Praznično v Šmartnem
V Šmartnem ob Paki bo jutri ob 11. uri osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku občine Velenje — Pred osnovno šolo bodo odkrili doprsna kipa prvoborcema Jožetu in Vladu Letonje
Vsepovsod so akcijo Nič nas ne sme presenetiti sklenili z mitingi. Takole je bilo v Šmartnem ob Paki.
Delovni ljudje in občani Šaleške doline bomo tudi letos nadvse svečano proslavili 8. oktober, praznik občine Velenje. Obletnico napada prvega Štajerskega bataljona na Šoštanj bomo obeležili z vrsto prazničnih manifestacij. Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku občine Velenje pa bo v soboto, 6. oktobra v Šmartnem ob Paki. Tu se bo pred osnovno šolo Bratov Letonje ob 11. uri pričela velika proslava, ki se jo bo udeležilo veliko število gostov, predstavnikov pobratenih občin in drugih obiskovalcev. Ob tej priložnosti bodo odkrili dopisna kipa domačih prvoborcev Jožeta in Vlada Letonje, kulturni program pa bodo izvajali
člani domačega kulturnega društva. V Šmartnem se na slovesnost skrbno pripravljajo, da bi skupaj z vsemi jutrišnjimi obiskovalci kar najbolj svečano počastili letošnji praznik občine Velenje.
IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIUIIIIIIlillllllllllllllllllllllll
ŠOŠTANJSKI KRAJEVNI PRAZNIK
Krajani Šoštanja bodo svoj krajevni praznik, 8. oktober počastili s komemoracijo pri spomeniku talcev. Komemoracija bo v nedeljo, 7. oktobra ob 10. uri.
V prazničnih dneh pa bo tudi slavnostna seja skupščine in sveta krajevne skupnosti. Na njej bodo podelili plakete in priznanja 8. oktober.
NAS CAS O AKCIJI NNNP
Med akcijo Nič nas ne sme presenetiti sta uredništvi Našega časa in Radia Velenje pripravili dve posebni številki Našega časa. O akcijji NNNP pa v pričujoči številki obširneje poročamo na straneh 4, 5 in 6.
Nadomestni objekti ESO Velenje
V Elektrostrojni opremi pred novo delovno zmago — rezultatom vzajemnega sodelovanja in združevanja sredstev — Slovesen uvod v praznovanje občinskega praznika
TESNEJSE SODELOVANJE
V torek dopoldne je bil razgovor med predstavniki savinjsko šaleškega zdravstvenega doma Velenje ter rudnika lignita Velenje. Spregovorili so o organizaciji osnovnega zdravstvenega varstva za zaposlene na rudniku lignita, o staležu bolnikov, medicinski rehabilitaciji, sistematskih pregledih, zdravniški komisiji ter invalidskih vprašanjih.
SPOMINSKO OBELEŽJE EIDU MARTINSKU
Krrajani Pesja bodo občinski praznik proslavili s priložnostno slovesnostjo v ne-ddjo., 7. oktobra, ko bodo ob 110. uri dopoldne odkrili spominsko obeležje prvobor-cu Ecdu Martinšku.
Danes, 5. oktobra ob 12. uri bodo delavci tozdov delovne organizacije Elektrostrojna oprema proslavili pomembno delovno zmago.
Dogradili so nadomestne objekte, v katerih bodo dobile prostore za svojo dejavnost v glavnem dosedaj dislocirane'delovne enote temeljnih oiganiza-
Svečana seja
Delegati in gostje se bodo zbrali jutri, 6. oktobra v domu kulture v Velenju
Ob prazniku občine Velenje bo v soboto, 6. oktobra v domu kulture v Velenju svečana raz-šiijena seja skupščine občine Velenje. Slavnostni govornik na seji bo predsednik občinske konference SZDL Velenje, Tone Šeliga. Po pozdravu delegacije bo izvedla rudarska godba Jcantato „Napad na Drvar".
Po seji bodo delegacije položile vence k spomenku padlih borcev NOV in žrtev fašizma na Titovem trgu.
cij ESO (enota tozda elektro obrati na Jašku Preloge, enote tozda vodovodno- toplovodni obrati na jašku Škale in enote tozda krovsko-ključavničarski obrati v Šoštanj.
Investicija, ki je delavce tozdov Hektrostojne opreme veljala okrog 47 milijonov dinarjev, od tega so sami zbrali nekaj čez 13 milijonov, ostala sredstva pa so združena sredstva delovnih organizacij sozda REK Velenje, kreditov termoelektrarn Šoštanj, izvajalcev izgradnje in Ljubljanske banke, je torej sad skupnih naporov in
prizadevanj, zato zasluži petkova slovesnost v ESO v Prelogah še posebno pozornost
Z namenom, da bi dograditev teh objektov proslavili čim lepše, pripravljajo bogat program. Poleg rudarske godbe in učencev osnovne šole Veljko Vlahovič so organizatorji povabili Šaleško folklorno skupino, v programu pa bodo sodelovali tudi mladi iz Elektrostrojne opreme.
Skratka, vse priprave potekajo v znamenju čim lepšega uvoda v letošnje praznovanje občinskega praznika velenjske občine, 8. oktobra. B. O.
Prejšnji četrtek, 27. sep tembra se je v sp remstvu predsednika centrdnega komiteja komunistov Slorcnije, Franceta Popita mudila v Velenju delegacija združene socialistične stranke Katalonije, ki jo je vodil predsednik Gregori Lopez Raimon-do. Med obrdcom v Gorenju so skupaj s predstavniki občinske konference zveze komunistov, občinske skupščine in njenega žvišnega sveta ter drugih družbeno političnii organizacij govorili o naših dosežkih na gospodarjem, družbeno—političnem in drugih področjih. Predsednik Raimondo pa je spregovoril še o možnostih tearejšega sodelovanja med Katalonijo in Slovenijo. Po obide u v Velenju si je delegacija iz Katalonije, ki je bila v naši republiki na nekajdnevnem obisku kot gost centralnega komiteja zveze komunistov Slovence, ogledala tudi mestno središče ter nekatere kulturne zanimivosti. Na sliki: predsednic združene socialistične stranke Katalonije, Gregori Lopez Raimondo in sekretar komiteja OK ZK Velenje, Janez Miklavčič
mi
i
V središču pozornosti gospodarjenje delovnih kolektivov, uresničevanje stabilizacijskih
nalog in prihodnji gospodarski razvoj
IV. oktobrski sejem SOZD Gorenje
V središču šaleške doline okrog 5.000 poslovnih partnerjev Gorenja
V pconedeljek, 8. oktobra.bo-do v ^velenjski Rdeči dvorani odprii že tradicionalni, tokrat četrti coktobrski sejem sestavljene orgganizarije združenega dela Gorenjce. Kot je znano je poglavitni naamen oktobrskih sejmov sozda (Gorenje predstavitev pro-izvodniiih novosti poslovnim partnerrjem in dogovarjanje o prodaji i izdelkov za prihodnje leto.
Ob žže znanih razvojnih usmeritvah (Gorenja - DOM. INDU-
STRIJA in DRUŽBENI STANDARD, ki so bile predstavljene že lani, letos pa bodo še bolj podrobno opredeljene, bo v prihodnjih dneh zagotovo v središču pozornosti RAČUNALNIŠTVO, kot perspektivna razvojna usmeritev te sestavljene organizacije združenega dela.
V dneh oktobrskega sejma sozda Gorenje se bo mudilo v Šaleški dolini 4.500 do 5.000 poslovnih partnerjev Gorenja iz domovine in tujine.	(Ma)
Tudi prejšnji teden smo bili priče izredno razgibani družbenopolitični dejavnosti v občinah Velenje in Mozirje.
Velenjska občinska konferenca ZK je ocenila polletnf gospodarjenje delovnih kolektivov Šaleške doline ter obravnavala aktualna idejnopolitič-na vprašanja go^jodarskega razvoja občine, sklenila pa je tudi, da bodo konference osnovnih organizacij ZK v Šaleški dolini med 15. oktobrom in 15. novembrom. Polletne gospodarske razmere so ocenjevali tudi člani občin&e konference ZK Mozirje, ob tem pa podrobneje opreddili naloge v nadaljnjih prizadevanjih za uresničitev gospodarske stabilizacije. Na seji so govorih še o kadrovski krepitvi občinske organizacije ZK.
Sestali sp se tudi člani občinsvetov zveze sindkatov Vdenje in Moziije. Na sejah so, med, drugim, poglobljeno spregovorili o nalogah sindikatov na področju družbenega načrtovanja in izdelave srednjeročnih načrtov, izvolili pa so tudi delegate za republiško konferenco zveze sindikatov Slovenije.
V petek so se v Mozirju zbrali na skupni seji delegati zbora zdniženega dela ter družbenopolitičnega zbora deupščine občine in ddegati deupščine samoupravne interesie skupnosti za zdravstvo. Obravnavali so predlog odloka o prispevni stopnji za financiranje samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo občine Moziije. Kljub temu, da predlog v večini organizacij združenega dela v občini Moziije ni bil sprejet, so
delegati glasovali zanj in s tem zagotovili potrebna sredstva za kritje primanjkljaja v letu 1978.
V	tem tednu bodo številne seje in sestanki. V torek je bila v Velenju seja izvišnega sveta skupščine občine Velenje,na kateri so obravnavali gradivo za prihodnjo sejo občinske skupščine in ddočfli poročevalce. Med napovedanimi sejami skupščin samoupravnih interesnih skupnosti naj omenimo le sejo obeh zborov zdravstvene skupnosti Velenje, ki je bila v sredo, 3. oktobra in na kateri so obravnavah pripombe in predloge temeljnih organizacij združenega dda in drugih delovnih skupnosti k predlogu sanadjskega in stabilizacijskega programa OZS, glasovali o ugotovitvenem sklepu, daje bil sanacijski in stabilizacijski načrt občinske zdravstvene skupnosti Velenje sprejet v večini temeljnih oiganizadj in delovnih skupnosti v občini Velenje.
Medobčinski svet ZKS Celje je v sredo obravnaval kadrovske, vsebinske in organizacijske priprave na vdilne konference OO ZK.
Danes pa se bodo zbrali na skupni seji delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Osrednja točka dnevnega reda bo obravnava poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva v občini Velenje v letošnjem prvem polletju. Obravnavali pa bodo tudi predlog k emisije za podeljevanje priznanj in nagrad občine Velenje.
V	torek, 9. ektobra pa se bo sešel na 3. sejo svet Skupščine občine Vdenje za izgradnjo komunkacij.
Tudi v drugi p d oviri tedna pričakujemo suho vreme, deloma bo sončno z zmerno oblačnostjo in postopoma bo hladneje.
Temeljni kamen za novo tovarno
Danes opoldne bodo v Ptuju pdožili temeljni kamen za nove proizvodne prostore tozda Elektronika Ptuj TGO Gorenje Vdenje
Za ddavce temeljne organizacije združenega dela Elektronika Ptuj TGO Gorenje Velenje bo današnji dan, 5. oktober nadvse pomemben. Ob 13. uri bodo pdožili temeljni kamen za nove proizvodne prostore, ki bodo izbdjšali delovne pogoje zaposlenih in omogočili nadaljnje šiijenje obstoječe ter uvajanje nove proizvodnje ob nadalj-nem pose>dabljanju tehndogije. - O slovesnosti v Ptuju bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
proslavo
Medobčinski svet SZDL Celje, občinski odbor ZZB NOV Velenje,
krajevna skupnost in družbenopolitične	ob odkritju doprsnih kipov
organizacije iz Šmartnega ob Paki	prvoborcev Jožeta Letonje Kmeta
vabijo na	in Vlada Letonje Mirka
Proslava bo v soboto, 6. oktobra 1979 ob 11. uri pred osnovno šolo Bratov Letonje v šmartnem ob Paki. Slavnostni govornik bo Albin Vipotnik Strgar.
Leto XV	Številka 39 (501)	Velenje, 5. oktobra 1979	Cena 4 din	YU ISSN 0350-5561

Nujno izenačevanje pogojev gospodarjenja
Nazarsko Gozdno gospodarstvo je v celoti gledano v prvem doseglo dobre poslovne rezultate - Izjema je temeljna
organizacija v Lučah, ki se že vrsto let otepa s težavami
Organizacija združenega dela Gozdno gospodarstvo Nazarje je ob letošnjem polletju poslovala dokaj uspešno. Rast celotnega prihodka je v tej delovni oiganizaciji med najugodnejšimi v mgkirski občini, saj so dosegli indeks 143. Pri tem velja poudariti, da so vii§e cene za gozdne sortimente pri tem udeležene s 25 indeksnimi točkami, ostale pa gredo na račun boljšega gospodarjenja Znatnemu povišaqu cen navkljub, pa kaže omeniti, daje povprečna cena gozdnih soitimentov v nazarskem gozdnem gospodar-
stvi najnižja v Sloveniji, ali je v najboljšem primeru na predzadnjem mestu. Kljub vsemu pa gozdarji niso brez problemov, celo nasprotno — z znatnimi težavami se otepajo in o njih je med drugim tekla beseda na nedavni seji občinske konference ZK Moziije na kateri so se komunisti Gornje Savinjske doline poglobljeno pomenili o gospodarskih razmerah v občini.
Največje težave se pojavljajo v temeljni organizaciji združenega dela Luče kjer se že vrsto
dostopni, zelo sta o te/koč ena tudi spravilo lesa in transport, zaradi tega pa so okvare na transportnih napravah toliko pogostejše. Letos jih je bilo še posebej veliko in so poleg dolge zime najpomembnejši vzrok za nedoseganje delovnega načrta. Ta temeljna oiganizacija je letni načrt po prvih osmih mesecih dosegla le 52 odstotno. Stanje se bo v zadnjih mesecih sicer izboljšalo, letnega načrta pa vendarle ne bodo uresničili.
