatelj Nejc. Opis izleta po zgodovini je zelo zanimiv. Obdobja in posamezne pojave, ki bi bili lahko zelo dolgovezni in odbijajoči, pa je pisateljica položila v usta simpatičnemu stricu Vojcu ... Po končani predstavitvi literarnih del je Aksinja Kermauner spregovorila še o svojem delu v Zavodu za slepe in slabovidne in o življenju in delu gojencev v tem zavodu. Srečanja z Aksinjo Kermauner se je udeležil tudi njen bivši učenec, ki je še dopolnil njeno pripovedovanje. Večer sta popestrila učenca glasbene šole iz Velikih Lašč. Pavla Lušin je zelo doživeto zaigrala na kitaro, uradni del večera pa je zaključil Simon Lušin s klarinetom. Obema hvala za prisrčen nastop.To pa še ni bil konec srečanja, saj smo se še kar nekaj časa zadržali ob prijetnem klepetu in prigrizku. Za lepo preživetje dneva slovenskih splošnih knjižnic se v imenu vseh obiskovalcev in v lastnem imenu zahvaljujem matični knjižnici Prežihov Voranc na Viču, Občini Velike Lašče, gostinskemu obratu Kukelj, Kmetijski zadrugi v Velikih Laščah in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Še posebej pa se zahvaljujemo Društvu slovenskih pisateljev, ki je v okviru programa Povabimo besedo finančno podprlo to srečanje. Hvala. Vodja enote Velike Lašče Mihaela Andromako Rihar Parnas, zavod za kulturo in turizem, vabi na odprtje razstave fotografij 44^ grU-: S KOLESOM IZ SLOVENIJE VNEPAL popotnika METODA MAROLTA iz Malih Lašč. Utrinki s potovanja ob diapozitivih s tradicionalno glasbo dežel. Gost večera bo znani fotograf in alpinist Stane Klemenc. Da nam bo prijetneje, bo poskrbela skodelica vročega turškega čaja. Dobimo se v petek, 13. januarja 2006, ob 18. uri v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici. Toplo vabljeni! Gostilna pri Kuklju in Zavod Parnas vabita na tradicionalno RAZSTAVO POPRTNIKOV, ki bo na ogled v Gostilni pri Kuklju 6. januarja 2006 od 12. do 17. ure. Poprtniki v velikolaški kulturni dediščini predstavljajo pomembno mesto. Z vsakoletno razstavo prenašamo veščine peke in krašenja poprtnikov tudi na mlajše rodove, saj se nam vsako leto pridruži več mladih gospodinj. Vabimo torej vse gospodinje, da tudi letos na razstavi prikažejo svoje družinske poprtnike. Prijave zbira ga. Vanja Damjanič (031 703 991), poprtnike pa boste lahko na razstavo prinesle med 9. in 10. uro. Lepo vabljeni k sodelovanju in/ali na ogled razstave. razpisuje foto natečaj digitalne fotografije in montaže na temo NAVIDEZNI SVET Izdelki morajo biti v digitalni obliki. Posameznik lahko pošlje največ 5 izdelkov v formatu jpg na e-mail naslov foto@zru.si najkasneje do 15. 1. 2006. Največja velikost posamezne fotografije je 3Mb. Podelili bomo tri praktične nagrade! Več o pogojih in pravilih sodelovanja na www.virtualnisvet.com Projekt podpira Urad za mladino VIRTUALNI SVET 2.0 Vabljeni V TOREK, 20. 12. 2005, OB 18.00 v sejno sobo Levstikovega doma, kjer bo predstavitev spletnih strani in spletne skupnosti virtualnisvet.com ter pogovor s pisateljico Ano Porenta in branje odlomkov iz knjige Virtualni svet 2.0 VMIfiltoO! Gledeja KUD Primož Trubar Vabljeni na PREMIERO predstave Gregorja Grešaka ZLATI KELIH Igrajo: Blaž Podobnik, Martina Zadnik, Maša Samsa, Mojca Šilc, Neja Štaba, Nina Kršič, Nina Žužek, Nuša Japelj, Pavla Lušin, Petra Zidar, Simon Lušin, Tjaša Hočevar, Tjaša Tomc, Urška Hren Režija: Gregor Grešak Dramaturgija: Ana Porenta Starodavna irska legenda o kralju Kormaku in Zlatem kelihu. Predstava je primerna za vse starostne skupine. PETEK, 23. DECEMBRA, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče a v k £*r>RO LEDIMA CENTER, lokal 19. Kotni kova 5. Ljubljana Sporočamo vam, da je PRIČETEK TEČAJA CPP za vse kategorije motornih vozil med zimskimi počitnicami, 23. DECEMBRA 2005 OB 17. URI v OŠ Velike Lašče. A ^ A A y 041/33 65 65 P ANITA 031/36 66 67 Informacije: VINKO VKLJUČEVANJE STARŠEV V ŽIVLJENJE VRTCA V skupini Polžki smo s prvim septembrom začeli z uvajanjem novincev. Prvi dnevi uvajanja so bili precej naporni za starše, malo manj za otroke. Starši morajo biti trdno prepričani, da so se odločili pravilno, ko so otroka vključili v vrtec. Otrok ob vstopu v vrtec potrebuje veliko motivacije, še več pa starši, kajti otroka dodatno zbega, če starši kažejo zaskrbljenost in preveliko pozornost do otroka. Pred vstopom v vrtec je zelo pomembno, da starši vedo, komu bodo zaupali otroka. Stopijo v stik z vzgojiteljico ter izmenjajo mnenja in značilnosti otroka. Starši lahko z vrtcem sodelujejo na različne načine (pogovorne urice, roditeljski sestanki, srečanja v različnih oblikah, izleti, delavnice, ...). Jaz in TinkAra Kakšne koristi imajo otroci, starši in vzgojiteljica od sodelovanja s starši? Starši predvsem pridobijo zaupanje v delo in življenje v vrtcu, izmenjajo izkušnje z drugimi starši in sodelujejo z različnimi pobudami in predlogi. Otroci se počutijo varne, zaupajo v osebje, imajo možnost optimalnega razvoja, se lažje prilagajajo, ohranjajo svojo kulturo in vrednotijo svoje starše. Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice lažje izpolnita pričakovanja staršev, uporabita lahko nove materiale, predloge, ki jih prispevajo oz. predlagajo starši, ki pri tem sodelujejo in se vključujejo v različne dejavnosti. Prek sodelovanja s starši se razvijajo primerne oblike sodelovanja, zaupanje, spoštovanje individualnosti, permanent-nost vzgoje v vrtcu in doma, sproščeni in pozitivni odnosi, vpeljuje se občutek sprejetosti in pripadnosti, starši so informirani o razvoju otroka. Da komunikacija poteka na primerni in zadovoljivi ravni se morata truditi obe strani. Pomembno je, da smo pri komuniciranju pozitivno naravnani, da aktivno poslušamo, da smo strpni in iskreni. V skupini Polžki v letošnjem letu poteka zelo dobro sodelovanje s starši. V mesecu septembru smo imeli prvi roditeljski sestanek z visoko udeležbo. Starši so bili seznanjeni s potekom dela v skupini, z letnim delovnim načrtom in dogovorili smo se, kako bo potekalo uvajalno obdobje. V oktobru smo imeli igralno urico. Prijeten klepet staršev in igra otrok z različnimi sredstvi je pripomogla k oblikovanju decembrskega srečanja. Na govorilnih urah v novembru smo se dogovorili, da nam bosta dva očka zaigrala na inštrumente, ob glasbi bomo skupaj zapeli in zaplesali. Skozi celo šolsko leto se bova trudili, da se bo med nami razvil odnos, ki bo koristil otrokom in pomagal k temu, da se bodo otroci v vrtcu dobro počutili. Renata Gradišar Vrtec Sončni žarek VABILO V OKVIRU PRIREDITEV V MESECU DECEMBRU VABIMO OTROKE, KI NE OBISKUJEJO VRTCA NA NASLEDNJE PRIREDITVE: 14. DECEMBER OB 9.URI dramatizacija zgodbice ZAJČKOVA HIŠICA v izvedbi otrok iz skupine Medvedki 19. DECEMBER OB 9. URI glasbena pravljica GRAD GRADIČ v izvedbi otrok iz skupine Ribice 21. DECEMBER OB 10. URI dramatizacija pravljice MOJCA POKRAJCULJA v izvedbi vzgojiteljic vrtca Sončni žarek Pričakujemo vas! Vrtec in otroci Hiša na KoLesrn POHOD NA RAŠICO Vsako leto ob tednu otroka pripravim že tradicionalni pohod proti Rašici. Žal nam je vreme v tednu otroka ponagajalo in smo pohod prestavili na naslednji teden. V petek, na dan pohoda, nas je razveselilo sonce, velika udeležba staršev in otrok, ni pa manjkal tudi pes. Zbrali smo se pred vrtcem in nato odšli proti Postaji.Pred gasilskim domom smo se malo ustavili in počakali tiste, ki so vzeli počasnejši ritem hoje. Od Postaje smo skozi gozd prišli v Male Lašče. Na igrišču pri Grudnovi hiši smo se ustavili in okrepčali z malico.Da bi popestrili naš pohod, so nam starši zapeli pesmico Na planincah. Otroci pa so skupaj z vzgojiteljicami vrnili staršem kar z nekaj več pesmicami. Bilo je veliko smeha in veselja. Pot se je nato nadaljevala skozi Male Lašče proti Rašici. Med potjo smo videli Velike Lašče in njeno okolico. Prečkali smo glavno cesto in tam naredili večji zastoj, vendar se vozniki niso pritoževali. Na koncu smo se prebijali še skozi močvirje, skakali čez potok in srečno prišli do Trubarjeve domačije. Čakala sta nas le še podelitev odlikovanj in sladkanje s sladkarijami. Bilo je lepo, želimo si še več takšnih srečanj. Nataša Indihar Kako prek ovir ? Šolsko obdobje je najlepši čas otroštva in mladosti. Prav nobenega vzroka ni, da bi moral biti ta čas poln težav in ovir. Poiskati moramo pač pravo mero med premalo in preveč učenja. Koliko učenja na dan potrebuje naš otrok in koliko sosedov, je težko reči. Univerzalnega recepta pač ni. Kar velja za enega, ni nujno, da je ravno prava mera tudi za drugega. Je že tako, da smo si zelo različni in da imamo različno močno razvite posamezne inteligence. Z različnimi vrstami aktivnosti se lahko v šoli, pa tudi doma, približamo različnim tipom učencev in tako upoštevamo vseh sedem vrst inteligenc: • jezikovno • logično-matematično • vidno-prostorsko • telesno-gibalno • glasbeno • medosebno in • avtorefleksivno. Zagotovo pa velja tudi za učenje in izpolnjevanje šolskih obveznosti naslednja misel, ki jo je zapisala Carol Grace Anderson: "Oh, koliko je tega, kar zmorete! Treba je le poskusiti in vso pot verjeti vase in ves čas po zvezdah segati." Nekaj napotkov, kako se lotimo domačih nalog in učenja, bo morda koristilo tako staršem kot učencem (povzeto po K. Paterson). Napotki za pisanje domačih nalog REDNO ZAPISUJ V BELEŽKO V beležko ali zvezek za domače naloge si vsak dan sproti označi domačo nalogo in bližajoče se napovedi (datume) za pisno ali ustno ocenjevanje znanja. IZBERI STALNO MESTO Domačo nalogo delaj vedno na istem mestu; možgani se bodo na to navadili in pričakovali, da jo boš delal prav tam. IZBERI STALNO URO Nalogo delaj vedno ob istem času. Učenci prvega triletja si za nalogo določite vsaj pol ure, učenci višjih razredov do poldruge ure. V osmem in devetem razredu boste potrebovali do dve uri. Svojo pridnost nagradi z enim prostim dnevom v tednu in tega se potem drži. DRŽI SE VZORCA Nimaš naloge! Na istem mestu in ob istem času ponovi