Vzrokov je seveda še več. Med njimi je omembe vredna zlasti izredno šepava oskrba z rezervnimi deli, kar je ob pogostosti okvar še toliko bolj pomembno. Oskrba je namreč zelo negotova in dolgotrajna, zamenjava dotrajanih naprav pa
zaradi deviznih težav skoraj 1	onemogočena. Med ostale po-
Obiskali smo velenjsko Mladinsko knjigo, kjer smo se pogovarjali z vodjem poslovalnice membne objektivne razloge za
let otep^o s številnimi problemi. Tudi letos občutno zaostajajo za predvidevanji, vzrokov zato pa je obilo. Ta temeljna oiganizacija gospodari z gozdovi, ki ležijo na izredno težkih in zahtevnih terenih alpskega in predalpskega sveta in so njihovi delovni pogoji torej že v normalnih razmerah izredno neugodni. Letos jo je zima še posebej zagodla. Snega je zapadlo obilo in v višjih legah se je zelo dolgo obdržal in izkoriščanje teh gozdov je bilo tako dolgo časa onemogočeno. Visokogorski gozdovi so težko
Kupca je potrebno osveščati
Zmagom Frankovičem
Kdo ne pozna Mladinske knjige? Prav gotovo ga ni med
Tam smo kupili prvo šolsko knjigo, tja vedno znova zahajamo, kadar želimo poseči po strokovni knjigi, aH pa si želimo kakšne nove zgodbe ali romana.
Včasih se v tej trgovini ustavimo le zato, da bi videli, katere nove knjige so izšle, vedno pa kljub temu ne odhajamo praznih rok. Zamika nas kakšno zanimivo delo.
Pred dnevi sem se ustavila v velenjski Mladinski knjigi s povsem drugim namenom, v želji, da jo predstavim našim bralcem. Sprva sem menila, da mi to ne bo delalo nikakršnih težav vendar pa to ni bilo tako.
Težko je predstaviti trgovino, ki jo vsi zelo dobro poznamo, pa vendar ne vemo vsega.
Za razgovor sem zaprosila vodjo poslovalnice, Zmaga Frankoviča. Kljub temu, da so se preselili v nove poslovne prostore, kjer imajo 145 kvadratnih metrov prodajnih površin, se že srečujejo s prostorno stisko. To jim delo seveda piecej otežkoča, saj prodajnih artiklov ne morejo imeti razstavne nih tako, da bi jih kupec opazil. Razmišljajo, da bi poslovalnico dvignili in imeli v pritličju samo papirnico, v nadstropju pa knjigarno.
Že sedaj se velenjska Mladin-dca knjiga deli na dva dela. V oddelku knjigarna imajo leposlovje, otroške knjige in slikanice ter strokovne in tehnične knjige.
Poleg tega imqo tudi plošče z resno glasbo. V ta oddelek sodi tudi galerija, ki pa ni takšna kot bi želeli, saj zanjo nimajo ustreznih prostorov. V z aHniem času so zelo dobro založeni s športno literaturo, po kateri, kot je dejal vodja knjigarne naši občani zelo posegajo.
Pri nakupu knjig nudijo tudi posebne ugodnosti. Knjige in knjižne zbirke nad 200 dinaijev prodajajo na brezobrestni kredit.
Papirnica ima poleg pisarniškega materiala in šolskih potrebščin še tehnične pripomočke, kožno galanterijo ter pisalne stroje in spominke.
Ravno s slednjimi so slabo založeni, saj v kraju nimamo spominka, ki bi bil tipičen za Velenje. Kiča pa se v knjigarni izogjbajo. »Zavedamo se daje potrebno kupca izobraževati in osveščati. Tudi trgovci imamo pomembno nalogo pri tem," je poudaril sogovornik. „Kupca prav gotovo ne boš izobraževal, če mu boš na policah vsa leta ponujal kič. Mi se ga izogibamo."
Kadrovsko so v poslovalnici Mladinske knjige v Velenju, ki je sestavni del tozda knjigarne in papirnice Ljubljana, dobro zasedeni. V tej trgovini je zaposlenih 15 delavcev. Pohvalijo se lahko, da se ne srečujejo s fluktuacijo zaposlenih, kar je značilno za večino trgovskih delovnih organizacij. Dobro
skibe tudi za dopolnilno izobraževanje, ki je organizirano v tozdu. Vsi, ki prodajajo na oddelku knjigarna, morajo opraviti knjigotriki izpit. Poleg tega pa pripravljajo razne seminarje o novostih na knjižnem trgu.
Vodja poslovalnice meni, da so dobro založeni. .Največkrat se sicer zatakne pri pisarniškem materialu, pri različnih vrstah papiga, ki jih na tigu primanjkuje. Drugače pa menim, da uspešno prisluhnemo željam in potrebam naših kupcev. Prepričan sem, da so tudi oni z nami zadovoljni."
Največ dela so imeli pretekli mesec, ob pričetku novega šolskega leta. Trenutno pa se že pripravljajo, da bodo ob novem letu dobro založeni. Z društvom prijateljev mladine Ve -lenje se dogovarjajo o nabavi slikanic za najmlajše. Potrudili pa se bodo, da bo dovolj knjig in drugega materiala za darila.
MIRA TAMŠE
takšno stanje sodi tudi izrazito neugodna struktura posekanega lesa. Na tem področju je namreč veliko listavcev, ki pa so slabe kakovosti in jih pretežno uporabljajo kot surovino za izdelavo ivernih plošč. Te mu primerna je tudi cena in zanje iztržijo manj kot pri pridobivanju porabijo. Velika je tudi fluktuacija, saj so delovni pogoji ponekod še posebej težki in nevarni in delavci na takšnih terenih delo tudi odklanjajo. Kot povsod drugod tudi v tej temeljni organizaciji najdejo nekaj subjektivnih razlogov za težave, ki pa ob obilici objektivnih, niso ključnega pomena.
Druge temeljne organizacije se zavedajo odgovornosti, kijih imajo pri izenačevanju pogojev zato prelivajo potrebna sredstva za to, poleg tega pa načrtujejo tudi posebna združena sredstva, ki naj pripomorejo k izenačevanju pogojev. Vsi se namreč zavedajo tudi dejstva, da je to g ozdnogospodarsko območje obmejno in nato še toliko bolj pomembno.
I. PLESNIK
Prizadevni mladi Rečičani
Mladi iz osnovne organizacije ZSMS Rečica ob Savinji so za svoje delo prejeli plaketo občine Mozirje — Aktivni na vseh področjih — Brez lastnih prostorov
Če bi med osnovnimi organizacijami Zveze socialistične mladine Slovenije v Gornji Savinjski dolini iskali tisto, ki je z uspešnostjo in raznolikostjo delovanja v zadnjem času najbolj opozaijala nase, bi pravo zagotovo našli v Rečici ob Savinji. Mladi v tej krajevni skupnosti so že vseskozi aktivni soustvaijalci krajevnih delovnih prizadevanj, zlasti zavzeto pa so zasukali rokave v zadnjem letu, za kar so ob nedavnem prazniku občine Moziije prejeli tudi visoko občinsko priznanje.
Če prav jim, kot pravijo sami, težav pri delu ne manjka, so mladi Rečičani smelo zastavili d elovni načrt in ga tudi uresničujejo. Njihovi delegati so v ključeni v delo krajevne skupnosti ter vseh družbeno političnih organizacij, zato tesno sodelujejo z njimi in v vseh skupnih akcijah. Sa mi so letos najprej pripravili izlet v Planico, kjer so si ogledali smučarske polete, kmalu nato pa v domačem kraju ples. Zaplesali so kar v gostilni Dren, ki jim je ljubeznivo odstopila prostore , saj drugih niso mogli dobiti. V mesecih marcu, aprilu in maju pa so se lotih organizacije nekaterih uspelih kulturnih prireditev. Najprej so ob prazniku ž ena pripravili proslavo in na-študirali odrsko delo, s katerim so nastopali doma in večkrat tudi gostovali. Skupaj z domačo osnovno šolo in kulturnim društvom so potem organi-
zirali še proslavo ob 27. aprilu oziroma 1. maju. Najuspešnejša in največja njihova akcija pa je bržkone bila prireditev, ki so ji dali naslov Vaška olimpijada. Na njej je v osmih različnih disciplinah sodelovalo več kot sto mladih iz sedmih vasi krajevne skupnosti Rečica ob Sa vinji, tekmovanje pa si je ogledalo blizu 2000 gledalcev. Mladi v Rečici so se zato odločili, da bo Vaška olimpijada odslej postala tradicionalna prireditev.
Pred poletnim odmorom so Dan mladosti počastili s prilož nostnim recitalom in glasbenim večerom, sodelovali so na nekaterih spominskih pohodih in opravili še vrsto manjših akcij. Posebej velja poudariti, da so že dolgo zelo aktivni tudi na športnem področju. Za to zvrst dejavnosti pa skrbi športno društvo Mladost.
» i
Tudi do konca tega leta jim dela ne bo primanjkovalo. Na nedavni letni konferenci, kjer so izvolili tudi novo vodstvo, so opredelili vrsto nalog, ki jih bodo skušali opraviti. Tako bodo kulturno dejavnost še popestrili z mladinskim aktivom, ki so ga ustanovili pri kulturnem društvu. Praznik republike bodo počastili z veliko proslavo in ob tej priložnosti izdali tudi prvo številko svojega glasila, ki bo izhajalo vsaj štirikrat letno. Da bi k delu
pntegnili še več mladih, bodo v oktobru organizirali plesne vaje in zatem s pomočjo osnovne šole še kuharski tečaj. Tudi akcija Nič nas ne sme presenetiti je bila za njih pomembna delovna preizkušnja, v kateri bodo še naprej aktivni. Med ostalimi akcijami je nedvomno najbolj zanimiva zamisel, da pripravijo mladinsko igro, ki bi v letu otroka bila namenjena najmlajšim. Ob tem bi zbrali nekaj denaija in ga v celoti namenili svetovni oiganizaciji za pomoč otrokom. Posebno pozornost pa bodo namenili idejno politični dejavnosti, kjer so doslej, kot sami kritično ocenjujejo, uili premalo aktivni Prizadevajo si, da bi k delu pritegnili še več mladih v krajevni skupnosti Rečica, saj jih je vseh skupaj blizu 400, aktivnih pa okoli 100. Zato pa bi radi izboljšali tudi delovne pogoje pri čemer mislijo predvsem na lastne prostore. Pomanjkanje le-teh predstavlja njihov največji problem, ki ga začasno rešujejo s sestajanjem v gostilni. Njihova želja je, da bi uredili sobo nad zadružnimi prostori, ki bi lahko služila tudi delu drugih organizacij in društev. Upajo, da se jim bo ta dolgotrajna želja vendarle kmalu uresničila, saj bi s tem lahko še bolj popestrili in oplemenitili svoje delo ter dejavnost v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji nasploh.	\
J.KRAJNC
Božidar Jakac: „Ajda", paslel, 1964
Božidar Jakac v Velenju
Razstavljena dela bodo v zaokroženi celoti predstavi slovensko pokrajino
V okviru prireditve ob praznovanju letošnjega občinskega praznika, bodo drevi v razstavnem prostoru kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje odprli pregledno razstavo pastelov velikega slovenskega slikarja in grafika Božidarja Jakca, ki letos davi 80 letnico rojstva. Za to razstavo se je mojster Jakac že dalj časa pripravljal, saj je zbral 36 pastelov, ki so, razen nekaj izjem, vsi v njegovi lasti. Tako je že lani piebi v Velenju teden dni in naslikal vrsto pastelov z motivi Saleka in velenjskega gradu.
Razstavljena dela bodo v zaokroženi celoti predstavila do-vensko pokrajino, „od travnikov in polj blagorožnate ajde domače zemlje, kozolcev, ki kljubujejo kot poetični mejniki
slovenskega bivanja, v src med grude rdeče istrske zem s cipresami življenja in anl preko dolenjskih gričev tja podnožja goenjskii gora, ki jih dotakne samo narahlo, k so mu pregrobe", kot je v uv< nem delu barvnega kataloga pisal Jakčev dolgoletni prijal in dober poznavalec, novim Bogdan Pogačnik.
Pogačnik bo tudi govoril otvoritvi razstave, za katero sedaj vlada veliko zanim nje di v širši okolici. Ob tej p ril bodo mojstru Jakcu za njego neprecenljive zasluge za um nost in slovenski narod, pode tudi srebrni gib občine Velenj za popolno doživetje večera; bo Slovenski oktet zapel nek najlepših slovenskih naroda pesmi, tako kot jih zna samo ansambel.
Novi razstavni prostori v Šoštanj
Stalna galerija umetniških del kiparja Ivana Napotnikal
V Šoštanju bodo v soboto 6. oktobra 1979 odprli nove razstavne prostore v domu kulture Šoštanj, v katerih bo stalna galerija umetniških del lqpaija Ivana Napotnik a. Otvoritev sodi med prireditve ob letošnjem občinskem ter krajevnem prazniku in ob praznovanjih 60 letnice DPD, ^Svobode" Šoštanj.
Pri preureditvi prostorov sta sodelovala arhitekta Andrej Šmid in Aco Todorovič, sredstva pa je zagotovila kulturna skupnost Velenje. Dela je izvajal Kulturni center „Ivan Napotnik" Velenje, ki mu je uspelo pridobiti 42 plastik, pretežno v lesu, nekaj pa tudi v bronu. Ob otvoritvi bo raz stavljen li tudi nekaj del iz zasebnit zbirk ter Pokrajinskega muzeja v Cel ju, da bi celoten Napotni-kov opus dobi zaokroženo podobo. Sicer pa so razstavljena dela pridobljena z odstopom del, ki jih je hranila Šolska Napotnik ova galerija, zapuščina Napotnikwe vdove ter iz stalnih zbirk Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje.
Razstavo bo odpri dolgo Napotnik w znanec in velik p jatelj naše občine Božidar i kac, v kulturnem programu || bodo sodelovali sop raniš Sonja Hočevaijeva, tena Rajko Koritnik in basist! Korošec. Opeme pevce spremljal na elektronski ha niki Silvester Mihelčič Črnomlja.