prejšnjo snov. Še vedno »treniraš možgane«. NE DOVOLI MOTENJ Kadar delaš nalogo, te ne sme nič zmotiti. Nobenega telefona, nobene televizije, nobenih domačih opravil ne sme biti - ničesar. Vsi morajo vedeti, da je to tvoj delovni čas. DELANJE DOMAČIH NALOG JE KOT SLUŽBA To pravzaprav je tvoja služba. Opravljaj jo resno, in več kot obrestovalo se ti bo. PRIPRAVI SE Nekaj minut pred določenim časom pripravi vse potrebščine, natoči si kozarec pijače, pojdi na stranišče, ... skratka, pripravi se za delo. Ne počni tega v času, ki si ga določil za domače učenje. ZAPIŠI SI NEJASNOSTI Ko delaš domačo nalogo in se učiš, lahko trčiš tudi ob pojme in stvari, ki jih ne razumeš. Zapiši si jih, ne zanašaj se na spomin, ter naslednji dan prosi učitelja za razlago. TO JE TVOJ IZZIV Domače učenje vzemi kot tekmovanje - na katero te je izzval učitelj. Če nalogo opraviš hitro in pravilno, se lahko razglasiš za zmagovalca. POSKRBI ZA NAGRADO Ko si uspešno naredil nalogo, si privošči majhno nagrado, kakšen priboljšek ali telefonski pogovor s prijatelji ali ... IZKORISTI »STRENIRANE MOŽGANE« Za učenje velja isto pravilo kot za domače naloge: vedno se uči na istem mestu in ob isti uri, le čas ustrezno podaljšaj. ZAČNI SE UČITI DOVOLJ ZGODAJ Ne odlašaj z učenjem do zadnjega večera. Od »piflanja« v zadnjem hipu kakšne posebne koristi tako ne bo, le glava te bo bolela. NAREDI SI NAČRT UČENJA Snov najprej na splošno preglej in si izpiši glavna področja ponavljanja. Izpiši jih v obliki točk, ki te bodo potem vodile pri učenju. Lahko se ravnaš tudi po posameznih naslovih poglavja. MIR IN TIŠINA Ko se učiš, moraš imeti mir. Poišči si kotiček, kjer se boš lahko osredotočil na snov. Nekateri učenci se bolje učijo ob glasbi. Če je tudi tebi tako laže, prav; toda če si pri tem mrmraš besedilo, se ne učiš. RAZDELI SNOV IN RAZDELI ČAS Snov, ki se jo moraš naučiti, razdeli na manjše kose in se loti drugega za drugim. Ko končaš enega, ga še enkrat ponovi, preden se lotiš naslednjega. Privošči si tudi odmore. Uči se pol ure, potem vstani, se pretegni in se sprehodi po sobi. IZPISUJ SI Pojme, misli in spretnosti se velikokrat najlaže naučimo tako, da jih najprej preberemo, potem pa jih po spominu sami napišemo. Ko jih pišemo, si jih bolj zapomnimo. Napotki za učenje ZAPOMNI SI IZRAZE Vsi testi, ne glede na predmet, preverjajo, ali poznaš novo besedišče. Včasih naloge sprašujejo po njem naravnost, npr. Napiši definicije izrazov, včasih pa bolj prikrito (z vprašanji). Izpiši si torej nove izraze in definicije in se jih nauči. UPORABI TEHNIKO PPP Pri daljših poglavjih učne snovi uporabljaj tehniko PPP: preberi krajši odlomek (npr. eno stran); povprašaj se, kaj si ravnokar prebral, povej s svojimi besedami. Na ta način sam pri sebi preverjaš, ali snov samo prebiraš ali si kaj tudi zapomniš. UPORABI TEHNIKO DVEH KORAKOV Kadar si moraš kaj podrobneje zapomniti, denimo razne postopke, sezname in podobno, se drži načela: dva koraka naprej, enega nazaj. Preberi, ponovi, dodaj nov del. Zdaj se vrni na začetek in ponovi oba dela skupaj. Dodaj nov del. Ponovi spet od začetka. Tako nadaljuj, dokler ne predelaš vse snovi. IZMISLI SI SPOMINSKE BERGLE Pri učenju podatkov in imen si lahko pomagaš tako, da iz prvih črk zaporednih besed skuješ rimo ali stavek. Npr. note na notnem črtovju si lahko zapomniš takole: Eden Gode Hecno, Drugi Fletno. Podatke o glavnih mestih si vedno zapomni v tesni miselni zvezi z državo, npr. Bruseljbelgija. Vseeno je, kako neumno zveni, glavno je, da si zapomniš. NAJDI SI SOŠOLCA (PRIJATELJA) Nekateri se laže učijo v dvoje, toda za to se odloči samo, če si prepričan, da se bosta res učila in si pomagala. Sošolci pri učenju se sprašujejo in si razlagajo učno snov. PREDSTAVLJAJ SI V MISLIH V mislih poskušaj videti ali si predstavljati besede in pojme. Pri tem govori sam s sabo. Mogoče lahko podatke celo povežeš s čustvi in razpoloženjem. PODČRTAVAJ IN BARVAJ Podčrtovanje in barvno poudarjanje besed in stavkov se zelo obnese. Podčrtaj ključne točke, nove izraze, najpomembnejše podatke. PREDSTAVI SI GRAFIČNO Učno snov si vizualno predstavi: riši pojmovne mreže, delaj miselne vzorce, piši točke, izdelaj primerjalne razpredelnice in podobno. Kadar si lahko podatke ogledaš na nov način, si jih hitreje in laže zapomniš. PRELETAVANJE IN PREGLEDOVANJE BESEDILA Poglavje ali del snovi si najprej na hitro oglej, besedilo zgolj preleti, ne beri vsake besede. Pri tem bodi pozoren na naslove, krepko tiskane besede, ključne točke. Potem preglej. S hitrim prebiranjem poišči mesta, ki jih ne razumeš ali ti povzročajo težave. Pripravila Majda Kovačič Cimperman PrednovoLetne deLavnice na PS Turjak Na PŠ Turjak smo novembrsko popoldne skupaj s starši in učenci preživeli v delovnem vzdušju. Združili smo skupne moči ter ustvarjalne ideje in se lotili izdelave novoletnih voščilnic ter ostalih okraskov. Naš skupni cilj je bil, da izdelamo čim več voščilnic, katere bomo kasneje prodajali našim staršem. Cilj smo dosegli ter na novoletnem bazarju prodali ogromno izdelkov ter si zaslužili kar nekaj denarja. Zbrani denar bomo namenili prireditvam, ki nas čakajo v mesecu decembru. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri naših delavnicah, se iskreno zahvaljujemo, ter vas vabimo na delovno srečanje tudi v naslednjem letu. Hvala. Vodja PŠ Turjak, Petra Škedelj Na sNemANju za Veseu TobogAN v Venkih LaščAh, 20. 11. Foto Urša Gruden T v • 1 v • • Iz naših župnij Lovska družina Turjak Spoštovani lovski prijatelji in tovariši! V decembru 1945. leta, so naši predhodniki ustanovili Lovsko družino Turjak. V POČASTITEV 60-LETNICE vas, pod pokroviteljstvom Občine Velike Lašče in župana g. Antona Zakrajška, univ. dipl. ing., vabimo v prenovljene prostore turjaškega gradu v PETEK, 9. DECEMBRA 2005, OB 18. URI. V kulturnem programu bodo sodelovali: Notranjski rogisti, učenci OŠ Primoža Trurbarja, člani Viteško dvornega reda Andreja Turjaškega in člani KUD. Domači lovci pa bomo pripravili LOVSKO RAZSTAVO, ki bo odprta še 10. decembra od 13. do 19. ure in v nedeljo od 8. do 13. ure. Lovski zdravo! LOVCI LD TURJAK HUBERTOVA MAŠA 19. novembra 2005, na lepo sončno sobotno popoldne, smo se lovci Lovske družine Velike Lašče prvič v petdesetletnem delovanju našega društva na pobudo našega člana Franceta Zakrajška iz Podžage, ki je tudi organiziral celotno srečanje, zbrali v cerkvici svetega Ožbalta v vasi Lužarji pri »Hubertovi lovski maši«, ki jo je daroval velikolaški gospod župnik Vlado Jaksetič. Ob lepo okrašenem oltarju z lovskim motivom se nas je zbrala približno polovica članov društva z najblližjimi družinskimi člani, prijatelji in vaščani. Po končani sveti maši paje bilo pred cerkvijo še prijateljsko srečanje s toplim čajem in sladkimi dobrotami veščih gospodinj. To je že drugi dogodek letos, v katerem so sodelovali velikolaški lovci, saj je bil poleti na Novem Potu blagoslovljen Križ, katerega postavitev so s svojim delom in prispevki omogočili nekateri člani naše lovske družine. Slika in besedilo Tomaž Marolt V vasi Četež smo obnovili vaško kapelico. Ob tej priliki se zahvaljujemo Občini Velike Lašče za prispevek pri obnovi, še posebno županu Antonu Zakrajšku in svetniku Jošku Ahcu ter gospodu župniku Jožetu Ranzingerju za podarjeni kipec. Denarne prispevke za obnovo so prispevali tudi: Metka Kobal, Slavica Poznič, Marija Srdinšek, družina Ahčin in družina Jamnik, ki je opravila tudi vsa obnovitvena dela. Janez JAMNIK Zavod Parnas - OE Mladina vabi otroke in mlade na USTVARJALNO DELAVNICO Z MLADIMI PROSTOVOLJCI, ki bo v sredo, 14. 12. 2005, od 17.30 do 18.30 v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Vstop prost! Starši! Zaradi lažje organizacije vas prosimo za predhodne prijave na številko GSM 041 900-632 (Tjaša) ali 031 357-764 (Barbara). Brezplačno uporabo prostora nam omogoča Občina Velike Lašče. Blagoslovitev spominske PLOŠČE DUHOvNIKU Jožetu Peterlinu V zelo kratkem času je odšlo po zasluženo plačilo k Bogu kar pet duhovnikov, naših rojakov, ki so svojo prvo mašno daritev darovali v farni cerkvi v Velikih Laščah. Najstarejši med njimi je bil salezijanec Jože Peterlin. O njegovi življenjski poti ste mogli julija 2001 prebrati tudi v Trobli. Tedaj je med nami in za nas v Velikih Laščah daroval jubilejno biserno sv. mašo. Njegova zadnja fara, za katero je samostojno duhovno skrbel, je bila Bučka pri Škocjanu na Dolenjskem. Nekdanji farani so se ob prvi obletnici njegove smrti, na Martinovo nedeljo, 13. novembra 2005, poklonili njegovemu spominu s tem, da so mu ob vhodu v podružnično cerkev sv. Martina vzidali spominsko ploščo. Oltar v tej cerkvi so namreč obnovili prav zaradi njegove velike osebne zavzetosti. Ob tej priliki so poudarili, kako hvaležni so pokojnemu župniku Jožetu za vse, kar jim je dal v materialnem in zlasti v duhovnem smislu, predvsem pa za čudovit vzgled. Kmalu po prihodu na Bučko je namreč praznoval 80 let in ob odhodu že trkal na 90. leto starosti in bi po vseh pravilih povprečnih zemljanov moral kot star upokojenec preživljati čas v miru in v oskrbi drugih, on pa je z neverjetno energijo skrbel za faro, obnavljal cerkve in bil dober duhovni oče mladim in starim. Ob vsem razdajanju za faro pa je sam živel asketsko skromno, saj je npr. nekoč k starejši vaščanki ob prvem večjem mrazu odpeljal samokolnico drv, čeprav je bila nato njegova drvarnica prazna, je kot potrditev temu povedala ena od farank. Na spominsko ploščo so farani ob pomoči Berte Golob napisali naslednje besedilo: IALO tN SPOMIN JOŽE PETERLIN saJezU*n*kl duhovnik >1414 BdfctvK/VtlUit l*ih T 20M TriUnEk tvu«rty K «Hll)* fttuMl" Af|Mtl»l. iu Ofi inah p 1 i Tiilif in utiirfflrt mi. dlšnl m5tir (w bi lki v ltiui ]w0.»mi 1 [vikinI umu mu h I nuf Ii iht otiwwi MÜBlltf. Ntfi™. tujitUTjff (rt« lf hjppill.d Jnil» nfrfilEV i Jpnl'ikr rrrVwiv.Müililtfl-ifiiiHi.Po^iM^'lili^i^111" <0 Mitowto, u njrftha