Napotnikova galerija bo« dej stalno odprta. V neddjol jo bo mogoče ogledati od 9.1 18. ure. V tem času bo i gotovljeno strokovno vc
vzgoj • i
braževanj kult

kv'
•i*'1 : »■', k .J.._
s*?:
Ivan Napotek: „Avtopordet", les, 1923
Storjeni pomembni koraki
.eto je naokoli in pred nami je spet 8. oktober praznik delovnih ljudi ter občanov šaleške doline. Pred prazničnimi i smo zaprosili za intervju predsednika Izvršnega sveta skupščine občine Velenje dipl. ing. Franja Kljuna.
Najprej je ocenil obdobje lanskim in letošnjim 8. tobrom: „To je bilo precej o obdobje v razvoju naše činske skupnosti. V nekate-oiganizacijah združenega de-smo imeli veliko težav zaradi rejjenii dohodkovnih odno-To velja za sestavljeno * arijo združenega dela Velenje in sozd Gorenje oziroma matično tovarno v Velenju. Veliko težav pri gospodarjenju so imele tudi druge organizacije združenega dela tako glede cen osnovnih materialov ali polizdelkov, kot na Ipodročju njihovih končnih cen ali uslug. Zato so tudi doseženi razultati v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z lanskim odraz takšnega stanja. Na drugi strani pa moramo vendarle biti zadovdjni z dosežki, saj smo jstvarjali v obdobju, ki ni bilo ležko le za našo občino, ampak v celotni državi, pa tudi za ves sVet Ne smemo pozabiti, da so se nekateri osnovni proizvodi dvsem pa energija izredno ražili. Zlasti je bila prizadeta TGO Gorenje, ker ni dosegla ' zveznih organih za cene vsaj ibližno tistih razmerij za cene ojih izdelkov, kot so jih zavali. To je seveda povzročilo vrsto problemov in raznti nači-ov iskanja pridobivanja dohod-, ki niso popolnoma v skladu dohodkovnimi odnosi. Smo na eni izmed etap v obliko-iju čimboljših dohodkovnih osov in najboljše bi bilo, če bi lahko tudi na področju cen že proizvajala sami, s samoupravnimi sporazumi, določali tene v celotni verigi, ki zajema »eveda tudi potrošnike v najšir-fcm pomenu besede."
I
Kljub težjim pogojem gospodarjenja pa so biti vendarle v ibdobju med lanskim in letošnjim praznikom storjeni po-ibni koraki Kateri?
meml
,»Največja pridobitev v Šaleški dolini je prav gotovo šaleška magistrata, cesta, ki nas bo še tesneje povez-da s tretjim občinskim središčem — Šmartnim ob Paki, Gornjo Savinjsko
^J >
Franjo Kljun, predsednk izvišnega sveta skupščine občine Velenje
dolino^ Ljubljano in bo velikega pomena ne le za gospodarstvo naše občine, ampak tudi šiiše. Cesta resda še ni gotova, vendar se dela bližajo h koncu. V ta infrastrukturni objekt se vlagajo velika sredstva tako občane* in delavcev, ki smo v obliki posojila za ceste podprli takšen program.
Nadalje moram reči, da je izrednega pomena v naši občini PTT dejavnost, saj nam je uspelo v letošnjem letu z veliko prizadevnostjo tako v krajevnih skupnostih samih, temeljno organizacijo združenega dela PTT Velenje, nekaterih drugih organizacij združenega dela in pa seveda tudi občinskih organov, s telefoni povezati obrodne krajevne skupnosti. To je vsekekor izredno pomembna pridobitev, kar se je pokazalo že v akciji Nič nas ne sme presenetiti, ko smo lahko bii nenehno v stikih s temi oddaljenimi krajevnimi skupnostmi. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na občutite samih krajane*, njihovo veselje, da imajo telefone, saj lahko takoj pokličejo zdravnika, svojo organizacijo združenega dela, gasilce ob morebitnem požaru ah drugi nesreči, občinsko upravo - skratka kogarkoli. Vse to je dokaz, da smo storili prav, da smo se skupno odločili za to akcijo in že prihodnje leto bodo vse krajevne skupnosti med sabo povezane s telefonsko napeljavo.
Med dosežki moramo (meniti tudi sodobno cestno povezavo kr^ev-ne skupnosti Plešivec z dolino in prečudovit spominski park na Graški gori, v katerem je tudi pretresljiv izdelek že pokojnega kiparja Antuna Augustinčiča.
Program prireditev ob prazniku občine Velenje— 8. oktobru 1979
Petek, 5. oktober
—	116.00 Podelitev občinskJi nagrad in priznanj v likovnem r razstavnem prostoru na gradu.
—	119.00 Otvoritev razstave del Božidarja Jakca v galeriji kcultumega centra „lvan Napotnik" v Velenju.
Sobiota, 6. oktober
—	83,00 Svečana seja skupščine občine Velenje.
—	99,00 Komemoracija pred spomenikom na Titovem trgu.
—	111,00 Odkritje doprsnli kipov bratov Letonje pred cosnovno šolo v Šmartnem ob Paki.
—	118,00 V domu kulture Šoštanj otvoritev stalne galerije uumetniških del Ivana Napotnika
Netdelja, 7. oktobra — 10.00 Komemoracija na Cesti talcev v Šoštanju.
Ponedeljek, 8. oktobra
- 93.00 Otvoritev IV. oktobiskega sejma GORENJE SOZD v (Rdeči dvorani.
Kmalu bo končana obrobna severna cesta proti Gaberkam. Omenil bi rad še cesto proti Arji vasi V letošnjem letu naj bi bil gotov cestni odsek do Vinske gore. V tem srednjeročnem obdobju pa naj bi bJa cesta posodobljena do odcepa za Dobrno. Osebno nisem zadovoljen z hitrostjo njene gradnje, vendarpaje treba razumeti tudi težave pri financiranju, ki jih imata občini Žalec in Velenje, izvajalec in republiška cestna skupnost Poleg te ceste pri Aiji vasi, ki bo modernizirana v naslednjem srednjeročnem obdobju, moram spomniti tudi cesto Staro Velenje — Polzela oziroma na 3 kilometre dolg neasfalUran cestni odsek. Če bo ugodno vreme, bo to storjeno še letos in tako bomo dobili iz naše občine še eno povezavo navzven. Pri tem pa se bomo morali dogovoriti z občino Žalec oziroma s krajevnimi skupnostmi, kakšen naj bi bil prometni red skozi staro Velenje. Menim, da za zdaj ne bi smeh voziti skozi staro Velenje tovornjaki tranzitnega prometa.
Tole naštevanje bi bio veijetno predolgo, če bi želeli povedati vse, kar so delovni ljudje in občani ustvarili v zadnjem obdobju.
Med pridobitvami krajevnih skupnosti moramo omeniti še novo asfaltirano cesto skozi Hrastovec in naprej do Cirkwc, nekatere ureditve vodovodov in telefonskega omrežja, kjer so pomagale tudi mladince delovne brigade.
Delovni organizaciji Veplas Velenje je končno uspelo zgraditi nove proizvodne prostore za delavce iz tozda Galip Šoštanj, ki bodo gotovo omogočili še boljši nadaljnji razvoj. Zaposleni v REK Velenje delovna organizacija Elektrostrojni obrati so zgladili zdo lepe prostore, ki bodo prav tako omogočili doseganje še večjih rezultatov, še zlasti, ker so že sedaj izredno dobro organizirali in oblikwali proizvodni program. Tudi v ostalih organizacijah združenega dela, so z manjšimi ali večjimi inve-sticgskimi prizadevanji uspeli modernizirat^ proizvodnjo ali jo preusmeriti. Žal, so bili naši rezultati v lanskem pa tudi v dosedanjem obdobju letošnjega leta takšni, da si nismo mogli privoščiti nekih večjih vlaganj, ki bi vplivala na hitrejše prestruktuiranje naše proizvodnje.
Kljub vsemu, pa vendarle moramo ugotoviti, da smo v tem obdobju izredno napredovali Nisem govoril še o področju družbenti dejavnosti. Tik pred zdajci je gradnja V. osnovne šde, glasbene šole, novih zir oglji-vosti v otroškem varstvu in tako naprej.
Na področju stanovanjske komunalne izgradnje bi bili morali storiti
veliko več ob boljši povezanosti, usklajenosti in večjem združevanju strokovnih moči ozirorjia znanja in ob načrtovanju za daljše časovno obdobje. Mnogo je delavcev, ki čakajo na stanovanja, p a jim ne moremo ugoditi. Seveda so tu tudi problemi zaposlovanja, zato bi morali resnično doseči skupno in usklajeno programiranje kadrov v organizadjah združenega dela v občini Doseči to ravnotežje je seveda zdo težko, zlasti v tako burnem razvoju, ki ga je doživljala naša občina v zadnjih letih našega ustvaijanja."
KAKŠEN BO NAŠ BODOCl RAZVOJ?
„Naš bodoči razvoj smo dokaj dobro nakazali že v občinskih dokumentih za izdelavo prihodnjega srednjeročnega in dolgoročnega načrta, pa tudi v prostorskem planu ter v smernicah gospodarskega in družbenega razvoja tega obdobja. Naša občinska skupnost je v tem obdobju dosegla ralativno visok razvoj, zato je razumljivo, da iščemo nova pota svojega nadaljnjega razvoja. To pot v bodočnost si moramo utirati s čim-večjim znanjem, boljšim izkoriščanjem naših izkušenj na področju organiziranja in proizvajanja, v preusmeritvi v izdelavo takšnih izdd-kov, ki bodo zahtevali malo materiala, pa veliko vloženega znanja oziroma kvalitetnega dela V našem nadaljnem razvoju se moramo v cdoti vključiti v svetovno gospodarstvo, še zlasti pa se moramo usmeriti v povezovanje z deželami v razvoju oziroma neuvrščenimi deželami.
Spremeniti moramo tudi našo miselnost, da bomo resnično sposobni enotno dosegati usklajene naloge in na njihovi podlagi ddovati ter usmeijati ddo. Tu mislim na različne sklepe ali pa tudi ukrepe v občinski skupščini, skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih organih, v organih družbeno političnih organizacij itd. Skratka, povsod kjer delujemo ustvarjamo in samoupravljam a Naša prizadevanja morajo biti usmeijena v to, da bomo čim več in čim bolje ustvaijali za čim lepše današnje in jutrišnje življenje. Dokaz, da lahko dosežemo pravo ljudsko gibanje tako pri delu in razmišljanju, je bJa priprava in sama izvedba akcije Nič nas ne sme presenetiti pa tudi druge akcije. Samo spomnimo se naših udarniških akcij ob izvedbi samoprispevka. Tam, kjer nam uspe razgibati ddovne ljudi in občane tako pri razmišljanju kot pri našem delu, naši načrti prav gotovo uspejo v ponos ■ vseh nas."
8. oktober - praznik občine Velenje
Okrog 15. septembra 1941 se je del šaleških par-■ tizanov priključil Pohorski četi, njen komandir pa je postal Miha Pintar - Toledo.
Četa, ki se je zadrževala nekaj časa tudi na Graški gori, kjer sta jo obiskala člana pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo, Miloš Zidanšek in Tone Žnidaršič, je dobilo nalogo, da v prvih oktobrskih dneh odide na Grmado nad Plešivcem in se tam združi z Revirsko in Savinjsko četo. To se je potem tudi zgodilo. Koncentracija štajerskih partizanov je bila izvedena z namenom, da napadejo Šoštanj, tedanje središče Šaleške doline Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je sprožilo iniciativo za vojaške akcije večjega značaja, zaradi česar je bilo treba majhne partizanske čete, raztresene po vsej Sloveniji, združiti v večjo udarno moč. Kot posledica te iniciative so se potem zvrstili v oktobru 1941 trije veliki partizanski ncpadi, med katerimi je bil v noči od 7. na 8. oktober tudi nepad Štajerskega bataljona na Šoštanj.
Pri napadu, ki sta ga vodila Jože Letonje — Golob in Tone Žnidaršič, je odigral odločilno vlogo šoštanjski domačin, Božo Mravljak - Bombi Napad je bU uresničen in izveden tako nepričakovano in naglo, da Nemci sploh niso mogli pomisliti na resnejši odpor. V splošnem preplahu so se le orožniki utrdili v svoji postojanki, vsi drugi Nemci pa so se poskrili, ko so slišali prve partizanske strele. Na ulicah Šoštanja
se je sredi noči oglasila partizanska pesem, veliko žago in skladišče lesa je zajel požar, več majhnih partizanskih skupin pa je obvladalo položaje v mestu tako, da so vzbudile vtis, kot da ga je zasedla velika vojska
Propagandni učinek te akcije je bil izredno velik. Napad je odjeknil po vsej okupiram slovenski Štajerski in preko njenih meja ter okrepil samozavest borcev in zavednih Slovencev. To se je zgodJo v času, ko je nad Evropo ležal ruggloblji mrak suženjstva, ko so Nemci še napredovdi v svojem osvajalnem pohodu proti Moskvi in ko je do njihovega končnega poraza bilo še daleč. Zato je partizanski napad na Šoštanj še toliko bolj vznemiril nemškega okupatorja, ki je na junaško partizansko akcijo odgovoril s tem, da je pripeljal iz mariborskih zaporov v Šoštanj deset talcev in jih ustrelil
Na rdečem razglasu šefa civilne uprave za okupirano slovensko Štajersko, ki je naznanjal streljanje talcev v Šoštanju, sta dva datuma: 7. in 10. oktober 1941. Prvi je dan pogumnega dejanja slovenskih partizanov, drugi pa dan smrti desetih žrtev za svoboda Med talci je bil tudi kurir pohorske čete, predvojni komunist in mladinski organizator Dušan Finžgar—Fidži iz Celja.