uvnt« pjilmnli» Jilo li> ti inilrpil «W iMintJj poivirtjrlNikih fcUgrlli saj se BPoiirc v bocui v ki» JWS Hwkttff—j Ivanka Peterlin TD Turjak v sodelovanju z ostalimi društvi vabi na ŽIVE JASLICE na gradu Turjak v soboto, 24. decembra 2005, s pričetkom ob 19. uri. Ob 20. uri bo sledila polnočnica v ogrevani viteški dvorani. Lepo vabljeni! Parnas, zavod za kulturo in turizem s sodelavci vas vabi na PRAZNIČNI BAZAR v SOBOTO, 17. DECEMBRA 2005, MED 10. IN 15.30 URO v Levstikovem domu. Lahko boste izbirali med unikatnimi božično-novoletnimi darilci, ki so jih pripravili mladi prostovoljci, in si ogledovali, kaj vse znajo izdelati ljudje iz velikolaške dežele. Prav lepo vabljeni! NE PREZRIMO! Na obrobju Malih Lašč stoji ostareli lepotec z razcefrano streho in polomljenimi rebri. Ta ubogi zapuščeni starostnik, ki se ponaša z neprecenljivo arhitekturno dediščino tega kraja, nemo zre po sosednjih gričih in se sprašuje, ali bo zdržal prihajajočo in še kakšno zimo ? In mi, ki živimo v teh krajih, se moramo vprašati ali sploh znamo ceniti tak biser in dovolj spoštovati zapuščino naših prednikov. Brez pomoči bo nekoč mogočen kozolec končal v kupu strohnelega lesa in s seboj odnesel košček zgodbe, ki pripoveduje o kmetu, ki je oral naše njive in kosil laške travnike že mnogo pred nami. Starec potrebuje pomoč in prosi vsaj slamo za streho. Kdo in kako mu lahko pomaga? Jože Jeršin Parnas, zavod za kulturo in turizem v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo vabi na predavanje prof. dr. Boruta Juvanca Podeželska stavbna dediščina NA RAZPOTJU in predstavitev izdelkov študentov FA na temo Velikolaški kozolci, ki bo v soboto, 17. decembra 2005, ob 16. uri v sejni sobi Levstikovega doma. V okviru študija so študenti letos obdelali štiri zanimive kozolce iz naših krajev, Ilijevega iz Retij, Tadolejnega iz Malih Lašč, knejskega in Strletovega z Gradeža). Razstava študentskih izdelkov bo v sejni sobi na ogled v soboto od 10. do 18. ure. Pokrovitelja prireditve sta Ministrstvo za kulturo in Občina Velike Lašče. ŠTKD Rute Priložnost za razvoj v Rutah -Rimski zid V sredo, 23. novembra, je skoraj 20 udeležencev prisluhnilo zanimivemu predavanju arheologinje Ane Plestenjak s Primorske univerze, ki je v prostorih društva ŠTKD Rute na Mohorjih predstavila zgodovino nastanka rimskega zidu in opisala življenje v tedanjih časih na tem področju. Kot primer, kako bi se dalo unovčiti rutarsko dediščino zidu, je prikazala turistično ponudbo Hadrijanovega zidu v Veliki Britaniji. Slednjega obišče milijon obiskovalcev na leto, ki pustijo lokalnim turističnim delavcem zajeten kupček denarja. Da pa ni ostalo samo pri besedah, je poskrbela Zofi Grčar, ki je predstavila novost v Rutah - RIMSKI KRUH. Ker pa h kruhu prijata še domač pršut in kakšna kapljica refoška, je bilo tudi to zraven. Pa še okusno pecivo za povrh. Po predavanju je sledila še predstavitev Podjetniškega grozda Velike Lašče, ki razvija turistično ponudbo v naših krajih. Metka Starič je pojasnila, kakšni so cilji in načrti podjetniškega grozda ter kakšne so možnosti domačinov, da sledijo zgledu Zofi in Igorja Grčarja (turizem na podeželju). Na koncu se zahvaljujem v imenu društva ŠTKD RUTE: Zofi Grčar za ves trud pri pripravi pogostitve; Metki Starič, ki je omogočila in soorganizirala predavanje; Občini Velike Lašče za pokritje stroškov nabave oljnih radiatorjev in pogostitve ter vsem ostalim, ki ste materialno ali s svojim trudom prispevali k res prijetnemu in za krajane koristnemu druženju. Za Športno turistično kulturno društvo Rute Andrej Kraševec, predsednik Foto: MS Razpisi PODJETNIŠKE INFORMACIJE Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva, d.o.o., Ribnica, na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja Informacijsko raziskovalni center Celje. Natančne podatke si oglejte v celotnih razpisih v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8369753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica@amis.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. Program vavčerskega svetovanja Izvaja JAPTI, Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje: možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja Vam npr. lahko pomagamo tudi pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, pomoč pri izdelavi poslovnega načrta ...). Vsem podjetnikom in podjetnicam občine Velike Lašče čestitamo ob dnevu samostojnosti, 26. decembru, hkrati voščimo vesel božič ter želimo mnogo zdravja, sreče in poslovnih uspehov v novem letu 2006. Društvo PZO V januarju 2006 organiziramo tečaj iz varstva pri delu. Vse zainteresirane pozivamo, da se prijavijo do 15.1.2006 na tel. 031 -640480 ali 7881-977 g. Andrej Stritar. Društvo PZO 15 Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 34PO05A, U. list RS, št. 15-16/05, st.134. Sredstva: 5 milijard SIT. Krediti so namenjeni lokalnim skupnostim, gosp. družbam in drugim pravnim osebam ter s.p. za naložbe. Rok: do porabe sredstev oz. do 30.12.05. Podrobnosti: www.pcmg.si/index.php?id=2394. Javni poziv delodajalcem za izvedbo programa usposabljanja na delovnem mestu za obdobje 20052007. Predmet: usposabljanja brezposelnih oseb na delovnem mestu, ki lahko traja od enega do šest mesecev. Rok: do porabe sredstev. Podrobnosti: http:// www.pcmg.si/index.php?id=2911. Za naslednja dva razpisa so pogoji: neprofitni delodajalci s sedežem na območju z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v RS in ostali pogoji po razpisu. Rok: 13. 1. 06; 14. 4. 06. Javni razpis za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk, Ur.l. RS, št.78/05. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3094. Javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov, Uradni list RS št.78/05. Sofinanciranje zaposlitev brezposelnih oseb, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela. Podrobnosti: http:// www.pcmg.si/index.php?id=3095. Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših, Uradni list RS št.78/05. Subvencioniranje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb, ki so starejše od 50 let. Pogoji: delodajalci s sedežem na območju z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v RS. Roki: 13.1.06; tretje 17.03.06 in 14.4.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3096. Javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih, Ul RS, št. 79/05 Kontakt: dominik.presen@ess.gov.si. Predmet: izbor izvajalcev usposabljanja. Namen je dvig zaposljivosti invalidov in drugih brezposelnih oseb z zaposlitveno oviranostjo ... Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba s sedežem ali podružnico na območju z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v RS ... in ostali pogoji po razpisu. Rok: 20.1.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3117. TrobLa 7/2005 Javni razpis za dodeljevanje posojilnih sredstev, namenjenih za namen »B« - spodbujanje razvoja turističnih destinacij - financiranje turistične infrastrukture in namen »C« - prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Ul RS, št. 82/05. Kontakt: Javni sklad RS za regionalni razvoj ..., Ribnica, Katja Zgonc, tel.: 01/836 19 53, e-pošta: katja.zgonc@rdf-sklad.si. Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.3.06. Podrobnosti: http:// www.pcmg.si/index.php?id=3146. Objava o podaljšanju javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005, projekt GEF (Ur. l. RS, št. 87/05)., Kontakt: damir.stanicic@gov.si ali lojze.subic@gov.si. Ministrstvo za okolje in prostor podaljšuje veljavnost javnega razpisa, ki je bil objavljen 6.6.03, podaljšan pa 18.2.05 (Ur. 1. RS, št. 16/2005). Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2006. Podrobnosti: www.pcmg.si/ index.php?id=1219. Razpis, Uradni list RS, št. 85/0. Kontakt: tel.: 01/300 69 90. Povečanje višine sredstev jav. razpisa za finančne spodbude, za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb za leto 2005. 1. Sofinancer: Ministrstvo za okolje in prostor. 2. V javnem razpisu za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb, objavljenem v Ur.l. RS, št. 28, z dne 18.3.05, se višina namenjenih sredstev poveča za 16 mio SIT in znaša okvirno do 100 mio SIT. Podrobnosti: www.pcmg.si/ index.php?id=2500. Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2006, Objavljeno: Uradni list RS, št. 97/2005, stran 8002. Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje. Rok: do razdelitve sredstev, oziroma najkasneje do 5.10.06. Prvi rok predložitve vlog je 23.11.05, po tem datumu pa v letu 2006 vsak 5. v mesecu. Podrobnosti: http://pmmg.japti.si/ mainframe.php?id=203#contents. Pametni dobi več koristi od sovražnika kot neumni od prijatelja. Franklin Razvoj podeželja 19 DOD Gradež Spoznavanje ohranjene dediščine v severovzhodni SLoveniji Društvo za ohranjanje dediščine je uspešno izpeljalo strokovni izlet v soboto, 22. 10. 2005. Zaradi izredno velikega zanimanja članov društva so se poleg polnega avtobusa nekateri člani peljali tudi z večjim enoprostorcem, nekateri pa so žal morali ostati doma. Na enodnevnem izletu so člani obiskali in se seznanili z izkušnjami ter rezultati dejavnosti ohranjanja dediščine ob naslednjih primerih: - muzejske postavitve stavb stare arhitekture in stare delovne podeželske opreme v Rogatcu, - toplic Rogaška Slatina, - salezijanskega samostana v Veržeju z vinsko kletjo, - plavajočega mlina na Muri, Ižakovci, - izdelovalcev slamnatih izdelkov v Lipovcih. Strokovni izlet je bil zelo koristen za spoznavanje izkušenj drugih pri ohranjanju kulturne dediščine, seznanjanje z rezultati njihovega dela in ugotavljanje načinov omogočanja obiskov ohranjene dediščine, ki dediščine ne ogrožajo, jo pa popularizirajo in z njo tudi gospodarijo. Posebej velja poudariti, da so bili na strokovnem izletu od najmlajših do najstarejših članov, kar bi moralo zagotoviti ustrezno koriščenje spoznanj za nadaljnje društveno delo. Kdor je želel, je lahko za kratek čas obiskal novejše toplice Banovci in se pogrel v termalni vodi. Boris Zore Čebelarsko društvo Velike Lašče NAj meDi 14. oktobra 2005 se nas je nekaj članov Čebelarskega društva Velike Lašče udeležilo podelitve certifikatov -pridobljenega naziva ČEBELAR iz kataloga strokovnih znanj in spretnosti nacionalne poklicne kvalifikacije, na srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu. Začelo se je že kmalu po novem letu 2005 ob sobotah v Kočevju na predavanjih priznanih čebelarskih delavcev v okviru Regijske zveze čebelarskih društev Petra Pavla Glavarja za Dolenjsko in Belo krajino, med njimi tudi našega predsednika ČD Velike Lašče Braneta Borštnika, kjer smo zaključili pripravljalni seminar. Nato smo v Novo mesto poslali izdelane seminarske naloge. Ko so jih pregledali, smo imeli še ustno preverjanje znanja. Vsi, kateri smo se podali na pot za pridobitev naziva čebelar, smo uspešno zaključili začeto pot izobraževanja s končno podelitvijo državnih spričeval -certifikatov. Naj medi ... Slika in besedillo Tomaž Marolt, član ČD Velike Lašče Trobla 7/2005 Izobraževanje zadruge Jarina Peka kruha in izdeLava izdelkov tradicionalne oBrti Pri zadrugi Jarina so letošnjo jesen v Litiji ponudili izobraževanje tistim, ki svojo priložnost na podeželju vidijo v registraciji osebnega dopolnilnega dela ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Izobraževanju so se priključili tudi štirje udeleženci iz okolice Velikih Lašč. 85-urni program so začeli s predstavitvijo osebnega dopolnilnega dela in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Podjetniška znanja so povezali s konkretnimi primeri s podeželja in dokazali, da se lastnosti podjetja (vrednote, vizija, cilji, strategije) lahko odražajo pri vsakem poslu, tudi pri peki kruha. Davčna svetovalka je spregovorila o davčnih predpisih in poslovnih knjigah . Na vrsti so bila certifikatna izobraževanja - pod vodstvom KSS Izlake se je ena skupina usmerila v peko kruha na tradicionalen način, druga je spoznavala izdelavo tradicionalnih izdelkov domače obrti. Sledile so še vsebine o blagovni znamki Jarina in poslovnem načrtu. Do aprila je sedaj potrebno zbrati ustrezno dokumentacijo za pridobitev certifikata za peko kruha. Zadruga Jarina je udeležencem sofinancirala program izobraževanja v višini 70 %, preostanek so plačali udeleženci (del zneska so nekaterim sofinancirale tudi lokalne skupnosti oz. kmetijske svetovalne službe, Občina Velike Lašče v višini 10.000 SIT, za kar se ji lepo zahvaljujemo). V nadaljevanju se bo moral vsak sam spopasti s pripravo dokumentacije za pridobitev certifikata. Zadruga Jarina nam je pri pridobivanju pogojev za registracijo dejavnosti ponudila roko - tako s sofinanciranjem kot z ustreznim izborom vsebine. Izmenjava izkušenj med ljudmi iz različnih okolij pa je ponudila nove zamisli in možnosti povezovanja. Metka Starič, Zavod Parnas DPŽ Velike Lašče BiLe so pri nas Članice DPŽ Velike Lašče in Ribnica smo 20. oktobra imele prijetno srečanje in praznovanje »Dan kmetic« ljubljanske regije. Srečanje je vsako leto v drugem kraju. Kar z malo ponosa smo skrbno pripravile potek programa in uspelo nam je. Čeprav je bil deževen dan, se je v Velikih Laščah zbralo preko sto žensk. Za dobrodošlico jih je pozdravila naša predsednica Milka Debeljak in jih povabila na ogled naše lepe Marijine cerkve. Slava Petrič pa je predstavila naše može, Trubarja, Levstika in Stritarja. Pred gasilskim domom je sledila pogostitev z našimi priznanimi »štangelni« in kavo. Obiskal nas je tudi Martin Krpan s svojo kobilico in humorjem. Pot smo nadaljevale do Ribnice. Tam so že nestrpno čakale članice DPŽ Ribnica in prevzele nadaljnje vodenje. Njihova članica jepredstavila ribniške znamenitosti, sledil je ogled gradu, cerkve in jesenske razstave dobrot. Tu nas je pozdravila Andreja Krt s Kmetijsko-gozdarske zbornice. Najprijetneje je bilo v gostišču Pugelj -kulturni program. Sodelovali sta obe društvi. Pridružila sta se tudi Marija Horjak, predsednica Zveze kmetic, in ribniški župan. Ob prijetni glasbi je bil čas za klepet in ples, ki ga doma na kmetiji ni veliko. Ob odhodu je naše društvo vse navzoče obdarilo z miniaturno knjižico. Ker naš župan ni imel časa udeležiti se tega srečanja, je na Občino povabil go. Krt, vse kmetijske svetovalce in našo predsednico na kratek pogovor. Naj se zahvalimo g. župniku, da so ženske lahko obiskale cerkev in tudi zapele, Slavi Petrič za predstavitev kraja, g. županu za sprejeti obisk in seveda vsem našim članicam, ki so poskrbele, da je vse potekalo, kot je treba. Upamo, da so odšle zadovoljne in z lepimi spomini na naše kraje. DPŽ Velike Lašče M. I. Po poteh dediščine Od Idrijce do Kolpe Razvojni programi podeželja znotrAj skupne kmetijske politike EU Skupna kmetijska politika EU ureja skupni trg s kmetijskimi proizvodi. Delimo jo na področje Skupnih tržnih ureditev ( steber I, to so tako imenovana neposredna plačila in tržne podpore) in na področje Razvoja podeželja (steber II). Za t.i. steber I mora Slovenija za naslednje programsko obdobje 20072013 uvesti reformo skupne kmetijske politike na področju neposrednih plačil, medtem ko je potrebno za steber II pripraviti nacionalni program razvoja podeželja, ravno tako za obdobje 20072013. Na regionalnem nivoju je za isto obdobje potrebno pripraviti regionalne razvojne programe podeželja. Nekatere občine so se v preteklosti že medsebojno povezale s tematskimi programi, kot je npr. program Po poteh dediščine Od Idrijce do Kolpe, ki ga je sedaj potrebno po navodilih MKGP uskladiti in nadgraditi v regionalni razvojni program podeželja za obdobje 2007-2013 v skladu z Uredbo Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Do junija 2006 bo potrebno regionalne razvojne programe podeželja oddati na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ti programi morajo vsebovati vsebine oz. projekte, ki se bodo izvajali na določenem območju v naslednjih sedmih letih tako na regionalnem, lokalnem kot fizičnem nivoju. Projektov, ki v programu ne bodo navedeni, ne bo mogoče prijavljati na razpisana sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za omenjeno obdobje. Program bo možno na določeno obdobje tudi dopolnjevati. t Vsebine, ki jih bo program zajemal, se bodo osredotočale na t.i. osi ter njihove ukrepe: - OS 1: Izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva. - OS 2: Okolje in upravljanje zemljišč -novost v okviru te osi bodo v okviru trajnostne rabe kmetijskih zemljišč nadomestila za območja Nature 2000, v okviru trajnostne rabe gozdnih površin pa bodo v celoti novi ukrepi: prvo vzpostavitev kmetijsko-gozdnih sistemov na kmetijskih zemljiščih, plačila za območja Natura 2000, gozdno okoljska plačila, obnova potenciala gozdne proizvodnje in uvedba preventivnih ukrepov, podpore za neproizvodne naložbe. - OS 3: Izboljšanje kakovosti življenja na podeželju in ekonomska diverzifikacija V okviru te osi bodo upravičenci do kandidiranja za sredstva tudi novo ustanovljena mikropodjetja, ki niso vezana na kmetijstvo in bodo zagotavljala do 5 zaposlenih. - OS 4: LEADER - novo področje, v okviru katerega bo potrebno organizirati javno-zasebno partnerstvo s statusom lokalne akcijske skupine, ki bo odgovorna za koriščenje sredstev iz omenjenega sklada in za uresničevanje v programu definiranih vsebin. Do junija 2006 se bodo v okviru priprav izdelave regionalnega razvojnega programa podeželja organizirale delavnice na območju občin Logatec, Cerknica, Bloke, Loška dolina, Loški Potok, Sodražica, Velike Lašče, Dobrepolje, Ribnica, Kočevje, Kostel in Osilnica, katerih namen bo pridobivati vsebine, ki se bodo vključile v omenjeni program. Vse zainteresirane, tako posameznike kot institucije iz tega območja, vabimo, da izrazijo svoj interes in pripravljenost za sodelovanje že pri samem načrtovanju aktivnosti in definiranju vsebin. Prosimo, da svoj interes sporočite na Zavod PO-PPD Od Idrijce do Kolpe, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, e-mail: heritageik@siol.net , tel. 01 8369 330, 041 332 406- Alenka Henigman. Iz Državnega zbora 21 Trqbla 7/2005 Iz Državnega zbora poslanka Alenka Jeraj PredLog proračuna za obdobje 2006 - 2007 Spoštovani! Proračunski memorandum za obdobje 2006 - 2007 skladno z Zakonom o javnih financah predstavlja temeljni okvir za pripravo državnih proračunov za prihodnji dve leti in hkrati določa usmeritve za delovanje vlade pri upravljanju javnih financ, vodenju ekonomske in razvojne politike. Proračunski memorandum temelji na napovedih makroekonomskih gibanj za leti 2006 in 2007, ki izhajajo iz usmeritev politik in zakonskih sprememb, katere je Vlada že sprejela oziroma predlagala s Proračunskim memorandumom. Vlada je na podlagi Strategije razvoja Slovenije pripravila in sprejela program celovitih reform, ki jih bom podrobneje predstavila v kateri od naslednjih številk. Prednostne naloge vlade v naslednjih letih izhajajo iz Strategije razvoja Slovenije, katerim so podrejeni tudi ukrepi gospodarske, javnofinančne, strukturne in razvojne politike. Slovenija je vstopila v evropski tečajni mehanizem (ERM II), ki ima pomemben vpliv na javnofinančno, plačno in denarno politiko, saj bo potrebno zagotoviti dosledno spoštovanje fiskalnih in monetarnih maastrichtskih kriterijev. Tako je osnovni in najpomembnejši makroekonomski cilj v mandatu te vlade zagotoviti vse pogoje (inflacija, primanjkljaj, dolg in obrestne mere) za prevzem evra leta 2007. Štirje temeljni cilji razvoja Slovenije so: Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči) in povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije. Družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti. Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva. Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnosti postala v svetu prepoznavna in ugledna država. Proračuna za leto 2006 in 2007 Na podlagi navedenih dokumentov je bil pripravljen predlog proračuna za leto 2006 in 2007, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru in je nekoliko drugačen kot smo ga bili vajeni do sedaj. Predlog predvideva znižanje javne porabe v skupni porabi v odnosu na prejšnjo leto, kar je pozitivna smer. Potrebno je zagotoviti da se država umakne iz mnogih prihodkovnih in odhodkovnih zadev. Država namreč prevzema preveliko funkcijo pri prerazporejanju bruto domačega proizvoda, saj pomeni 3 tisoč 151 milijard odhodkov, ki jih na vseh štirih blagajnah predvidevamo v naslednjem letu skoraj 45% bruto domačega proizvoda. Cilj Vlade je, da se le ta v naslednjih letih zniža pod 40 %. Samo na tak način bo možno doseči manjšo obremenitev gospodarstva in izboljšati pogoje za gospodarjenje in s tem ustvarjanje dodane vrednosti in večje blaginje za vse nas. Ena od pomembnih stvari je znižanje davka na plače, kar smo v Državnem zboru sprejeli na zadnji seji, skupaj še z nekaterimi iz skupine t.i. davčnih zakonov. S temi spremembami se bo bistveno razbremenilo gospodarstvo. Nekaj drugih ukrepov predvidevajo tudi omenjene reforme, ki bodo prinesle nujne spremembe in izboljšanje konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva. Na tak način bomo dosegli ustvarjanje večje dodane vrednosti, kar je šele pogoj, da imamo kaj deliti. Najprej je potrebno poskrbeti za to, da se bo " žakelj" malo bolj napolnil, potem bo lažje deliti med porabnike. Sedaj smo v situaciji, ko državi in lokalnim skupnostim nalagamo nove in nove obveznosti, ki jih enostavno že sedaj ne moremo in jih na dolgi rok ne bomo mogli več zagotavljati. V ostalih evropskih državah ni takih struktur, ne prihodkov ne odhodkov. Nikjer na svetu ni v strukturi prihodkov javne porabe prek 55% sredstev, zbranih samo iz prispevkov in davkov na plače. Usmeritev Vlade je prava, saj se prvič ne povečuje delež porabe, ampak se zmanjšuje. Določene obveznosti država v svojih proračunih prevzema kot svojo obveznost, čeprav gre za investicije (npr. avtocestna infrastruktura), ki se bodo morale financirati iz svojih prihodkov in ne bi smele imeti mesta v državnem proračunu. K pripravam predloga proračuna smo bili povabljeni tudi poslanke in poslanci. Sama sem predlagala predvsem nekaj investicij v cestno infrastrukturo, ki je v občini Velike Lašče ponekod v obupnem stanju. Tako so bila v predlogu Proračuna za leti 2006 in 2007 zagotovljena sredstva za naslednje investicije: Ureditev državne ceste št. G106 - za območje Velikih Lašč oz. križišča na Rašci Za nadaljevanje obnove Turjaškega gradu Za realizacijo omenjenih projektov pa bo potrebno veliko dobrega sodelovanja z občino; županom in občinsko upravo. Prepričana sem, da bomo zastavljene projekte uresničili. Poslanska pisarna bo v ponedeljek, 16. januarja 2006 od 17.30 do 19.00 v prostorih občine. Lahko me pokličete na tel.: 01/ 478-96-13 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. »Moti se, kdor čaka svojo življenjsko ^^ priložnost. Priložnost je življenje zdaj!« J \ Z Rudijem Kerševanom vam v pričakovanju veselega decembra želim lepo praznovanje s svojimi najbližjimi, novo leto pa naj bo čim bolj uspešno in nova priložnost, da uresničite vse tisto, kar ste zapisali med svoje cilje. Srečno! Alenka Jeraj TRQBLA 7/2005 22 Društvena dejavnost KTSD Krpan Turnir za držAvno prvenstvo v taroku Kot sem vam poročala že v prejšnji številki Troble, je mesec oktober v našem društvu zaznamovan kot mesec taroka. 22. 10. 2005 smo v telovadnici OŠ organizirali 10. turnir za državno prvenstvo v taroku za leto 2005. Vse skupaj se je začelo ob 9. uri. Prijavilo se je kar 132 igralcev taroka iz vse Slovenije. Ker smo letos prvič organizirali takšno tekmovanje, so se priprave nanj pričele že v začetku septembra. Kar precej truda smo vložili, da smo poiskali primeren prostor, saj v samih Velikih Laščah nimamo tako velike dvorane, da bi lahko vanjo spravili okoli 150 ljudi. Prvotno smo načrtovali, da bi bil turnir v turjaškem gradu, vendar zaradi obnovitvenih del, ki so še potekala, to ni bilo mogoče. Ker pa pravijo, da več glav več ve, smo vendarle uspeli poiskati tako velik prostor. Tako smo stopili do župana in ravnatelja in jih prosili za pomoč. Na voljo smo dobili šolsko telovadnico, ki smo jo pripravili že večer prej. Iz razredov smo si sposodili mize in stole. Prijaznost pa je segla tako daleč, da smo s pomočjo šolske kuhinje in kuharic, ki se spretno vrtijo okoli štedilnikov, poskrbeli, da smo lahko tekmovalce tudi pogostili. Ko so se vsi tekmovalci zbrali na prizorišču, jih je nagovoril in pozdravil župan Anton Zakrajšek, ki je predsedniku Tarok zveze poklonil kipec Martina Krpana. Tako se jE začel prvi krog TEkmovaNja, zelo aktivne igraLkE Taroka so Tudi ženske Kot sem omenila, so bili tekmovalci iz vse Slovenije, bili so moški pa tudi ženske, mladi in malo manj mladi. Tarok je tako priljubljena igra, da je ne igrajo samo upokojenci ali pa samo študentje. V vrstah igralcev se najde tudi kakšen direktor uspešnega podjetja. V Velike Lašče je tako prišel tudi komercialni direktor Radgonskih goric Zlatko Zadravec, pa sam predsednik Tarok zveze Nikolaj Erjavec, prišla sta tudi prvaka štajerske in dolenjske Henrik Peternelj in Branko Maksimovič. Tisti, ki so v naše kraje prišli prvič, so bili izredno navdušeni. Ne samo lepota kraja, tudi gostoljubnost jih je prevzela. Ker je bilo naše društvo letos prvič organizator, smo se potrudili in tako vsakemu prijavljenemu tekmovalcu za dobrodošlico in za spomin na naš kraj izročili skromno darilce. ZdrAvko ZAdrAvEc iN zASkrbLjENi NikoLAj ErjAvEc, prEdSEdNik TArok zveze Ko so se vsi, ki so želeli igrati, prijavili, smo ob devetih opravili prvi žreb za prvi krog tekmovanja. Zasedbo miz za vsak krog je določil računalniški žreb, za kar je poskrbela Tarok zveza Slovenije. Igralci so morali odigrati štiri kroge. Vsaka tekmovalna miza je štela tri igralce. Rezultati vsakega kroga so se sproti vpisovali v računalnik. Kot določa pravilnik je vso zadevo imel pod nadzorom sodnik, to je bil Jože Hočevar z Vidma v Dobrepolju. Urh Erjavec je tisti, ki obVLAdA rAČuNALNiško sceno iN tako pridNo SproTi VpiSujE V rAČuNALNik rEzuLTATE Med igralci taroka seveda ni manjkala močna ekipa iz našega društva. Za društvo Krpan so tako tekmovali Ivan Blatnik, je bil naš najboljši igralec in je zasedel 17. mesto, Uroš Giromi, Primož Dolšina, Jože Grebene, Tomaž Indihar, Peter Lopičič in Ilija Milanovič. Člani društva, predvsem iz vrst tarok sekcije, so se potrudili in kot se za vsako tekmovanje spodobi, priskrbeli praktične nagrade. Na vsakem turnirju se namreč morajo podeliti praktične in denarne nagrade. In tako je bilo tudi pri nas. Prvih devet najboljših tekmovalcev je prejelo praktične nagrade, ki so nam jih prispevali donatorji, ki so se prijazno odzvali na naše prošnje. In komu smo podelili lepe nagrade: Mesto: Član: Točke: Razlika: Točke Klub: mesto: 1. Nemšak Leon 8 2637 100 ORM 2. Peternelj Henrik 7 2649 80 MER 3. Jelakovič Ivan 7 1574 60 VAL 4. Gavranovič Vlado 7 1525 50 FIG 5. Ajdišek Milan 7 1197 40 FIG 6. Kastelic Jože 7 1165 38 FIG 7. Godnjavec Franci 7 582 36 DUI 8. Rugelj Mitja 7 543 34 VAL 9. Medved Vera 6,5 1176 32 PAH Poskrbeli smo za presenečenje in podelili tudi posebno nagrado, in sicer najstarejši udeleženki turnirja. Društvena dejavnost 23 TrobLa 7/2005 Sam turnir je trajal do 17. ure. Tekmovalci so bili z našo organizacijo več kot zadovoljni. Ob odhodu so nam zagotovili, da se naslednje leto zagotovo vrnejo v te naše lepe kraje. Na koncu pa se moram v imenu društva najlepše zahvaliti vsem, ki so kakor koli pripomogli, da smo lahko izpeljali ta turnir. Najlepše se zahvaljujemo OŠ Primoža Trubarja, ravnatelju Ediju Zgoncu, ki nam je omočil, da smo za tekmovanje lahko uporabili telovadnico, in pa vsem trem kuharicam, ki so za naše tekmovalce pripravile okusno kosilo. Iskrena zahvala pa gre predvsem vsem donatorjem, ki so prispevali v naš nagradni sklad: Kovinoplastiki Lož iz Nove vasi, Motomat trgovini iz Ljubljane, Adria Mobilu iz Novega mesta, Mesarstvu Blatnik s Škofljice, Trgoupu iz Velikih Lašče, Kmetijski Unlvsni za HI. življenjsko obdobje- VE U KE LA?ČE zadrugi Velike Lašče, Občini Velike Lašče, Milanu Indiharju s Krkovega, Francu Ivancu iz Srobotnika in Urošu Giromi iz Karlovice. V društvu upamo, da smo s to prireditvijo zopet nekaj pripomogli k promociji našega kraja. Da naš trud ni bil zaman, dokazuje tudi to, da nas je Tarok zveza Slovenije za naslednje leto ponovno uvrstila med organizatorje oktobrskega turnirja za državno prvenstvo v taroku. To je za naše društvo in pa tudi za občino Velike Lašče lepo priznanje. NOVOSTI V DRUŠTVU Na naše društvo lahko od meseca novembra dalje pošiljate tudi e-mail pošto na naš naslov, ki se glasi: ktsd.krpan@email.si Zapisala Urša Vesel Na sredini prvouvršeni Leon Nemšak, na Levi drugourvršeni Henrik Peternelj in na desni tretjeuvršeni Ivan Jelakovič iolskolclo 200S-'06 urnik krožkov DAN URA KROŽEK MENTOR PROSTOR ponedeijek ZNAMENITOSTI NAiECA KRAJA iN /MEUNICE NJEGOVE CA RAZVOJA Barbara PEČNIK Klubskii soba Levstikovega doma torek - 14* fUftjNALNtflVO (Operacijski sistem in Word) Sofija ŠA&IČ OŠ Primož Trubar ire da 4». 10» ZDRAVILNA ZtLtJiA Alojz VIDIC Klubska soba Levstikovega doma u/po/abljanje ZA o/ebnostno rajt izobraževalna oblika pod vúdstvytn g Toneta Fobjana met ZACÉTÉK P&EDAVANJl gfl.II.a005 ob IB"0 uri TČRMIN PREDAVANJ: PONEDELJEK, od 18.00 (to 19.30 ure v fciul»ki »ti Levitiko^ga donm v Velikih Lailflh ZAKLJUČEK pftED^VAMj: februar 2006 Izkušnje so najboljša šola, samo šolnina je zelo draga. Trobla 7/2005 Seminar Športne unije Slovenije Mladi vaditeLji športnih proGramov V soboto, 22. 10. 