To je bila najpomembnejša akcija v Šaleški dolini od začetka vstaje do prihoda XIV. divizge /ia Štajersko, zato s je občina Velenje ta dogodek ubrala za svoj občinski praznik.
i - * * -k
t ■■MHBHMV	£
* *
* ■* " ., , \..... *
Vsem našim delovnim ljudem in občanom čestitamo za 8. oktober —praznik občine Velenje
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZK Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velele Občinska konferenca ZRVS Velenje

Številka 39 (501) - 5. oktobra 19
Pripadnost, množičnost, samoiniciativnost
vseh pravic in varnosti sami in da moramo v vsakem trenutku delovati vsi za enega eden za vse. V akciji se je pokazala tudi velika pripravljenost, da branimo revolucionarne tradicije na-rodnoosvobodilenga boja, da dosledno izvajamo vsa načela _naše samoupravne in neuvrščene socialistične politike ter da vztrajamo na Titovi poti."
V imenu sekretariata akcije Nič nas ne sme presenetiti je tovariš Šeliga izrekel operativnim organom, krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela pohvalo za sodelovanje v tej preizkusni akciji.
Akcija NNNP na osnovni šoli Veljko Vlahovič
Na osnovni šoli Veljko Vlahovič so bili učenci dobro seznanjeni z akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Učitelji so se potrudili in jim kar najbolj nadrobno razložili pomen akcije. Učence so seznanili z vsemi ukrepi, ki bi jih morali izpeljati v pri-meru različnih nevarnosti. Pokazali so jim delovanje zaščitnih sredstev ter jim razdelili osnovni zaščitni komplet Številni učenci so dobili tudi različne zadolžitve.
Takšno intenzivno delo iz učenci pa ni potekalo le v zadnjih dneh ampak že ves čas od pričetka šolskega leta. Alarm, ki je v soboto oznanil letalski napad, ni presenetil nikogar. Učenci, ki so se zjutraj zbrali na pionirski konferenci, saj je 29. septembra dan pionirjev, so v najkrajšem možnem času (pod dve minuti) zapustili šolsko poslopje ter se
umaknili v zasilno zaklonišče, ki jih je varovalo pred naletom sovražnikovih letal. Čeprav šola na srečo ni bila zadeta, so se učenci umaknili v varnejše predele naše občine, kjer so lahko nemoteno ndaljevali z delom.
Sovražnik, ki se mu je v soboto napad delno izjalovil, je našo občino ponovno napadel v nedeljo. Tokrat so v bombnem napadu porušili tudi osnovno šolo Velja Via-hoviča. Na srečo so sirene pravočasno opozorile na nevarnost in učitelji, ki so varovali objekt, so se uspeli pravočasno umakniti z zaupnim arhivom, preostale dokumente pa so uničili. Pri umiku pa je bilo vendarle nekaj ranjenih, ki pa so jih ekipe prve pomoči krajevne skupnosti Šmartno naglo in spretno prepeljale v dežurno ambulanto, kjer so jim dežurni zdravniki nudili prvo pomoč.
Potrdila se je zavest delovnih ljudi in občanov, dasmo branilci vseh pravic in varnosti sami in da moramo v vsakem.trenutku delovati vsi za enega, eden za vse
Vrsta aktivnosti
v središču pozornosti
Sobota 29. septembra in nedelja 30. septembra sta za nami, dneva, ki sta potekala v drugačnih okoliščinah. Nanju smo se dolgo pripravljali, da bi dokazali, kakšna je naša usposobljenost in odgovornost za obrambo naše domovine, pridobitev narodnoosvobodilnega boja in kakšna je naša samozaščitna pripravljenost v primeru poplav, potresov, požarov, snežnih plazov in podobne.
V Šaleški dolini je dvodnevna dejavnost gotovojiresegla prič a-kovanje. Občani in delovni ljudje smo se na akcijo pripravili zelo skrbno in vse zadane nalo-gp v okviru posameznih predpostavk tudi izpolnili. Treba je reči, da smo vsepovsod dokazali svojo veliko pripadnost samoupravni socialistični ureditvi ter da se v vsaki sredini zavedamo svojih obrambnih in samozaščitnih nalog. Skrb ter odgovornost s katero smo se vključili v akcijo Nič nas ne sme presenetiti pa zagotavljata, da bo tako tudi v prihodnje. Izkušnje, ki smo si jih pridobili v pripravah ter med samo akcijo in pomanjkljivosti, ki so se morebiti pojavile, tam pa bodo seveda spodbuda za še odgovornejše delo v bodočesicer pa bo vse to seveda prikazano v podrobni analizi akcije Nič nas ne sme presenetiti 79.
Kljub temu pa lahko že zdaj ugotovimo, daje akcija dosegla pričakovanja tudi glede množičnosti, saj so se v vseh krajevnih skupnostih Šaleške doline vanjo vključili od najmlajših, v vrtcih, pa do najstarejših, upokojencev, vse organizacije, društva, kot na primer planinci, taborniki, kulturna društva, lovci, radio amaterji, gasilci in drugi. Izredno dobro je bilo sodelovanje med posameznimi krajevnimi skupnostmi, na vsakem koraku je bila prisotna velika samoiniciativnost
Občinsko vodstvo oziroma sekretariat koordinacijskega odbora za akcijo Nič nas ne sme presenetiti pri občinski konferenci SZDL je imel kar 15 sej v teh dveh dneh, enako „napeto" je bilo tudi na sedežih vodstev krajevnih skupnosti in
temeljnih organizacija združenega dela.
„Skratka", kot je dejal predsednik občinske konference SZDL Velenje in koordinacijskega odbora za akcijo Teme Šeliga na mitingu v nedeljo opoldne po končani vaje v Velenju; ,Jahko trdimo, da se je stopnja naše pripravljenosti še dvignila in da bi v trenutku, ko bi bilo treba resnično ukrepati,
sedaj še bolje vedeli, na kaj moramo biti pozorni, kje so naše šibke točke, kje je naša premoč, da branimo to, kar je bilo pridobljeno v narodnoosvobodilni borbi in revolu-: ciji in vse kar smo ustvarili od revolucije do "danes." Kljub temu, da je bila sobota normalen delovni dan in da smo izvajali izredno široko preizkusno vajo, lahko ugotavljamo, da ni bilo večjih zastojev niti v proizvodnji niti v izvajanju same akcije.
V vaji smo dobili ogromno praktičnih i zkušenj, naučili smo se uporabljati posamezne dokumente, dosegli smo množičnost. Seznanili smo se z raznimi oblikami delovanja organov in enot pa tudi z ukrepanji v primeru napada sovražnika ali ob hudih naravnih nesrečah. Konkretna analiza pa bo pokazala, kaj moramo dopolniti, kje se moramo bolje organizirati, predvsem pa, kako dopolniti sistem usposabljanja, da bi lahko v vsakem primeru delovali tako, da bo čim manj žrtev, čim manj materialne škode in da bo naša učinkovitost čim večja. Tudi v tej preizkusni akciji se je potrdila stopnja zavesti delovnih ljudi in občanov, da smo branilci vseh dobrin,
Učenci so se pravočasno umaknili
Ene izmed sej sekretariata se je udeležil tudi general polkovnik Ivan Delničar
Podružbljanje obrambnih priprav in samozaščite se je še bolj uveljavilo v vsakdanji praksi
Ostareli v domu
Vse je bilo pripravljeno, če bi se umaknili
Na akciji Nič nas ne sme presenetiti so se dobro pripravili tudi v Domu za ostarele v Velenju. Varovance so že predčasno podrobno seznanili z namenom in potekom te akcije. Pripravili so vse potrebno, če bi še morali umakniti.
Kot je povedala medicinska sestra Brigita Hudovemik, so imeli s pripravami za umik v domu za ostarele veliko dela.
Mnogi njihovi varovanci poti bujejo posebno nego, mnogi p so tudi nepokretni. Prav njimj) bio potrebno posvetiti naju časa, saj jih morajo sestre i strežno osebje popolnoma pi praviti za odhod. Obenem pai je seveda potrebno posvečj tudi ostalim varovancem, j pravilno organizirati in usmeij ti. Kljub tem težavam so akcij v domu izredno uspešno izvedl Pripravili so zaloge zdravil t hrano za nekaj dni Povezali! se s krajevno skupnostjo Vek nje - Center desni breg in zagotovili pomoč. Organizin pa so tudi ustfezna prevozu sredstva za prevoz varovancev ogroženega območja. Letali napad so pričakali popolnou pripravljeni in kljub temu, i jim tokrat poslopja ni bflo po| trebno zapustiti, bi evaktia prav gotovo brez težav izvei Brigita Hudovemik pa poudarila tudi to, da so pori za pripravo varovancev pn časa in bo za to evaku mnogo lažja, ko bo urejej bližnje zaklonišče.
Uradni začetek akcije Nič nas ne sme presenetiti je bil opolnoči med petkom in soboto, vendar smo vsi komaj čakali, da se ta velika preizkušnja, ki mora postati trajna oblika našega usposabljanja, začne, saj je vsakdo želel preizkusiti, kako je pripravljen, kaj bo treba v prihodnosti še odpraviti in seveda tudi, kako naporno bo.
V	petek popoldne se je sešel na sejo sekretariat akcije na občinski ravni. Člani sekretariata so med drugim uskladili čas izvajanja posameznih nalog izdali pa so že tudi prve ukrepe za izvajanje nekaterih nalog. Na njihov poziv so se kmalu sešli člani svetov krajevnih skupnostih in delavski sveti. Sledila je izredna seja članov predsedstva občinske konference SZDL, na kateri pa so se začeli zbirati tudi predstavniki občinskih vodstev dru-
f'h družbenopolitičnih organizacij, teklo je delo kurirske službe v temeljnih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih, aktivirali so pripadnike narodne zaščite.
Življenje je sicer teklo normalno naprej, vendar bolj kot se je približevala polnoč, večja je bila budnost med prebivalci
V	akcijo so ponekod vključili pripadnike teritorialne obrambe, saj so prepostavke preizkušnje ponekod predvidevale tudi boj proti diverzantskim skupinam. Točno opolnoči je nekaj skupin teritorialcev, naslednjih 48 ur plavih - sovražnikov, krenilo na svoje izhodiščne položaje. Zgodaj zjutraj so se že začeli premikati proti vnaprej določenim ciljem. Seveda so med svojo potjo skušali narediti krajanom kar največ škode, poskušali so se prebiti do dobro zavarovanih vodnih zbiralnikov, netili so požare, uničevali pašnike s strupi. V krajevnih skupnostih so nadvse budno spremljali vsakršno nenavadno dogajanje in o tem poročali na sedež sekretariata akcije, obenem pa tudi sosednjim krajevnim skupnostim ter jih tako seznanjali o morebitni nevarnosti
V	petek zjutraj se je sešel tudi štab za obrambo mesta Da mladi ne bi bili prepuščeni samemu sebi, zlasti tisti, ki so še brez konkretnih zadolžitev, so ustanovili učno vzgojni center, kjer so jih najprej seznanili z namenom akcije, nato pa z vsem, kar morajo vedeti o obrambi naše domovine.
V	jutranjih urah se je sešel tudi občinski štab za civilno zaščito. Skratka, sestanki, izvajanje ukrepov, zadolžitve posameznikov, izvajanje ukrepov..., vse je teklo kot po tekočem traku in vsakdo je bil
pripravljen: šole in vrtci na evakuacijo (Q Š. Miha Pintar Toledo, O S. Veljko Vlahovič in WZ Rožlje), učenci doma Rudarskega šolskega centra, delavci sozda Gorenje -delovne organizacije Promet - Servis, zaposleni v skupnih službah Vegrada, projektivnega biroja, itd.
Za prvi popoldan je bil namreč napovedan prihod ,,sovražnikovih" letal, ki naj bi bombardirala nekatere objekte v središču Velenja in v industrijski coni. Nekaj pred enajsto uro se je oglasilo zastrašujoče zavijanje siren. Na nebu so se pojavila grozeča letala in začela spuščati na zemljo uničujoče bombe. Toda že pred njihovim prihodom so ulice onemele, ostale so prazne, saj so se ljudje hitro in disciplinirano umaknili na varno. Najhuje so bile prizadete šole Miha Pintar Toledo in Veljko Vlahovič ter vrtec Rožle;v Gorenju pa delovna organizacija Promet - Servis in tozd Hladilniki. Pripadniki civilne zaščite so še pred prihodom letal poskrbeli za umik šolarjev, malčkov in delavcev na varno. V bližini tozda Hladilniki se je vnela cisterna, goreti je začela zgradba. Ko so se prepričali, da sovražnik ni odvrgel na njihovo območje strupenih snovi, so na kraj nesreče pohiteli gasilci in ekipe prve pomoči, saj je bilo nekaj delavcev ranjenih. Gasilci so hitro zadušili požar in tako preprečili večjo materialno škodo. Dobro usposobljene enote prve pomoči pa so „poškodova-nim" delavcem pomagale ter jim tako ublažile bolečine. Zadovoljni po uspešno opravljeni vaji, katero si je v spremstvu predsednika skupščine občine Velenje Franja Koruna ogledal tudi generalpolkovnik Ivan Dol-ničar, so se delavci zadovoljni vrnili na svoja delovna mesta. Posamezne objekte pa so še naprej budno čuvali pripadniki narodne zaščite, da ne bi bilo presenečenj ob morebitnem napadu diverzantov.
Na osnovni šoli Veljka Vlahoviča so se učenci v izredno kratkem času umaknili v zavetje pred nevarnim letalskim napadom.
Dvodnevna preizkušnja je končana. S tem pa ne tudi našanadaj obrambna in samozaščitna dejavnost. Ta mora postati naša stab oblika.
Ali se bo treba izseliti. Pripravljeni snp. ■ r
'teviJka 39 (5011- 5. oktobra 1979
PERILO LAHKO POČAKA
V tej akciji smo si bili vsi enotni Vsi smo sprejeli enako odgovorne naloge, tako moški ko ženske. Kot kaže je tak o bilo tudi dana. V času nedeljskega preplaha, ko so sirene naznanile letališki napad, je eden izmed stanovalcev na Šaleški 19 hotel na terasi stolpnice izobesiti perilo. Seveda sta mu krajana, ki sta Ma tokratv vlogi narodne zaščite, to preprečila z besedami: „Peirilo lahko počaka, življerge pa iimamo samo eno."
Enota civilne zaščite TGO Gorenje pri delu.
Ogenj na deponiji premoga
V soboto popoldne so bili na veliki preizkušnji delavci šoštanjskih termoelektrarn in Rudnika lignita Velenje. Ogromna zaloga premoga je seveda mikavna za ..sovražnika", da jo zažge in ohromi proizvodnjo. Pripadniki enot narodne zaščite so nadvse budno čuvali svoje bogastvo. V bližino te ogromne gore premoga niso pustili nikogar, dokler se niso prepričali, da nima zlih namenov. Zastražili pa niso le deponije, ampak tudi širše območje. Deževno vreme in slaba vidljivost sta bila naklonjena diveizantom. Nekoliko trenutkov prej, preden se je povsem zmračilo,
se je zgodilo: ozelenile so močne detonacij?, začelo je goreti. Požar je postajal vse večji. Sirene kličejo na pomoč. V zelo kratkem času prispejo gasilci skorajda iz vseh društev na območju Velenja in Šoštanja. Vsi se vključijo v reševanje. Boj z ognjeno stihijo terja izjemne n^>ore Toda zavest, da je premog ogromnega pomena za gospodarstvo, vliva reševalcem novih moči.
Zmagali so in dokazali, da so kos tudi nadčloveškim naporom,'in da morajo biti v prihodnje še bolj budni
Vozili smo v temi
V soboto zvečer, približno od 18. do 22. ure, smo v vsej občini izvajali ukrep zatemnjevanja. Vozniki ali vsaj večina izmed njih je upoštevala prejšnja navodila, naj ne sedejo v svoje avtomobile, če to ni nujno. Ceste so bile skorajda kot umrle, na njih je bila popolna tema, saj so izključili tudi vso cestno razsvetljava- Usti, ki so pač v tem času morali voziti, pa so imeli prižgane le kratice luči Seveda je bilo med njimi tudi nekaj takšnih, ki so izstopali in ukiepa niso upoštevali ali pa
RADIO VELENJE ZA AKCIJO NNNP
Med akcijo Nič nas ne sme presenetiti se je zvrstilo tudi 7
Cbnih oddaj Radia Velenje, en sodelavcev uredništev Našega časa in Radia Velenje so v oddajah sodelovali tudi številni predstavniki združenega dela in krajevnih skupnosti ter člani sekretariatov akcij NNNP iz občin Velenje in Mozirje.
so vozili le z dolgimi lučmi Zaradi tega so jih člani narodne zaščite upravičeno opominjali
Tudi večina prebivalcev v mestu pa tudi v okdici je zatemnila svoja okna z zastirali, katera so jim v dneh pred akcijo razdelili delavci Dom Velenje. Tu in tam so se pri zatemnenju našli posamezniki, ki tega niso storili na prvi poziv, zato so imeli hišniki in drugi kar precej dela z opozarjanjem.
BREZ LEGITIMACIJE NIKAMOR
Novinarji, ki smo v času dvodnevne preizkušnje skrbeli, da bi bili naši občani resnično kar najbolje seznanjeni s potekom preizkušnje, smo
bSi zelo dobro zavarovani po zaslugi članov narodne zaščite krajevne skupnosti Velenje Levi breg. Pri opravljanju svoje naloge so bili izredno dosledni Čeprav so nas poznali, nas v prostore niso pustili brez poprejšnjega legitimiranja. Enako strogi so bili do stanovalcev stolpnice, v kateri so naS radijski prostori.
Velika pozornost do starejših
Dobro so se pripravili, zato so se pravočasno umaknili
Nedeljsko dopoldne smo v Šoštanju. Vse je potekalo navidezno mimo, vsakodnevno. Toda le do tistega trenutka, ko se je oglasilo zavijanje sirene. Bombni napad sovražnikovih letal. Ljudje so začeli zapuščati svoje domove; bilo je ravno še dovolj časa za umik, saj je bil štab pravočasno obveščen Ljudje so s sabo vzeli najnujnejše stvari od hrane in oblačil do spalnih vreč ter odej in odšli disciplinirano v za to pripravljena zavetišča Našli so jih hitro, saj so pripadniki civilne zaščite skrbno označili ncqbližnje poti do njih Člani civilne zaščite oziroma enot prve pomoči so pomagali tudi obnemoglim ter bolanim starejšim občanom med hojo v zaklonišča. Zelo so se izkazali taborniki saj so v bližnjem gozdu postavili šotore in uredili zasilna stanovanja za krajane. Skupaj z drugimi mladinci so popisali vsakega, ki je prispel v to zavetišče, da bi tako vedeli, če so resnično vsi na varnem.
Zdravstveni delavci so medtem v gozdu postavili tudi zasilno ambulanto.
Ljudje so bili prepričani, da bodo sovražnikova letala udarila na jez pred Šoštanjem, ki zadržuje ogromne količine vode. Niso se zmotili. Letala so že v prvem naletu zadela cilj. Voda Je poplavila precejšen del Šoštanja. Na srečo človeških žrtev ni bilo, ker so se ljudje pravočasno umaknili To pa je najpomembnejše, saj življenja ne more nihče nadomestiti Eden izmed krajanov kljub naglici ni pozabil na harmonika Ob glasu harmonike ter pesmi so pozabili na gorje.
Bili so zadovoljni z uspehom akcije. Uspela je, saj je bila rezultat dolgotrajnih priprav. Vsi so se veseli vračali na svoje domove. Med živahnimi pogovori so se mešala tudi vprašanja, kaj pa če voda za jezom resnično poplavi Šoštanj. Nenehno se moramo usposabljati in biti budni" se je glasil odgovor.
Enote civilne zaščite so poskrbele za evakuacijo živine.
Tu bo najbolj varno pred sovražnikovimi letali
ionirska konferenca v izrednih pogojih
Tudi pionirje pobratene občine v Splitu smo seznanili z
V Šoštanju so organizirali tudi začasno ambulanto na prostem
Sovražnic bo n^adel tovarno. Delavci Gorenja so se zato disciplinirano in hitro umaknili izven tovarniških plotov.	>- ■
naredijo v primeru morebitne sovražne dejavnosti, saj je konferenca potekala pod izrednimi pogoji. Po izvolitvi delovnega predsedstva, smo pričeli s prvo točko dnevnega reda. Ko smo izvolili nove člane PO in -ali razrešnico staremu odboru, smo prebrali plan dela za šolsko leto 1979/80. S konference smo poslali tudi pozdravno pismo učencem pobratene šole v Splitu, v katerem smo jim zaželeli mnogo delovnih in učnih uspehov ter jih na kratko seznanili z akcijo NNNP. Poudarili smo, da imamo otroci veliko pravic, ob enem pa tudi mnogo dolžnosti
kot enakovredni člani naše samoupravne socialistične družbe. Konferenco smo zaključili s pesmijo pioni-ljev ob spremljavi klavirja. Ob odhodu domov nas je presenetil alarm , ki je oznanjal zračni napad. Učenci in učitelji, ki so se še zadrževali v šoli, so se skrili v kletne prostore. Tudi pionirji v okolici šole so pravilno ukrepali.
Zavedajmo se, da smo m^hna kolesa v veliki uri sveta, ki ne more teči brez nas. Ljubezen in najbolj čisto tovarištvo nas morata pri delu povezovati. Še bdj ju moramo krepiti, se odgovorneje učiti in delati ter negovati bratstvo in enotnost naših narodov kot eno najdragocenejših dediščin NOR Nobene vrednosti ne moremo doseči brez truda. Ce smo srečni delajmo tako, da bomo srečni ostali! Le kdor se bo naučil delati, bo lahko tudi upravljal in s tem osrečil sebe in druge.
Pri vsakem delu pa naj vas vodi ljubezen do domovine in svetla pot KPJ pod vodstvom dragega tovariša TITA!
DARJA GOLTNK 8. b Predsednica PO A. Aškerc Velenje
Na pionirsko konferenco smo se že ddgo pripravljali Dan za dnem smo dobivali nova navodila za naše ddo. In končno je prišel trenutek, ko je bilo treba te priprave tudi izvesti.
Nekaj pred deseto uro so se pred šdo zbrali delegati - predstavniki RS, mladinci in cicibani Člani NZ so bili že na svojih mestih in izpolnjevali svoje naloge. S pomočjo do-vdilnice in gesla so lahko delegati prišli mimo dvojne straže v šolo. Ob 10 uri se je konferenca varnopriče-la, saj so nas člani NZ vseskozi obveščali o stanju izven šole. Po otvoritvi naše prve'pionirske konference smo z enominutnim molkom počastili spomin na vse bojne žrtve. Zavedamo se, da moramo skrbno varovati častne in svetle tradicije NOB. Delegacija pionirjev je poneaa šopek k spomeniku Onemele puške. Že v samem začetku smo vse prisotne na konferenci obvestili,kaj naj
6pč
Hitro, učinkovito, usklajeno
Bogat skupek nalog in vaj ob zaključku akcije Nič nas ne sme presenetiti v Gornji Savinjski dolini — Številne množične manifestacije v nedeljo — Preverjenje usposobljenosti je v celoti uspelo
Nekajmesečne akcije Nič nas ne sme presenetiti in priprav na njen uradni zaključek minulo soboto in nedeljo so se v Gornji Savinjski dolini lotili z vso potrebno zavzetostjo. Načrtovane akcije so v soboto in nedeljo v vseh krajevnih skupnostih izvedli hitro, usklajeno, učinkovito in v skladu s tehtno pripravljenimi načrti. Takšnaje prva ocena, ki jo lahko povzamemo iz poročil vodstev akcij, pa tudi opazovalci so to lahko samo potrdili. Akcija je to K j izpolnila svoj namen, tudi, če upoštevamo dejstvo, da so se povsod srečali z takšnimi ali drugačnimi pomankljivostmi, ki pa bodo vsem koristen napotek za boljše bodoče delo na področju obrambnih ii samozaščitnih priprav.
Pri snovanju in izvajanju akcije so v mozirski občini kot temeljno načelo poudarili znatno mero samostojnosti posameznih samoupravnih sredin, saj so bili od vsega začetka prepričani, da bo preverjanje usposobljenosti vseh dejavnikov v celotnem spletu obrambnih priprav le tako uspešna Tudi veliko pozornosti, ki so je nemenili usklajevanju akcije med vsemi, ki so se vanjo vključevali, se je nedvomno obrestovalo. S tem so zagotovili trdno enotnost akcije in se izognili dvojnosti med krajevnimi skupnostmi in združenim delom. V vseh primerih so načrtovali združene akcije in skupek zastavljenih nalog ter vaj je zagotovil uspeh.
V krajevni skupnosti Solčava so načrtovali požar v kraju, v Lučah požar s poplavo, na Ljubnem zračni napad in požar, z enako nalogo so se spoprijeli še na Rečici, v Nazarjah in Gornjem gradu, v Mozirju so zračnemu napadu dodali še obrambo mesta, v Bočni so se spopadli s požarom, v krajevnih skupnostih Šmartno ob Dreti in Nova Štifta pa z gozdnim požarom. Skupek nalog v posameznih sredinah je seveda izredno obširen in je terjal vključevanje vseh krajevnih dejavnikov kot so enote civilne in narodne zaščite, eldipe prve pomoči in Rdečega križa, zdravstvena služba, gasilci, povsod pa so zavzeto sodelovali še rezervne vojaške starešine, strelci, taborniki, lovci in drugi krajevni dejavniki Neprecenljiv je seveda tudi delež združenega dela in osnovnih šoL Akcija je v soboto tekla ves dan. Dopoldne so jo opravili v sedmih krajevnih skunostih, v Šmartnem,
Akcijo NNNP so pripravljali: Tatjana Ke-lenc, Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Stane Vovk in Boris Za-košek
Novi Štifti in Solčavi pa so se z nalogami spoprijeli v popoldanskih urah. Delno je na uresničevanje načrtov vplivalo vreme, saj so morali v Mozirju, Nazarjah in v Gornjem gradu akcijo v zadnjem trenutku nekoliko spremeniti, v nobenem primeru pa spremembe niso okrnile pomena in uspešnosti.
Med prvimi so v zaključno akcijo krenili v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji. Zračni nq>ad na Rečico je bi povezan s padalskim desantom na Pobrežko polje in z diverzantsko akcijo v Dol Suhi. Že po prvih znakih za nevarnost so se krajani organizirano umaknili v zaklonišča in se obenem pričeli pripravljati na naloge v zvezi z odpravljanjem posledic bombnega napada. Močno je bia poškodovana mehanična delavnica, kjer je divjal tudi požar, porušena je bila sušilnica, poškodovanih pa je bilo tudi veliko drugih objektov. Precej krajanov je bilo ranjenih, nekaj pogrešanih, deset družin p a je ostalo brez strehe nad glavo.
Kljub hudim posledicam je akcija stekla organizirano in sistematično. Vanjo so se vključili gasilci iz Rečice in sosednjih društev, delovna brigada in ekipa za reševanje izpod ruševin, prav tako ekipa prve pcano-či, pa komisija za socialno varstvo, ki je poskrbela za družine, ki so ostale brez strehe in še bi lahko naštevali. Omeniti velja še, da so prebivalci Pobrežij postavili proti-desantne ovire in jih ojačali z minskim poljem, zelo delovna je'bila še skupina za informiranje, kije kmalu po akciji izdala tudi bilten. Akcija pa je tekla usklajeno tudi z vsemi organizacijami združenega dela na področju te krajevne skupnosti.