2005, je v Kranjski Gori, v Porentovem domu, v Čičarah potekal seminar Športne unije Slovenije in odbora za mlade, kjer so predstavili motivacijski sistem za mlade vaditelje športnih programov. Ciljna skupina so bili vaditelji, asistenti vaditeljev in trenerjev ter prostovoljci, mladi od 15 do 25 let. Z uvodno besedo nas je nagovoril predsednik ŠUS-a (športne unije Slovenije) Rudi Cvetko, nato pa so besedo prevzeli Matej Tušak, Katarina Husu, Nik Papič, Klemen Adamič in Primož Jamšek. Najprej so nam Nik Papič, Katarina Husu in Klemen Adamič predstavili mednarodna šolanja, ki so letos potekala na Danskem OŠ PRIMOŽA TRUBARJA Starejši učenci zasedLi prvo mesto na medoBčinskem tekmovanju v košarki V hladnih novembrskih dneh (21. in 23. 11.) je na OŠ Škofljica potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za starejše učence. V konkurenci petih šol (poleg naše še OŠ Dobrova, Brezovica, Preserje in Škofljica) so učenci naše šole osvojili 1. mesto in se uvrstili na področno prvenstvo, ki bo v mesecu decembru, na njem pa se bodo pomerili z vrstniki iz Grosuplja in Kočevja. Naj omenim, da so učenci prišli do prvega mesta prepričljivo, saj so nasprotnike premagali s povprečno razliko 20 točk. V ekipi so bili: Bojan Zidar (kapetan), Martin Lovšin, Blaž Juvanec, Mitja Gradišar, Andrej Kaplan, Urban Ahčin, David Petrič, Gregor Strle, Jernej Indihar, Matevž Ahčin, Nejc Zalar, Mark Lipovec in Matic Mihelič. Trener ekipe je Matjaž Lovšin. O rezultatih na področnem tekmovanju boste seznanjeni v naslednji številki. Bojan Novak in v Litvi. Na seminarju na Danskem z naslovom Youth LeaderTraining Course on Internatinal Project Managmentin Sport and Culture for All so izdelovali projekte prostovoljnega dela. Ker so f prišli mladi iz vsega sveta, so j spoznavali tudi različne kulture s skupinskimi raziskovanji po deželi Danske. Veliko so se izpopolnjevali v F znanju angleškega jezika, sodelovali pri športnih in kulturnih aktivnostih in pridobivali nova znanja o projektnem delu. Na mednarodnem seminarju »INTERCULTURAL DIALOGUE TROUGHT SPORTS« v Litvi ISCA Training Course pa so poudarjali predvsem sodelovanje brez meja, ne glede na spol, barvo kože, versko in drugo prepričanje. Vizija tega druženja je bila, da bi preko kulturnega in športnega druženja pospešili medkulturno sodelovanje preko delovnih skupin. Matej Tušak je pripravil zanimivo predavanje o prostovoljstvu. Osredotočili smo se na dve skupini, tako imenovani »step down« in »step up«. Prva skupina so ljudje pred upokojitvijo, ki bi si na ta način zapolnili prosti čas in dvignili kakovost življenja na področju različnih aktivnostih. Druga skupina pa so mladi, ki si lahko na ta način zapolnijo prosti čas in naredijo nekaj družbeno koristnega. Tak način dela je obenem lahko tudi možnost in priprava na kasnejšo zaposlitev ter naložba v učinkovite mlade za prihodnost. Naloga vodij je, da so sposobni vključevati mlade v aktivno prostovoljno delo, najbolj pomembne pa so ideje in dana ponudba. Aktivnosti so izredno pozitivne, saj ljudje postanejo vztrajnejši , bolj disciplinirani, manj depresivni in imajo nasploh manj težav v zasebnem in družbenem življenju. Smernice takega dela so vzgoja pozitivnega vrednotenja v družbi, predvsem mladih, kar bi bila obenem tudi promocija prostovoljnega dela; iskanje motivacij mladih za organizatorje ... Primož Jamšek nam je predstavil Slovensko Filantropijo (združenje za promocijo prostovoljstva). Oris trenutnega stanja v Sloveniji je tak, da je premalo zaščite za prostovoljce in preslaba finančna ureditev (kritje osnovnih stroškov, trajanje delovne dobe, pravna začita ...). Za zaključek nam je predstavil koristi in pozitivne učinke prostovoljnega dela, nato pa smo odšli na zasluženo kosilo. Po kosilu smo z že omenjenimi mentorji pripravili in oblikovali različne pobude za nevladne in vladne organizacije. Pripravili smo tudi material za predstavitev na Evropskem mladinskem in športnem Forumu, ki bo letos decembra v Londonu. Slovenijo bo predstavljal Nik Papič. Po Evropi se ravno v tem obdobju dogaja prava »poplava« aktivnosti, Slovenija pa se teh aktivnosti zelo malo udeležuje. Prednostna naloga ŠUS-a je torej izkoriščenost teh udeležb, bistvo pa sistem vertikalnega povezovanja iz lokalnih skupnosti. Na koncu zanimivega seminarja in delavnic smo bili povabljeni še na športno popoldne, kjer smo spoznali osnove golfa in se tudi preizkusili pri igranju. Kot se je dan prelepo začel, se je tudi prelepo zaključil in pozno popoldan sem zapustil s soncem obsijano Kranjsko Goro. Na seminarju sem dobil veliko potrebnih izkušenj za delo v prihodnosti, spoznal mnogo prečudovitih ljudi, ki delajo podobno, in možnost sodelovanja na Evropskem mladinskem in športnem Forumu. Zahvalil bi se še športnemu društvu DIC, ki mi je omogočil sodelovanje na tem seminarju. Miha Indihar Koronarni klub Ljubljana vabi na RehAbiLitAcijsko vadbo bolnike s srčno-žilnimi oboleli in osEBE z DEjavNiki TvEgaNja (povišan krvni tlak, holesterol, maščobe, sladkor) za srčno-žilna obolenja Vadba se je začela 29. novembra in poteka ob torkih in četrtkih ob 18. uri v sejni sobi Levstikovega doma! (Informacije po telefonu 031 339 703). Lepo vabljeni! Tenis Cereja Velike Lašče 10. OBČ. PRVENSTVO V TENISU V soboto 24. in nedeljo 25. septembra, smo na teniških igriščih na Cereji v Velikih Laščah organizirali občinsko prvenstvo v tenisu. Prijavilo se je 20 igralcev in igralk. V soboto je potekal turnir moški in ženske posamezno, v nedeljo dvojice. Rezultati: Moški posamezno: 1. Gregor Pucelj 2. Andro Kastigar 3. Ervin Virant Ženske posamezno: 1. Stanka Hren 2. Ana Logar 3. Mojca Lobe Moške dvojice: 1. Ervin Virant, Simon Gale 2. 3. Igor Sever, Tone Žužek Andro Kastigar, Robert Hren Ženske dvojice: 1. Ana Logar, Mojca Lobe 2. Anča Andolšek, Stanka Hren 3. Jordana Pucelj, Barbara Gale Teniško prvenstvo je potekalo v prijetnem športnem vzdušju. Občini Velike Lašče se zahvaljujemo za pomoč pri organizaciji prvenstva. Vsi rezultati in fotografije so vam na voljo na www.villa-cereja.si. KostaNjEv pohod iN piknik Zadnjo soboto v oktobru so se tudi letos zbrali udeleženci kostanjevega pohoda in kostanjevega piknika pred brunarico organizatorja - Turističnega društva Turjak. Osemdeset pohodnikov, med njimi polovica otrok in mladih, večinoma v organizirani skupini domačih skavtov, je krenilo v lepem sončnem vremenu po tradicionalni kostanjevi poti proti Škamevcu in nato do turjaškega gradu. Krožno pot so po dobrih treh urah končali pri lovskem domu, kjer so jih pričakali vroč čaj, telečja obara, mošt in vroč pečen kostanj. Ob dobri hrani in pijači so si oddahnili po za nekatere kar precej naporni hoji. K dobremu razpoloženju je poleg prijetne utrujenosti prispevala tudi glasba, čeprav organizatorji tudi leto! niso predvideli ansambla oz. žive glasbe. Spodbudno je, da je bilo letos še enkrat več pohodnikov kot lansko leto. Prišli so iz mnogih okoliških krajev, vse do Ljubljane. k TENIŠKA PIRAMIDA 2005 V začetku novembra smo zaključili tekmovanje v teniški »piramidi«. Proti vrhu se je po strogih pravilih bolj ali manj uspešno vzpenjalo 9 igralcev. Seveda govorimo o izjemno zanimivih teniških dvobojih. V prihodnji sezoni si želimo več tekmovalcev in seveda tudi žensko piramido. Najvišje so: 1. Ervin Virant 2. Gregor Pucelj 3. Andro Kastigar Foto S. H. ŠTD Cereja TRQBLA 7/2005 26 V spomin Društvo Zarja spominov ŽALNA SLOVESNOST Počastitev dneva mrtvih se je pričela ob napovedanem času, 28. oktobra, na velikolaškem pokopališču pri spomeniku 233-im padlim partizanom. V osrednji dogodek je bilo vključeno tudi odkritje nove nagrobne plošče petim borcem Prešernove brigade, ki so padli 1943. leta na Turjaku. V lepem, a že nekoliko hladnem popoldnevu se je do napovedane 18. ure zbralo lepo število udeležencev. Pričelo se je že rahlo mračiti, ko se je zaslišala ubrana pesem Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane z vsebino pietete mrtvim partizanom v zemlji domotožja, prepojene z znojem in krvjo, ki vse bolj vodeni, a spomin in zanos zmage je ostal v srcih za vedno zapisan na straneh zgodovine slovenskega naroda. Petje se je nekoliko stapljajo s sojem sveč, ki so jih prižgali živi mrtvim v spomin in opomin grozotam vojne, ki jo je povzročal okupator zavednim ljudem, otrokom in borcem za sveto zemljo. Lepe in pomirljive so bile besede mladih govorcev in lepa je bila pesem otrok velikolaške osnovne šole Primoža Trubarja. Otrok, ki ne poznajo sovraštva, ki jih druži pesem, igra, tovarištvo in učenje za lepšo prihodnost. Ob strumni častni straži slovenske vojske so položili nekdanji borci Prešernove brigade svojim soborcem venec na grob, prižgali plamenici in odkrili novo nagrobno ploščo. Borci, starčki s tresočimi rokami in ponosom, ki jim je žarel v očeh, na prehojene trnove poti za lepšo prihodnost pod svobodnim soncem. Borci, ki so ob praporih borčevskih organizacij v rokah praporščakov kot živi ščit zaključevali osrednji prostor dogodka večera z najstarejšim prvoborcem Francetom Borštnikom, borcem Cankarjeve brigade. Društvo Zarja spominov GOVOR ANžETA STARIčA NA ŽALNI SLOVESNOSTI 28. 