Kmalu za Rečico so sirene zatulile še na Ljubnem. Prebivalci in zaposleni so se umaknili v zaklonišča, učenci osnovne šole pa so v rekordnem času zapustili šolsko poslopje in se umaknii na vojno loka-
cijo, kjer so nadaljevali s poukom "v novih razmerah. Po končanem napadu je stekla usklajena akcija za odpravljanje posledic, ki niso bile majhne. Požar v osnovni šoli in v Iskri, reševanje iz ruševin, nudenje prve pomoči in druge naloge so terjale zavzeto ddo vseh sodelujočih, ki jih zares ni bilo malo. Sem sodijo enote civilne in narodne zaščite, ekipa prve pomoči in Rdečega križa ter gasilci z Ljubnega, Radmir-ja in Okonine. Po prvih ukrepih se je z ruševinami spoprijela še posebna delovna brigada, v nadaljevanju akcije pa so poskrbeli še za nastanitev prizadetih občanov, zavarovali so vse objekte in družbeno premoženje ter izvedli vse za evakuacijo potrebne ukrepe, zlasti v združenem delu so tej nalogi namenili veliko pozornosti. Posebne ekipe so se v okoliških gozdovih lotile še iskanja in uničevanja vrinjenih diverzantskih skupin.
Široko so akcijo zastavili tudi v Mozirju, kjer so morali zaradi slabega vremena in pričakovanega naleta letal nekoliko spremeniti začetek akcije, vendar izvedbe to ni v ničemer okrnilo. Poleg gašenja požara po bombnem napadu, reševanju iz ruševin in drugih potrebnih nalog za odpravljanje posledic napada, so se lotili tudi reševanja iz višjih nadstropij, akcijo pa so dopolnili še pripadniki enot teritorialne obrambe, ki so branili kraj pred prodirajočimi sovražnikovimi tankovskimi enotami Podobno je bilo seveda v vseh ostalih krajih mozirske občine, saj so akcijo povsod izvedli v skladu s pripravljenimi načrti, hitro in učinkovito, povsod so v vajo vključili veliko število prebivalcev in tako dali znaten prispevek na področju usposabljanja vseh dejavnikov za obrambo, zaščito in medsebojno pomoč ob morebitni vojni ter ob naravnih in drugih nesrečah. Akcija je pokazala tudi na prenekatero pomankljivost, s katerimi so se
Številka 39 (501) - 5. oktobra 19

Manifestativni pohod v Mozirju je bil resnično množičen
Mladinke in mladinci, ki so v nedeljo stopili v vrste TO
povsod odkrito sočili in tudi zato lahko rečemo, da je tokratno pre-veijanje dosežkov na področju obrambnih in samozaščitnih priprav v celoti uspelo. Uspelo še zlasti zato, ker akcija Nič nas ne sme presenetiti zagotovo ni enkratnega značaja in zato konec prejšnjega tedna tudi ni bila končana. Njena usmeritev je dolgoročnega značaja in delo na področju obrambnih in samozaščitnih priprav bo teklo dalje. Akcija je bia le del usposabljanja in preizkus pripravljenosti. Njene izkušnje bodo nedvomno pokazale na dobre in slabe strani ter na podlagi vseh spoznanj bo moč dopolniti in uskladiti načrte ter tako zagotoviti še večje bodoče uspehe na področju obrambnih in samozaščitnih priprav.
Kakor torej velja, tla akcija Nič nas ne sme presenetiti ni bila končana konec prejšnjega tedna, tako velja tudi dejstvo, da aktivnosti niso potekale le v soboto. V vseh sredinah so tudi v nedeljo pripravili vrsto prireditev, ki jih ne kaže prezreti. V Gornji Savinjski ddini so se v nedeljo zvrstili številni pohodi, ki se jih je udeležilo veliko število prebivalcev. Borci in mladinci, planinci in taborniki ter drugi so obiskali spominska obeležja, ob njih obujali spomine na pomembne dogodke iz naše revolucionarne preteklosti in tako veliko prispevali k ohranjevanju ter obujanju izročila naše revolucije,- Manjkalo ni partizanskih mitingov, športnih, kulturnih in drugih prireditev, v krajevni skupnosti Rečica pa so obenem z zaključkom akcije slavili tudi praznik tukajšnje krajevne skupnosti.
Eno akcijo T>i vseeno kazalo posebej omeniti Občinska konferenca zveze rezervnih vojaških starešin in občinska strelska zveza sta v nedeljo dopoldne v Moziiju pripravili manifestativni pohod, ki so se ga udeležili mnogi prebivalci Moziija in Na-zarij, planinci, taborniki, pionirji, mladinci in borci, lovci, pripadniki civilne in narodne zaščite ter drugi Vsi so na koncu pohoda na občinskem strelišču lahko preizkusil še svoje sposobnosti v streljanju z malokalibrsko puško. Pohod je imel
tudi tekmovalni del, v katerem so sodelovale ekipe vseh krajevnih skupnosti, sestavljali pa so jih predstavniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Udeleženci so na štiri kilometre dolgi progi reševali ustrezne naloge in se na koncu pomerili še v streljanju z malokalibrsko puško. Pohod je nedvomno uspel, skupaj z akcijo pa so ga zaključili na strelišču, kjer so za to priložnost pripravili bogat program in ga končali s tovariškim srečanjem.
Krivični bi bili, če bi pozabili na še eno izredno uspelo prireditev. Beseda je o razstavi, ki je bia oba dni odprta v domu Partizana v Mozirju in so jo pripravili rezervne vojaške starešine in strelci v sodelovanju s štabi teritorialne obrambe in
civilne zaščite, radiom aterji, gasia taborniki, z borci, mladinci pionirji- Na njej so predstavili orožj in opremo enot teritorialne obran be ter civilne zaščite, radioamafci so pokazali sredstva zvez, taborni so postavili tabor z vso potrebo opremo, borci so prispevali slikovni gradivo o najpomembnejših do kih iz NOB, s svojimi izelki s s" besedi so sodelovali učenci osnovni šol, mladinke in mladinci pa razstavili slikwno gradivo o letoi njih mladinskih delovnih akcijah i vseh večjih manifestacijah. Razstat je resnično uspela, presegla je svi namen in zato si vsi, la so pripravili, zaslužijo nedeljeno pil znanje.
JANEZ PLESNU
Most je porušen
Novinarji smo se trudili, da bi akcijo NNNP spremljali čimbolj skrbno. Brez posebnih dovolilnic to seveda ne bi bilo mogoče, kajti pripadniki narodne zaščite so bili zelo strogi Dokler nismo pokazali posebne dovolilnice, pa še osebne izkaznice, nismo smeli na zavarovano ali ogroženo območje.
Malce manj popustljiv je bil pripadnik narodne zaščite v nedeljo dopoldne v Šoštanju. Hoteli smo preko mostu, vendar smo dobili odgovor, da je „pomšen". Ko smo ga vendarle prepri-
čali, da moramo čimveč dogodkov zabeležiti in ujeti v naše kamere, se je omehčal. Vse to se je dogajalo v času, ko je bila vaja v Šoštanju v polnem teku. Po končani preizkušnji, ko so se udeleženci akcije začeli zbirati v središču Šoštanja je spet stopil k nam in dejal:
„ Veste, ne bi bil vas smel pustiti preko mostu. Zaradi tega sem jih slišal."
„Saj je bia samo preizkušnja, " smo mu odvrnili že, toda tedaj je bil most porušen..."
_J
Akcija NNNP je uspela
Naša anketa v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki
Drago Leskaj ■ - Veliki vrh: Po mojem mišljenju je akcija
tudi interna informativna služba, ki je izdala ka^tri informatorje
Drago Lesjak
popolnoma uspela. Trudili in delali smo, kolikor smo mogi Izvajali smo kontrolo območja od Lokovice, krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, pa vse do Andraža. Čeprav so bie razmere zelo neugodne (megla in rosa), je bia disciplina na višku. Akcijo smo vsi vzeli zelo resno.
Tone Repnik — „Vino" Šmartno ob Paki: Akcija je pri nas pokazala izredno pripravljenost in angažiranost delovnih ljudi. Ljudje so posamezne nalo-ge, ki so jih imeli, izvajali zelo hitro, vestno, zavedajoč se pomena akcije. Vse službe so brezhibno, delale, predvsem zato, ker so bile dobro pripravljene Organizirali smo tudi lastno prehrano in jo prilagodili vojnim razmeram. V delovni organizaciji smo organizirali tudi peko kruha V dndi akcije smo varovali objekt, tako da se niti miš ne bi mo^a prebiti Delovala pa je
Reševanje iz višjih nastropij je v Mozirju še kako pomembno
Delavke v Iskri so se z ognjem odločno spopadle
Tone Repnik
Ana Verbič - Rečica: Akcija je nedvomno uspela. V to sem prepričana. Delali smo vestno, hitro in učinkovito. Akcijo smo vsi vzeli zelo resno, zato smo naloge tudi uspešno rešili. Bili smo tako pripravljeni, da nas res ni mogel nihče presenetiti Naša enota je imela nalogo, da evakuira most in prebivalce ob Paki V kar najkrajšem času smoljudi evakuirali in jih spravili na varna
Anica Verbič
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO ESO
Elektrostrojna oprema _______ n. sol. o., Preloge
p. Velenje 63320 Velenje
REK Elektrostrojna f oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
DO -ELEKTROSTROJNA OPREMA
sodobnimi težkimi obdelovalnimi stroji obvladamo vse zahteve naše dejavnosti itd.
Skratka, v zadnjih nekaj letih so Elektrostrojr.i obrati dosegli izreden napredek v vseh fazah tehnološkega procesa: od izdelave dokumentacije, tehnološke in operativne priprave dela, tehnične kontrole, proizvodnje ter montaže do raziskave trga. urejanjem sodobnih metod — od računalništva do radiografije — uspešno nastopajo tudi kot izvajalec inženiringa.
j'	SOZD Rudarsko
M	elektroenergetski
fl	kombinat Velenje
M %	DO ESO
Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge p. Velenje 63320 Velenje
REK Elektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO ESO
Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge p. Velenje 63320 Velenje
REK Elektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
Počasi, a vztrajno tudi osvajamo	§ proizvodnjo programa samohodnega	g hidravličnega podporja. Navezali smo	g stike z angleško firmo Dowty Mining in Eqwipment. Za pogodbo smo izdelali ustrezen ekonomsko tehnični	g načrt in predlog investicijskega pro-	g grama za novogradnjo potrebnih	g kapacitet. Ta program DO ESO osvaja	g skupno s strojno tovarno Trbovlje.
Letos se prvič tudi vključujemo v
izvoz. Tako nameravamo v letošnjem	g
letu izvoziti za milijon in pol mark	g
vrednosti izdelkov. To je velik korak,	g
ki pa ga nemera varno v prihodnjih	g letih še povečati.
Za sklep:
Za leto 1980 predvidevamo, da	g
bodo naše temeljne organizacije do-	g
segle skupno že okrog 500 milijonov	J
dinarjev prihodka, število zaposlenih v	g
celotni delovni organizaciji ESO pa se	=
bi naj povečalo na 790 delavcev,	g
površina naših proizvodnih prostorov	g pa razširila na preko 12.000 m2.
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO ESO
Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge p. Velenje 63320 Velenje
REK Elektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
Začetek dejavnosti Elektro strojnih obratov sega daleč nazaj in je tesno povezan z razvojem rudnika lignita Velenje. V prvih desetletjih svojega obstoja je ESO skrbel predvsem za i montažo in vzdrževanje vseh elektro-strojnih naprav v rudniku. Takratne deiavnice so bile pod staro klasirnico, kopalnico ter v lesenih barakah na starem jašku. Prvi namenski objekt je bil zgrajen leta 1952.
S prehodom jame na jekleno podporje in kasneje na mehaniziram transport je Elektrostrojni obrat prerasel remontno dejavnost. Prešel je na i izdelavo nove opreme. Razvoj in gradnja mesta Velenja pa je vplivala na
Nova hala — velika pridobitev DO ESO
hiter razvoj inštalaterske skupine za cemtralno kurjavo, daljinsko ogrevanje, in vodovoda ter skupine za elektro-. instalacije z omrežji. Vse to je za h te i vallo večje število delavcev, več prostora,, boljše in sodobnejše stroje Leta 19170 smo dogradili novo halo, leta 19)76 pa smo se že preselili v nove nadomestne prostore (pisarne in hala. za„ strojno obdelavo ter montažo) zaradi predvidenega ugrezanja taI na stairi lokaciji.
Do danes so se Elektrostrojni obrati, usfposodobili za izdelavo stojk, strop nikkov ter gumijastih in jeklenih veriž-, nifh transporterjev Izdelujejo pretočne 1 drobilce, vitle, konzolne stiskalnice in hidravlično jamsko podporje. Poleg Jegga v celoti obvladajo remont in. izctietavo elementov za hidravlična, Jarmska podporja OMKT, OKP, SALZ —G3ITTER, KTV in HEMSCHEIDT terr drugo proizvodno opremo. v tDejavnost ESO z ajema tudi celotnc izgradnje investicijskih objektov, od prcojektiranja do usposodobitve vocdstvenih kadrov za njihovo izkori-ščaanje: se pravi — inženiring.
I Nadalje ESO izvaja elektro instalacije i šibkega in jakega toka z omrežji in daljjinskim krmiljenjem, vodovodne, topolovodne in toplozračne instalacije, kroovsko — kleparska dela in najzahtev-nejijše remonte vseh vrst. Tudi tako imeenovana težka obdelava že dolgo ni večč ozko grlo naših obratov, saj s
V proizvodni hali elektro strojne opreme
r . v • ■ i . « t » ? r « •
Posebno pomembno je bilo za ESO leto 1978, saj smo v tem obdobju:
—	nadaljevali z uresničevanjem ZZD in poglabljanjem samoupravnih odnosov,
—	sprejeli potrebne samoupravne sporazume in druge akte.
—	se 3. 11. uradno registrirali pri Gospodarskem sodišču v Celju
—	pričeli zli. fazo izgradnje nadomestnih objektov skladno s srednjeročnim razvojnim programom prejšnjih tozdov ESO,
—	z ačeki z iskanjem novih proizvodnih programov in povezovanjem tozdov v okviru SRS in tudi izven meja.