10. Minilo je več kot 60 let, odkar se je, po štirih (šestih?) letih, končala druga svetovna vojna in z njo čas, ko so ljudje živeli v nenehnem strahu za svoja življenja, za svoje bližnje ter ne nazadnje tudi za svoje imetje. Tako so mi vsaj povedali v šoli, nekaj takega v šoli povedo vsakemu. Toda, je to dovolj, da v nas prebudijo občutek, kaj to vojna je? Vesel sem, da ne vem, kako izgleda vojna. Konec koncev čas miru ni slab čas za življenje, a kdo nam lahko zagotovi, da bo mir trajal, da bomo dočakali starost in umrli v miru? Če bo prišlo do vojne, kdo se bo boril? Da, imamo NATO, smo člani vseh mogočih povezav, toda smo se sposobni, oziroma huje, smo se sploh pripravljeni postaviti zase? Nas niso morda ta srečna leta miru polenila in se, ko bo prišlo do vojne, sploh ne bomo hoteli boriti? Kam je izginila vsa želja po obrambi naroda, vsa tista moč, ki se je skrivala v naših prednikih? Vojna je postala nekaj oddaljenega, problem nekoga drugega, reševali pa bi jo s selitvami. Ukinili smo obvezno služenje vojaškega roka, saj se je vse več ljudi posluževalo civilnega služenja. Pa vojaška obveznost ni bila tam le zaradi urjenja kandidatov, z njo smo imeli pred očmi jasno sliko, koliko mladih se je pripravljeno boriti za svojo državo, za svoj narod. Kolikšno število mladih z dopolnjenim 18-im letom bi odšlo v vojsko, če tisti trije meseci ne bi bili plačani? Koliko bi jih odšlo v gozdove? Sploh kdo? Se sploh še zavedamo, kako so se počutili fantje, ki so odšli v gozdove branit svoje ljudi, nevedoč, če se bodo še kdaj vrnili? Koliko mladih prihaja na proslave, koliko mladih sprašuje o preteklosti, ker jih to zanima? Koliko vnučkov je že vprašalo svoje dedke, babice, kako je bilo med drugo svetovno vojno, pa jim tega ni naročila učiteljica v šoli? Šola, v kateri pridobivamo izobrazbo, je hkrati tudi šola za življenje, šola, v kateri se naučimo preživeti. Učimo se skupinskega dela in že v prvem razredu nas naučijo osnovne lekcije: če te kdo nadleguje, ne rešuj problema sam, posreduj ga nadzornim. Če nam zbombardirajo Ljubljano, bomo sposobni ugotoviti, da je to naš problem, in posredovati, ali bomo le sporočili NATU, da smo bili napadeni? Bi to povečalo število tistih, ki se odločajo za vstop v slovensko vojsko, ali bi povečalo število tistih, ki študirajo in delajo v tujini. V spomin 27 Trqbla 7/2005 Vojna pri vseh tistih, ki nimamo spominov nanjo kar naenkrat ni več grozota. Pri zgodovini poslušamo, da je med drugo svetovno vojno na svetu izgubilo življenje več kot 50 milijonov ljudi, pa to koga prizadene? Sploh kdo pomisli, da Slovencev sploh ni toliko? Način vojne se je spremenil, v naslednjih desetletjih bomo najverjetneje priča popolni avtomatizaciji vojske, ter posledično tudi vojn, vendar bomo vedno potrebovali ljudi, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za narod, ki so se pripravljeni boriti zanj. Še celo v svetu računalniških vojn, ki bo slej ko prej prišel, ne bomo našli ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti odgovornost za poraz države. Imam občutek, da bi nas v času odločitve bilo premalo, premalo pripravljenih, premalo izurjenih. Preživeli smo, ker je bilo nekoč partizanov dovolj, slovensko govorimo iz enakega razloga, hvala jim. Toda je zahvaljevanje dovolj? Je hvala dovolj za nekoga, ki ti reši življenje? Menim, da bi morali biti pripravljeni storiti več, kot le odstopiti jim sedež na avtobusu. Nadaljevati moramo pot, ki so nam jo začrtali, pot ljudi, ki so se bili pripravljeni boriti, pot ljudi, ki niso gledali samo nase, ki se niso odločali z namenom, da bi rešili sebe, temveč z namenom, da bi pomagali drugim. Vsakič znova ugotavljamo, da se v vojni in po njej pokažejo najtemnejše plati človekove duše, toda zaradi tistih, ki so bili pripravljeni braniti svoj narod, smo kot narod tudi preživeli. OZVVS Velike Lašče Postau smo prepoznavni Naše poslovno leto je bilo kratko in zelo uspešno. Kratko zaradi zelo napornega programa. Uspešno zaradi vseh izpolnjenih nalog in celo preseženega plana. Postali smo prepoznavni! O našem delovanju smo lahko zasledili prispevke tudi v Slovenskih novicah. Smo trdna, ponosna in zdrava organizacija, ki nosi tradicije 63. samostojne čete KS. Nestrankarska in nepolitična. Naša vloga in cilji v pravni državi Sloveniji so jasni. Ponosni smo na svoj Dom v Krvavi Peči in na vse, kar smo si priborili z lastnim delom, s pomočjo Občine Velike Lašče, raznih sponzorjev in donatorjev. Tudi s pomočjo naše Zveze, ki nas je podprla programsko, moralno in materialno. Našim provokatorjem sporočamo, da je naša sredina enotna in odločna in da ne dovolimo vnašanja nestrpnosti med naše članstvo. 2. svetovna in slovenska državljanska vojna sta se končali pred 60 leti in nas ne zadevata. V svojem prepričanju in zvesti statutu Zveze veteranov Slovenije in pravilom OZVVS Velike Lašče ostajamo nevtralni in nepristranski! Hiteči čas nas pelje proti letu 2006, ko bomo praznovali 15. obletnico slovenske osamosvojitvene vojne. Naj spomnim zamudnike, da še pred koncem leta poravnajo članarino, od katere bosta odvisna prejemanje glasila Veteran in podelitev posebne spominske medalje ob 15. obletnici osamosvojitve in izgona zadnjega vojaka JA. V imenu predsedstva OZVVS pošiljam vsem članom in veteranom našega območnega združenja, vsem organizacijam, ustanovam v občini, kakor tudi vsem občankam in občanom iskrene želje za srečno in uspešno 6. leto novega tisočletja! Franc Dušan Hočevar, predsednik OZVVS Velike Lašče VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO, SKORAJ 15 LET SVOBODNI IN NEODVISNI! Društvo Zarja spominov Polepšajmo spomenike Najpomembnejša naloga Društva za ohranjanje izročil NOB in osamosvojitve ZARJA SPOMINOV Velike Lašče je vzdrževanje številnih spomenikov, skrb za njihov izgled ter ob tem vrsta drobnih opravil za urejenost spomenika in okolice. Na območju Velikih Lašč je skupno 12 spomenikov: - spomenik na Rašici - spomenik v Stopah - spomenik v gozdu nad Logarji - plošča na pokopališču v Lužarjih - spominska plošča na domu na Karlovici - spominska plošča narodnemu heroju na domu na Karlovici - spomenik v Dvorski vasi - plošča na pokopališču v Dvorski vasi - spomenik pred občino v Velikih Laščah - plošča talcem na zunanjem robu pokopališča v Velikih Laščah - grobišče 233 borcem na pokopališču v Velikih Laščah - plošča petim borcem na pokopališču Velike Lašče. V letu 2005 je bilo opravljenih dvoje večjih del. Na pokopališču v Lužarjih je bila obnovljena plošča. Otvoritev te plošče je bila s skromno, a lepo slovestnostjo 27. aprila 2005. Na pokopališču v Velikih Laščah pa je bila obnovljena plošča za pet borcev. Otvoritev nove plošče je bila ob letošnji komemoraciji 28. 10. 2005. Ob tem je potrebno poudariti, da je bilo vloženih veliko naporov za pridobitev potrebnih denarnih sredstev za obnovo teh plošč. Vsako leto društvo ZARJA SPOMINOV ob 1. novembru uredi in okrasi naštete spomenike s cvetjem in svečami. Tudi letos, 28. 10. 2005, je bilo k spomenikom postavljeno skupaj 22 šopkov in veliko sveč. Tako je bil izgled teh spomenikov ob dnevu mrtvih prijeten. Ob letošnji krasitvi spomenikov je bilo ugotovljenih tudi več slabih točk, kar pomeni vrsto drobnih opravil in manjših popravil na spomenikih. To bodo naloge ZARJE SPOMINOV v letu 2006 in velja jih našteti kot del programa društva: - pri spominski plošči na stavbi stare šole na Karlovici je potrebno prebarvati ograjo okoli plošče. Treba je urediti tudi staro stojalo, - na isti šoli je spomenik narobnemu heroju. Potrebno je urediti leseno ploščo in njen nosilec, potrebno je tudi barvanje, - na spominski plošči na pokopališču v Dvorski vasi bo potrebno obnoviti črke, - na spomeniku v gozdu nad Logarji je potrebno narediti novo zvezdo. Obnoviti je treba tudi črke na spomeniku. Primerno bi bilo lepo urediti tudi okolico tega spomenika, odstaniti nekaj vejevja in malih grmov, n veljalo bi namestiti klopco in urediti dohod s ceste, ki bo v kratkem tudi asfaltirana, - pri spomeniku v Stopah je potrebno očistiti in prebarvati ograjo. Tudi v letu 2006 se bomo potrudili tako z osebnim delom kot z manjšimi finančnimi sredstvi, da bodo spomeniki v lepem stanju. Društvo Zarja spominov TRQBLA 7/2005 28 Mnenja in polemike KINO - VELIKE LAŠČE KINOPROGRAM ZA DECEMBER 2005 SOBOTA, 10. DEC., OB 19.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - pustolovskil JAMSKI STVOR SOBOTA, 17. DEC. , OB 19.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - KOMEDIJA V NJENIH ČEVLJIH SOBOTA, 24. DEC. ,OB 19.00 AMER. USPEŠNICA - DRUŽINSKA DRAMA ŠTIRJE BRATJE SOBOTA, 31. DEC., OB 19.00 AMERIŠKA USPEŠNICA -ROMANTIČNA DRAMA ELIZABETH TOWN NEDELJA, 1. JAN. , OB 17.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - OTROŠKI 3D FILM V SLOVENŠČINI MORSKI DEČEK IN DEKLICA IZ LAVE Zavod za prostorsko komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 MNENjA iN poLEMIKE Najprej pozdravljam vse, ki ste sodelovali pri odločitvi, da prejemam Troblo. Enako pozdravljam vse, ki kakorkoli sodelujete pri Trobli. Trobla mi je predvsem všeč, ker dovoli vsakomur, da pove svoje mnenje ali opiše dogodek, kot ga sam doživi. Tako smo vsi bolje seznanjeni o življenju v naši občini. Res je, da sem že stara in nemočna in ne morem vplivati na dogodke, a kljub temu želim vedeti, kaj se dogaja, kjer živi moja družina. Hvala vam, da mi to omogočate. V Trobli preberem vse. Med ostalim sem prebrala oba članka g. Antona Petriča in g. župana. Oba prosim in vse, ki imate kaj besede v občini, pogovorite se - naj se krešejo mnenja, a ne lomite svojih kopij na hrbtih starih in onemoglih. Pomislite, kako bi bilo vam, ko ostarite in preživljate zadnje ure daleč od domačih. Pomislite na svoje starše. Če imate dom v občini, jih vsak trenutek lahko obiščete. S temi mislimi sem hotela le dobro, v upanju, da nisem nikogar užalila. Istočasno bi se lepo zahvalila ge. Danici Vrh za pisma in fotografije o delu žensk v krožku ročnih del. Še posebej se moram zahvaliti društvu upokojencev ter gospodu in gospe Ivanc za obisk. To je bilo res izredno presenečenje. Vsem upokojencem in sodelavcem pri Trobli želim veliko uspehov pri njihovem delu in ne pozabite na zabavo, kajti življenje je kratko. Vas lepo pozdravlja Ivana Kranjec, Dom starejših občanov Sežana, s stalnim bival. v Malih Laščah JAVNA RAzsvEtljAvA tudi v SrNjAku V tednu pred martinovo nedeljo so luči javne razsvetljave razsvetlile našo vas Srnjak. Prišle so kakšno leto kasneje, kot smo jih pričakovali in kot je bilo načrtovano. Sedaj ko svetijo, smo na čas čakanja že pozabili. Vsi vaščani smo zelo zadovoljni z novo pridobitvijo. Dobro premišljeno sta izbrani lokacija in usmeritev luči. Da jih imamo, je predvsem zasluga župana občine Velike Lašče Antona Zakrajška pa tudi izvajalci del so se zelo potrudili. Vsem se