Že nekaj let je prisotna težnja po novih potrebnih naložbah. Tako smo lani pristopili k izgradnji nadomestnih objektov druge faze razvoja DO ESO, ki je opredeljen že v srednjeročnem razvojnem programu 76 — 80. Ta investicija obsega izgradnjo hale B in C z aneksom v skupni površini 4.500m2. Skupna predračunska vrednost te novogradnje je 47 milijonov dinarjev. Izgradnja je bila končana konec avgusta letos. Proizvodni prostori, ki jih bomo s to invsticijc pridobili, so namenjeni vsem štirim tozdom delovne organizacije ESO. Te temeljne organizacije pa so strojni obrati, elektro obrati, vodovodno toplovodni obrati ter krovsko ključavničarski obrati. Z uresničitvijo druge faze izgradnje nadomestnih objektov DO ESO bodo podani pogoji za sodobno organizacijo proizvodnega procesa v vseh temeljnih organizacijah. Podana bo možnost učinkovitejšega varstva pri delu, boljšega koriščanja kapacitet, doseganja večjega uspeha poslovanja ter druga produktivnost.
Ka kšni so letošnji načrti?
Letošnji plan je v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah plana za srednjeročno obdobje 1976 — 80. Tako načrtujemo 370 milijonov
SOZD REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA
ELEKTROSTROJNA OPREMA VELENJE - PRELOGE
TOZD Strojni obrati TOZD Elektro obrati
TOZD Vodovodno-toplovodni obrati g
TOZD Krovsko—ključavničarski obrati g Delovna skupnost skupnih služb
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN '1 OBČANOM, ČLANOM DELOVNE- g GA KOLEKTIVA IN VSEM PO- g SLOVNIM PARTERJEM ČESTITA- g MO ZA 8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE!
V prvem polletju je bil celoten prihodek realiziran v višini 193 milijonov. Porabljenih sredstev je bilo za 108 milijonov, dohodek pa je znašal 85 milijonov. Čisti dohodek je bil 65 milijonov, za osebne dohodke je bilo porabljenih 38 milijonov ostanek čistega dohodka za sklade in ostale pa je bil 27 milijonov din. Vsi tozd i so prvo polletje letošnjega leta uspešno poslovno zaključile.
V DO ESO bomo letos pričeti s proizvodnjo bojterjev. Te bomo proizvajali skupno s TAM Maribor, tozd Lenart, za potrebe tovarne Magno-hrom iz Kraljeva. Pričeli smo tudi z razgovori o povezaovanju organizacij združenega dela, ki proizvajajo hidravlično opremo na področju Slovenije.
Potrebna je velika natančnost
celotnega prihodka, od tega pa bi 205 milijonov predstavljena sredstva. Dohodek bi tako realizirali v višine 165 milijonov, od česar bi na čisti dohodek odpadlo 122 milijonov. 83 milijonov čistega dohodka nameravamo nameniti osebnim dohodkom, ostali znesek pa bi šel za sklade in obveznosti.
e
Številka 39 (501) - 5. oktobra 1979
TJ
■ K.
, r
Pridite - ne bo vam žal
Ob obisku Matkovega kota postanek v gostišču Majerhold ne bo odveč - Petnajst let gostoljubja in žal, prav toliko
let nerazumljivega obnašanja turističnih delavcev — Vseeno nasvidenje
Čapdara ali leva reka
Zapis o jugoslovanski alipinistični odpravi v Fanske gore v Sovjetski zvezi
Po treh dneh počitka (lovili smo ribe, se kopali in plezali po balvanih), se začnemo pripravljati za naslednjo, verjetno zadnjo turo v Fan-skih gorah. Z Milanom se odločiva, da greva v 1800 metrov visoko steno Capdare, ki je visoka 5200 metrov. Z nama gresta tudi Mišo in Janč.
Težko otovorjeni prebrodimo hrumeč hudournik in se začnemo vzpenjati proti 3500 metrov visokemu Alaudinskemu sedlu. Misli mi uhajajo domov. Samo še ta vzpon, potem počitek in domov, ki si ga v tem trenutku zelo želim. Razmišljam o naši turi, ki bo precej zahtevna. Plezali bomo „Sfingo" Capdare. Čaka nas en dan precej težke kopne plezanje, bivak in potem še dan plezanja v ledu.
Vreme je lepo, le na sedlu piha oster veter. Globoko pod nami, na drugi sUani, zagledam dolino s tremi jezeri - Alaudin. S sedla jo precej hitro pobrišemo navzdol. Proti opoldnevu smo že pri jezerih. Barve so enkratne. Pravijo, da je na dnu teh jezer led, zato takšne barve. Dolina
PlŠ^i: IVO AVBERŠEK
D
Alaudin je manjša od Kalikalona, je bolj stisnjena med ogromne stene gora
. Pri jezerih srečamo taškentske alpiniste, naše gostitelje, ki se pripravljajo na vzpon čez steno Capdare, tako po drugi smeri. Pogostijo nas s čajem, mi pa jih medtem opazujemo, kako se pripravljajo na vzpon. Imajo ogromno opreme, ki je za naše razmere zelo težka V steno nosijo tudi šotore, po nekaj litrov bencina za njihove gorilnike, ogromno količino hrane in še in še. Zanimivo je, da so naše lahke plinske gorilnike ocenili kot slabe. No, verjetno samo zato, ker jih pač oni sami niso imeli. Tu so še ruske vrvi, trde in neprožne ter seveda precej težke. Pohvalijo pa se lahko z odličnimi klini iz titana. Takih klinov pa
pri nas v Evropi ne premoremo. V Sovjetski zvezi imajo namreč mnogo titana in iz njega kar sami izdelujejo zelo lahke in močne kline. Mi imamo kline iz crom vanadija, ki so sicer tudi zelo dobri, vendar so neprimerno težji od titanovih. Njihovi nahrbtniki, prekrstili smo jih v „baročne omare", so veliki in široki ter precej nerodni za plezanje. Vseskozi govorim o ,,naši" opremi Moram povedati, da „naša" alpinistična oprema sploh ni „naša". Vso opremo smo si vsa leta pridno nakupovali v Franciji, Švici, Italiji, in to zelo drago.
Pri ruskem načinu plezanja šteje idealna naveza pet mož. Dva plezata „naprej" "kot prva, drugi trije pa žemarijo s težkimi nahrbtniki. Mi smo jim pravili „žemaristi". Kaj pomeni žemarit? S posebnimi prižemami - žemarji plezajo po vrvi, in ne po steni Toda kljub njihovi opremi in njihovemu načinu plezanja so zelo dobri alpinisti, ki so sposobni vzdržati v steni tudi po štirinajst dni in preplezati zelo težke ter nevarne stene.
Naša Sfinga je še daleč. Poslovimo se in si zaželimo srečnega povratka. Zagrizemo se v strmino iznad jezera. Grizemo in grizemo, ne'' j časa po travi, po kamenju, potem pa še po grušču. Počasi, toda vztrajno se bližamo steni Sfinga kipi kvišku, tako da si skoraj zlomim vrat, ko jo opazujem in obču-■ dujem. Večeri se. Urejamo si bivak. „Se kake pol ure imamo do vstopa", si mislimo. Kako smo se ušteli, smo videli šele drugo jutro, ko smo do vstopa porabili debeli dve uri. Mišo topi sneg za juho in čaj, mi pa si urejamo ležišče.. Vreme se hitro kvari. Vrh mogočne Capdare je v riEgli. Vsakih nekaj minut zapiha oster veter, ponekod se spušča tudi megla. Začne deževati in pozneje snežiti. Zlezemo v bivak vreče. Ponoči se zbudim. Na nebu je nešteto zvezd. V dremežu opazujem temni obraz Sfinge in se sprašujem:
„Le kaj nam bo prinesel jutrišnji dan? "
O Matkovsm kotu in o razkošju naravnih lepot, ki jih nudi, vsekakor ne kaže izgubljati besed. Za mnoge sta Matkov kot s Podolševo prijetnejši in lepši kotiček domovine kot sosednja Logarska dolina, ki ji lepot seveda ne manjka, je pav svetu tudi veliko bolj poznana.
Redki so obiskovalci Matkovega kota, ki jih je pot zanesla v te predele, pa naj so prišli na dopust, počitnice, na nedeljski izlet, ali so se podali v gozdove nabirat gozdne sadeže, in ne poznajo prijaznega gostoljubja, dobrega prigrizka in dobre kapljice pri Majerholdovih. Kaj ju je pravzaprav zaneslo sem?
Vilko je začetnik vsega, prav težko pa je bilo začeti pogovor z njim. Brez dela ne more in če delo samo po sebi ne kliče pač tako dolgo brska okrog gostišča, počitniških hišic, novogradnje ali bazena, da nekaj
najde. Tudi odgovarjal je mimogrede, medtem pa urejeval neke knjige. „Zametki tega kar danes tukaj stoji segajo v leto 1964. Za gradnjo sem se odločil takoj, ko sem opazil, da ima Matkov kot veliko obiskovalcev, na vsem tem področju pa gostje niso našli mesta, kjer bi se lahko odpočili in okrepčali. Začetek ni bil lahek. S krampom sem se lotil takoiekoč „div-jine". Delal sem sam in spal kar v avtomobilu. Dobra stara <Tympija je služila vsemu in dobro »c je obnesla. Okrepčevalnico z nekaj majhnimi počitniškimi hiškami smo otvorili leto kasneje, natančneje 22. julija 1965. Seveda moram povedati, da so me v gradnjo navedle tudi govorice o otvoritvi mej-nega prehoda na bližnjem Pavličevem sedlu."
Prve objekte je počasi in vztrajno dograjeval in danes je

gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
poslovne enote
•	hotei'Daka velenje (063) 851-220
•	kajuhov dom Šoštanj <C63' 881-356
•	pod gradcm ve'en.e <C63> 850-132
•	rekreac>jSKi center veienje <063' 850-572
Rudarska 1 telefon 851-220
OBVEŠČA IN VABI CENJENE OBISKOVALCE
da si jesenske dni in večere popestrijo s plesom, zabavo in rekreacijo v njihovih delovnih enotah:
•	HOTEL PAKA VELENJE
Od 1. 10. do 30. 10. vas bo vsak večer (razen torka) s plesno glasbo zabaval od 19.30 do 23.30 kvartet „STYRI A" iz Rogaške Slatine.
•	RESTAVRACIJA JEZERO
Od 1. 10. do 30. 10. vas bo od 19. do 23. ure, razen ponedeljka zabaval trio „FOTOS" s pevcem King Fredi-jem iz Maribora. p KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ
Od 1. 10. do 30. 10. od 19. do 23. ure, razensobote, vas bo zabaval trio PESTNER iz Celja.
•	DOMAČA GOSTILNA „NA POŠTI" ŠMARTNO OB PAKI
je odslej bogatejša za dva prijema ,.kotička". Popreetiod-nem naročilu prireja kvalitetne pogostitve za zaključene družbe
•	REKREACIJSKI CENTER VELENJE
odpira zimski bazen in savno 30. 9. do 15. 9. bodo obratovali od 7. do 23. ure, od 15. 9. dalje pa od 8. do 22. ure, ob nedeljah od 14. do 22. ure.
•	KEGLJIŠČE PAKA
že obratuje po zimskem delovnem času in sicer od 10. do 23.30. ure.
na tem mestu na vcljo prijetno gostišče s 24 posteljami, tudi v pe>čitniških hišicah. Obisk je bil v začetku bdj slab, zlasti nočitev je bilo malo.
Tisti redki obiskovalci pa sem niso prišli zaman. Sami so se naužfli lepot in gostoljubja, svtjje vtise, ki seveda nikakor niso bih slabi, pa so širili naprej in Majeriiddove je v Matkovem kotu obiskovalo vse več ljudi od blizu in daleč. Danes pre>ble-mov z gosti skorajda ni več, prijaznost in gostoljubje sta storila svoje in ljudje prihajajo iz vseh krajev Slovenije, Jugoslavije in celo iz zamejstva. Čeprav sta v teh predelih najlepša meseca maj in september je gostov največ v avgustu, pa tudi v juliju jih ne mannja Sem prihajajo na oddih mladi in stari, veliko je tudi družin, željnih oddiha na mirnem in lepem kraju, nekje v planinah seveda Gostje se večinoma pejdajajo na sprehode in se lotevajo nabiranja gozdnih sadežev, kijih okoliški gozdovi nudijo v izobilju. Sem jih seveda vabi tueh dobra hrana in prijazna postrežba. Ne manjka tueh prehodnih gejstov, ki si za nedeljski ah praznični izlet izberejo Matkov kot, ah pa pridejo sem nabirat borovnice, maline , gobe. .. Morda še pexlatek, da je Majeriiddovo gostišče v Matkovem kotu odprto od 1. maja do konca avgusta, skoraj zagotovo pa še v septembru. Obisk bi bfl vsekakor še večji, če bi kemčno že razrešili navidez nepremeistljive težave v zvezi z mejnim prehodom na Pavličevem sedlu, vendar avstrijske oblasti pri tem vse preveč in največkrat po nepotrebnem zavlačujejo. Z razrešitvijo tega preiblema bi bila pot za turiste, predvsem pa za rojake na e)beh straneh državne meje nekajkrat krajša, kot je sedanja preko Dravogra-da.
Za svoje goste Majerholdova skrbita sama in prav ob tem vprašanju ju je veeirost mahoma zapustila. Nekam žalostna in razočarana sta se lotila pripovedovanja o tem problema Res je, da jim gostov ne manjka Na vprašanje zakaj, nista vedela odgovora, čeprav je podatkov, ki
pričajo o tem dovdj. Pred kratkim sta dobila tdefon, ki jim» resnično veliko pomeni, žal pa njune številke ni moč najti nobenem imeniku. Ljudje zanjo sicer zvedo, velikokrat tudi slučajno, po pomoti in v takem primeru so tisti, ki kličejo do kaj presenečeni Vedno znovi namreč ugotavljajo, da za to gostišče niso vedeli, če pa so, pa telefonske številke niso moj^i najti nikjer, niti zanjo nihče v ddini,jii vedel". Rahlo nerazumljivo. Še bolj nerazumljiv pa je pexlatek, da za gostišče, ob vsem pomanjkanju zmof^jivosti spexlaj v dolini, ne ve nciben turistični delavec in raje pove, da prostih mest ni več.