po tej poti zahvaljujemo. Odkar je ustanovljena občina Velike Lašče, prihaja civilizacija tudi do zadnjih vasi. Največja pridobitev za nas je gotovo asfaltna prevleka in z njo urejeni odtoki ter pluženje, tako da je dostop do vsake hiše lažji. Tudi nova kapelica na začetku vasi kraj kultivira. Luči javne razsvetljave simbolizirajo življenje v vasi, delujejo povezovalno, z občutkom, da tudi v dolgih zimskih večerih ne bo nihče sam. Še eno generacijo nazaj je tu živelo preko trideset vaščanov. Tako se izpolnjujejo pogoji, da bi se lahko v našo vas otroški živžav vrnil tudi med tednom. Na martinovo soboto smo se vaščani zbrali in skupaj s sovaščani Škamevca in Javorja nazdravili novemu vinu in lučem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k novi pridobitvi. Marinka Pajnič, Srnjak LužARjEv breg v PireNejih Letos poleti sem si privoščil dopust na potovanju po Franciji in Španiji. Tam nekje blizu Lurda sem prečkal Pireneje. Gorski prelaz je nekaj nižji od 2000 m in si njegovega imena nikakor nisem mogel zapomniti. Kadar prijateljem pripovedujem o potovanju, jim pravim, da sem šel iz Francije v Španijo čez Lužarjev breg. Zakaj sem ga tako poimenoval? Ko se z avtom iz Francije poženete v tisti hrib, je cesta močno vijugasta in slabo vzdrževana. Oznak na cestišču ni in tudi ne varovalnih ograj. Če kje kakšna skala preveč trmasto štrli v cestišče, so pač cestišče za kakšen meter ali dva zožili. Situacija pa je popolnoma drugačna na španski strani. Cesta se močno razširi in je sodobno zasnovana, ima sredinsko in stranski črti, varovalno ograjo in vse, kar sodi zraven. Moj vtis je, da se Španci, ki so tam nekje na koncu sveta, želijo povezovati z Evropo. Francozom pa je kaj malo mar za Španijo in se jim fučkajo njihovi interesi, misleč: »Kar ostanite, kjer ste.« Zdi se mi, da sem to že nekje doživel. A, saj res. V Lužarjevem bregu. Japec Pika (naslov v uredništvu) POPRAVEK V Troblinem članku, dne 15. 9. 2005, z naslovom NINA VIRANT TRETJA NA 10. FENS-U V IZOLI je prišlo do neljube napake. Pri navajanju avtorjev skladbe Mlada je noč sem izpustila ime soavtorja pesmi, JANKA KAPLANA. Za napako se mu iskreno opravičujem. Ana Porenta V spomin 29 Trobla 7/2005 ANTON ŽUŽEK 1959-2005 Iz vlaka življenja je izstopil Anton Žužek. Veriga v našem članstvu je krajša za en člen, ki je popustil pod težo neusmiljene bolezni. Bil je dolgoletni pripadnik 63. samostojne čete KS Velike Lašče-Rob-Turjak, preprost človek in dober tovariš. Spominjamo se ga kot vojaka, ki se je skupaj z nami udeležil veliko vojaških vaj in manevrov, pa tudi kot dobrega prijatelja, ki je delil z nami dobre in slabe strani pripadnika teritorialnih enot Slovenije. Kot zaveden Slovenec je dal svoj prispevek tudi v slovenski osamosvojitveni vojni. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! OZVVS Velike Lašče Ko bom umiral, rad bi jeseni, takrat naj pride bela smrt k meni. Listje raz drevje bo zašumelo in mi zapelo pesem v slovo. Zima pa grob moj s snegom odene, v snegu še nežno cvetje ne zvene. Roženkravt, nagelj, vrh rožmarina šopek spomina name naj bo. 19. novembra 2005 se je od nas za vedno poslovili dragi mož, oče, stari ata in tast ŠTEFAN VESEL iz Velike Slevice. Njegovi domači se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, pomoč in sočutje, za darovano cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste zanj molili in ga še zadnjič v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Še posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku, ki ga je zadnja leta redno obiskoval na domu in mu nudil duhovno pomoč. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Rubrika Mnenja in polemike V omenjeni rubriki v skladu s priporočili izdajateljskega sveta objavljamo prispevke, ki so podpisani s polnim naslovom in niso žaljivi Če je članek žaljiv, si uredništvo pridržuje pravico do neobjave dela članka oz. članka v celoti. Za resničnost izjav odgovarjajo avtorji sami. Prispevke za omenjeno rubriko lektoriramo na izrecno željo avtorjev. Izdajateljski svet je sprejel sklep, da je na posamezni polemični članek možen odgovor samo v naslednji številki Troble. Vseh nadaljnjih odgovorov se ne objavlja. (Povzeto po članku, objavljenem v Trobli 1/2004) V spomin »Jezus, si res mene poklical, s Tvojih ustnic svoje ime sem zaslišal,..« V zadnjih oktobrskih dneh so zvonovi velikolaške cerkve zapeli v slovo Francetu Ivancu, duhovniku iz Velikih Lašč, ki je dolga leta služboval v eni od kranjskih župnij. Spominjam se ga drugačen način, kot ostalih velikolaških duhovnikov. Spominjam se ga kot Muhovega tovariša, ki je znal na učence narediti poseben vtis. Do učencev nikoli ni bil prestrog, s svojimi metodami dela, ki bi jih človek s sedanjimi sodobnimi učnovzgojnimi pristopi in izrazi težko opisal, pa je znal učno snov podajati učencem na nek poseben način. Kako in zakaj, ne vem, vem le, da se učnih ur iz četrtega razreda, ko je bil on moj učitelj, spomnim tako podrobno, kot bi se to dogajalo včeraj. Zlasti ur pri spoznavanju narave in družbe, ko smo se učili zgodovino Velikih Lašč. Poseben posluh je imel tudi do tistih otrok, ki niso imeli denarja za šolske malice, kolonije ali izlete ob koncu šolskega leta. Znal je ceniti delo vsakega učenca. Pohvalil je domačo nalogo, tudi če je vedel, da jo je narisala ali napisala mama. Je bila pač to ena od oblik sodelovanja med šolo in starši. V posebnem spominu mi je ostala tudi njegova slovesnost ob novi maši, ko smo imeli čast biti v njegovi bližini nekdanji učenci v vlogi pevcev, ministrantov in »kelnarjev«. Verjamem, da bo vsem, ki smo ga poznali, ostal v posebnem spominu, kot velikolaški učitelj, ki je kljub takratnemu političnemu režimu zmogel zapustiti učilnico in odgovoriti »...zdaj odhajam, kamor kličeš me Ti.« V Z. ^ ^ ^ ZAHVALA ^ ^^ župnik Franc Pavel Ivanc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega duhovnika, brata in strica v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku na pokopališče v Velikih Laščah. Posebno zahvalo izrekamo ljubljanskemu pomožnemu škofu Andreju Glavanu, dekanu Stanetu Zidarju, sošolcem 5.a učiteljskega letnika 1958-1963 in sošolcem duhovnikom letnika 1976. Hvala župnikoma, velikolaškemu Vladu Jaksetiču in bolniškemu Miru Šlibarju ter govorniku dr. Pircu za lepe poslovilne misli. Župljanom iz Kranja Drulovka Breg in Velikih Lašč se zahvaljujemo za ustne in pisne besede tolažbe, za številne molitve in podarjene sveče. Iskrena hvala UKC Ljubljana, zdravnicama dr. Šegi in Guni, ZD Kranj in dr. Stenšakovi. Žalujoči vsi njegovi OBVESTILO KUD Primož Trubar Velike Lašče išče I I V V» V V ' osebo za občasno čiščenje kinodvorane in spominskih sob v Levstikovem domu. Pisne prijave sprejemamo do vključno 20. 12. 2005 na naslov KUD Primož Trubar, Stritarjeva 1, 1315 Velike Lašče. IO KUD Primož Trubar Avtor: Blsf Reklame, oglasi Bi Trqbla 7/2005 Trgovina ROZCA Obveščamo vas, da vam v mesecu decembru nudimo: - pestro izbiro adventnih in novoletnih venčkov, - božične zvezde po zelo ugodni ceni, - darilni program za novoletna darila, - pestro izbiro božičnih in novoletnih čestitk, lončnic in še veliko lepih izdelkov. Vaša darila bomo tudi lepo zavili z novoletnimi motivi. Z mesecem decembrom bomo spremenili delovni čas prodajalne, trgovina bo odprta: od torka do petka sobota od 9. do 19. ure od 8. do 13. ure Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih bo trgovina ZAPRTA. NOVO, NOVO, NOVO !!! Vsem upokojencem nudimo od meseca decembra dalje 10 % popust za vse opravljene nakupe vsak prvi delovni dan v mesecu. Frizerski salon PRI MARTI Prisrčno vabljeni tudi v frizerski salon pri MARTI, kjer vas bomo razveselili z lepo pričesko po vaši želji. DeLovni čas FRizeRskeGA saLona: torek od srede do petka sobota od 8. do 17. ure od 12. do 20. ure od 6. do 13. ure Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih je salon ZAPRT. NOVO, NOVO, NOVO !!! Vsem upokojencem nudimo od meseca decembra dalje 10 % popust na vse frizerske storitve vsak prvi delovni dan v mesecu. NEPREMIČNINE SARA LEE SAŠA KRŽIN, s.p., Turjak 17 Imetnica licence Ministrstva za okolje, prostor in energijo, s sklenjenim zavarovanjem odgovornosti pri Zavarovalnici Tilia, d. d. tel.: 040/869 927, 041 869 927 e-naslov: krzzin@siol.net Posredujem in svetujem pri prodaji in nakupu Vaše nepremičnine ter uredim potrebne dokumente za prenos lastništva._ Na Gradežu je naprodaj zidan vikend z 50 m2 površine, iz l. 1982, na 635 m2 lepe urejene parcele, zelo sončna in mirna lega z razgledom. Cena za popolnoma opremljen vikend je 23,5 mio SIT oz. po dogovoru. Na Karlovici je naprodaj zelo lepa zazidljiva parcela, 2630 m2, v naravi travnik blizu gozda. Možna je parcelacija, cena za celoto je 19 mio SIT. V Robu je naprodaj ravna parcela, 1945 m2, od tega cca 1000 m2 zazidljive, skupaj z 1923 m2 gozda. Nahaja se v bližini trgovine in šole, ob čistem potočku in asfaltni cesti. Cena je 16 mio SIT. V Podlogu pri Rašici je naprodaj starejša hiša z gospodarskim poslopjem, za nadomestno gradnjo, na parceli 900 m2, na idilični legi pri gozdu, cena je 10 mio SIT. V Kneju je naprodaj starejša hiša iz l. 1900, 110 m2 v tlorisu, potrebna popolne adaptacije, na parceli 750 m2, sončna lega, lep razgled, asfalten dostop, cena 16 mio SIT. Na Turjaku je naprodaj zelo lepa sončna parcela na odprti legi, cena 12 mio SIT. Lastniki nepremičnin! Kupci največ povprašujejo po starejših hišah za obnovo s parcelo vsaj 500 m2, zazidljivih parcelah ter enodružinskih hišah, prav tako pa tudi po prostih stanovanjih oz. hišah za najem. KLANCAR, d.o.o. Groznikova 11 1000 Ljubljana (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01 /42 72 01 RENAULT E-mail: klancar@dealer.renault.si pooblaščen servis za vozila Renault menjava in shranjevanje pnevmatik pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... ličarsko kleparska dela nova in rabljena vozila