Težko je razumeti tudi podatek, da njuna postojanka ni omenjena* prav nobenem reklamnem gradim za to področje. Najlepši primer u to je zato pred nedavnim izdam knjižica iz zbirke vodnikov o kulturnih in naravnih spomenikih Sloveni je, ki jo izdaja zavod za spomeniško varstvo. V tej knjižici so namrei omenjeni prav vsi podatki o solčavskem turističnem področju, med drugim tudi vsaka kmetija, ki imam voljo kakšno posteljo, pa čeprav« to že dolgo ne izpolnjuje pogojev. 0 tem gostišču v bližini Pavličevep sedla pa niti ene same besdice. Resnično zanimivo, zanimivo bi bik tudi vedeti kdo je avtorjem knjižice dajal podatke, še bolj pa to, zakaj je gostišče zamolčal
Prav zares. Znamo tarnati, kako turizem na tem področju šepa, kako ponudba upada z zmogljivostmi vred, kako slaba je postrežba ponekod in še bi lahko naštevali, po tem pa pozabljamo na takšne „m» lenkosti'. Ce bi razmišljali še napiq o pomenu gostišča ob morebitne« odprtju mejnega prehoda Pavličevo sedlo za motorni promet, potem vse skupaj milo rečeno smešno, gosti res nimata problemov, takšd obnašanje pa ju vendarle in upravičeno moti.
Sicer pa Majerholdova nista sami tarnala. Vse prej kot to. Zadovoljn sta s svojim delom, zadovoljna gosti in ti z njima. Se posebej sa bila polna besed pohvale na raču vojakov, ki skrbijo za varnost bližnji meji. Pravita, da so izredno dobri čuvarji nedotakljivosti naši meja in poleg tega vedno pripravjjt ni priskočiti na pomoč.
Beseda je tekla še o tem in oneai in kljub neprijetnemu, mrzlem dežju, kije zunaj neusmiljeno padal je bilo v Matkovem kotu pnjetno tudi tokrat Nasvidenje torej v Matkovem kotu, morda res šele v maji prihodnjega leta, saj po okoliški vrhovih že diši po snegu, pa vendar le. Splačalo se bo.
JANEZ PLESNI
VELIKA POLOMIJA
PSe: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj
67. .So, gospod, dobro spali?" Ob kavču, na katerem se je prebudil drugo jutro, je zagledal režečega se Apisa. Stanko je nakaj zamomljal v odgovor in se utrujeno dvignil. Ko se je zavedel, je zavohal svežo kavo. Apis a je požvižgaval v kotu in ropotal s skodelicami. ,Dobra je kaj, tale naša Mirica? Pet takih in svet je naš!" Če govori o njej, pomeni, da je ni, je pomislil Stanko. „Kjer pa je", je vprašal Apisa, ki se mu je približeval s kavico na pladnju.
68. »Najprej jedača in pijača, šele potem obve stilo", je poplesujoče žlobudral debduh. Kavica se mu je res prilegla, prav tako tudi okusni sendviči s šunko in sirom. Med jedjo je začutil značilni vonj po španskem bezgu, ki ga je spominjal na Miro. „Šla je po opravkih", je kratko pojasnil Apis. Stari mi bere misli, je z nekakšno nelagoidnostjo ugotovil Stanko sam pri sdbi- -Pohiti, da ne zamudim," je priganjal Apis, medtem ko je Stanko lezel v hlače.
69. „Saj res, je pomislil, danes je zadužnica o kateri je govoril < pred dnevi Končno pa, kaj me briga? Mira Mira je zdaj važna, je, a se bo zagotovo še p«javila, v to je bfl trdno prepričan. Ja, i nekaj je ostalo: fantastično spoznanje, ki ga je doživel sinoči, hip ga je preblisnila misel, da je vse tisto Mirino politični predavanje morda le krinka, pod katero se siri vaj o navado tihotapci orožja. Ko pa je pomislil na šdo, ki jo je obiskoval r samostanski knjižnici, ga je tudi ta misel minila.
tvilka 39 (501) - 5. oktobra 1979
Vzdrževanje hiš ima velik po-oen
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HlS
V E L E N J E
Šaleška 19a
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej pa še stanovalcem hiš, s katerimi upravljamo, čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
ZAVOD ZA
URBANIZEM
VELENJE
Tomšičeva ulica ŠL 16
Vsem delovnim ljudem in občanom ' ~ ine Velenje čestitamo za 8. ' ar — praznik občine Velenje in želimo veliko uspehov pri nadaljnji' graditvi naše samoupravne sociali stične skupnosti!
.- —
Prostori zavoda za urbanizem Velenje
zavod za urbanizem velenje
—
& OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
fodjettje za ekonomsko
lo in založništvo
JUGOREKLAM
AVNIŠTVO VELENJE,
-itr.j
se paridružuje čestitkam delovnim ljudem) in občanom občine Velenje za 8. okttober — praznik občine Velenje!
SOZD Rudarsko elek troenergetski kombinat Velenje DO TISKARNA p. o., Velenje 63320 Velenje Celjska cesta
TISKARNA VELENJE
Za 8. oktober — praznik občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
t
AVTOPARK VELENJE
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO Avtopark p. o., Velenje 63320 Velenje Koroška 64
Priaružujemo se čestitkam vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za praznik občine — 8. oktober!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA
PLASTIKA VELENJE
TOZD Plastični izdelki TOZD Kovinski izdelki Delovna skupnost skupnih služb
Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje posebej še poslovnim partnerjem, za 8. oktober — praznik občine Velenje, ter jim želimo kar največ delovnih uspehov!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
praicinon 3» - Kleten 150051
PROJEKTIVNI BIRO VELENJE
Prešernova 3a - telefon 850-091
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje naše iskrene čestitke za 8. oktober — praznik občine Velenje!
kolektiv Projektivnega biroja Velenje.
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
nama
VELEBLAGOVNICA
VELENJE
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za praznik občine — 8. oktober.
RDEČA
DVORANA
VELENJE
Organizacija za izvedbo sejmov, gospodarskih razstav, športnih in kulturnih prireditev, turistična agencija. Telefoni (063) 852-500, 851-195, 850-835
Čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje vsem našim delovnim ljudem in občanom ter jim želimo novih delovnih zmag!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
MLADINSKA KNJIGA
TOZD TRGOVINA, KNJIGARNA
PAPIRNICA IN GALERIJA VELENJE
Delovnim ljudem in občanom velenjske občine, posebej pa še poslovnim partnerjem, iskreno čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
Delovni kolektiv trgovska podjetja
VINO
Šmartno ob Paki
čestita vsem delovnim ljudem in občanom Velenja za praznik občine Velenje — 8. oktober!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
TUntll PMOTJf

(Mil CEUE
AVTO CELJE Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi
PRODAJALNA VELENJE PARTIZANSKA 3
Iskreno čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober!
IltflVUI HMflJf

GOZDNO
GOZDARSTVO
NAZARJE
Obrat za gozdno kooperacijo Šoštanj TOZD Gozdarstvo Šoštanj
Vsem občanom občine Velenje iskreno čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje!
8. OKTOBER-PRAZNIK OBČINE VELENJE =
m

□ □□□
VELENJE
z enotami Velenje, Šoštanj Šmartno ob Paki in Topolšica
čestita za praznik občine Velenje in priporoča obisk filmskih predstav!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
Velenje Šaleška 19
se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
J**|
KtsnfekC' e \ $ J ceiie	Vir
toper
TOZD
KONFEKCIJA ŠOŠTANJ
se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenja za 8. oktober - praznik občine Ve len je!
Delovna organizacija BRIVNICE IN ČESALNICE
s svojimi obrati: Brivnka in česalnica Nada, Cankarjeva 1, Brivnica in česalnica Maja, Kidričeva 14 Česalnica Narta, Foitova 4, Brivnica in česalnica Vesna Šoštanj, ter Pralnica Ve lenje
se pridružuje čestitkam za občinski praznik — 8. oktober in priporoča svoje storitve!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
Čestitkam za praznik občine Velenje — 8. oktober se pridružuje
VETERINARSKA . POSTAJA VELENJE Sedež Šoštanj
8. OKTOBE R - PRAZNI K OBČINE VELENJE =
■ 3
IOin*
Številka 39 Moktobra 1979
l\5ll
' ; ***** ****** t*t. t ,/.**** ***********
/************ / >******* ************
11 '*********** ****** *****
t* f***************** ****** U*f*t********* ******** ****** / *********/*, t*******t*i?ti
Naše uredništvo na obisku
v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki
Radovedno novinarsko belež-nico smo tokrat odprli v Šmartnem ob Paki, kraju, ki ga za Velenjem in Šoštanjem radi poimenujemo tudi tretje središče Šaleške doline. Čepravje za obisk v tej krajevni skupnosti katerikoli čas pravšnja priložnost, saj se v njej neprestano dogaja kaj zanimivega, smo se za pot v kraj pod Goro Oljko odločili prav v teh dneh, ko je tod še posebej delovno in živahno. Najbolj živo in svečano pa bo jutri, 6. oktobra, ko bo Šmartno takorekoč Šaleška dolina v malem. Še več. Tudi od drugod bodo prišli, da prisostvujejo slovesni proslavi v čast 8. oktobru, prazniku občine Velenje. Osrednjo praznično prireditev bodo pripravili pred osnovno šolo, kjer bodo odkrili doprsna kipa domačih prvobor-
cev Jožeta in Vlada Letonje, katerih ime s ponosom nosi tukajšnja šola. Oba brata sta se že pred vojno z dušo in telesom predala delavskemu gibanju in njegovemu razvoju v Šaleški ter Savinjski dolini. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna sta na območju Šmartnega organizirala oborožen odpor in sama vodila vrsto akcij. Kot aktivna družbenopolitična delavca sta utrjevala tudi novo ljudsko oblast, vse dokler njunih revolucionarnih življenjskih poti niso presekale sovražne krogle.Njun delež k veliki zmagi narodnoosvobodilnega boja je neprecenljiv. Zato se prebivalci krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje z vsem spoštovanjem spominjajo njunih imen, obeležje, ki bo od jutri dalje stalo pred šolo, pa bo skupaj z
njo večen poklon njunemu spominu.
V dneh pred praznikom smo o krajevni skupnosti Šmartno
Člani gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki so pred dnevi v garažo novega gasilskega doma postavili tudi novo avtocistemo, ki so jo že dolgo težko pričakovali. Avtocistema pomeni precejšnjo pridobitev za Šmartno in okolico, saj bo delo gasilcev z njo mnogo bolj učinkovito. Zato so ji pripravili tudi slovesen sprejem in takoj seveda z zanimanjem proučili njeno delovanje.
Stane Prašnikar
ob Paki hoteli zvedeti kaj več in željo tudi uresničili. Radovednost so nam potešili sogovorniki Stane Prašnikar, predsednik skupščine krajevne skupnosti, Stane Steblovnik, predsednik sveta krajevne skupnosti, Miiko Modrijan, predsednik krajevne konference SZDL, Tomo Per-šič, sekretar tukajšnje osnovne organizacije zveze komunistov in Lija Modrijan, članica izvršnega odbora domačega kulturnega društva.
PRETEŽNO DELAVSKO PODROČJE
Krajevna skupnost Šmartno ob Paki šteje ta čas blizu 1600 prebivalcev ki živijo v zaselkih Šmartno, Rečica, Podgora, Mali in Veliki vrh, Gavce in Slatine. Statistika pove, da je zaposlenih 665 krajanov, od tega 30 odstotkov žensk. Na delo se vozijo največ v velenjske delovne organizacije Gorenje, rudarsko elektroenergetski kombinat in drugam, pa tudi v Šoštanj, ter delno v občini Žalec in Celje. V kraju je največja delovna organizacija „Vino", svoje enote j>a imata tu še Merx in Vegrad. Šmartno je bilo in je še tudi pomembno železniško središče predvsem za Gornjo Savinjsko dolino. Kmetov je na tem področju malo, le še kakih pet do osem odstotkov. Velika ustanova je tudi osnovna šola s približno 320 učenci, ki v delovnih snovanjih kraja igra izredno pomembno vlogo.
In kaj je v tem času v središču njihovih razvojnih pri-
Šmartno živi v rafbanem delovnem utripu
zadevanj? Velja ugotoviti, da so referendumski program uresničili z izjemo dveh velikih prepotrebnih projektov: novega kulturnega doma in rekreacijskega centra. Toda o tem pozneje. V zadnjih letih so največ pozornosti namenjali komunalnemu urejanju in v marsičem uspeli. Uredili so številne ceste, mnoge kilometre asfaltirali, največja pridobitev pa je nedvomno nov zdravstveni dom v objektu, kjer so tudi stanovanja in novi prostori pošte. S tem seje uredila zobozdravstvena služba in delo splošne ambulante kjer bo prav sedaj začel delati tudi stalen zdravnik. Seveda pa po urejanju
Stane Steblovnik
kličejo še številna druga vprašanja. Tako v zadnjem času največ govorijo o prostorskem planiranju in urbanizaciji kraja, ki naj bi končno dobil odgovor na vprašanje, v kateri smeri se bo razvijal. Šaleška magistrala bo pri tem nedvomno pomenila velik korak naprej. Industriji tod po predvidevanjih ne bodo utirali poti. Šmartno naj bi postalo delavsko naselje z razvito obrtniško dejavnostjo. Urbanistični načrt je izdelan, potrebna pa bo sprememba zazidalnega načrta, ker se je spričo povečanih potreb pojavil problem novega vrtca. Zdi se, daje še najbolj pereče vprašanje kanalizacije. Pri velenjskem komunalnem centru so že naročila in čimprej jo bo treba urediti ter k temu pritegniti še druge sovlagatelje, kot na primer podjetje Vino in šolo. Problem reke Pake, ki ob hudih nalivih rada prestopi bregove, naj bi dokončno rešila njena regulacija. Nekaj je že storjenega, vendar pa se je tudi tu zataknilo. Pogovori s celjskim Nivojem so v teku in najbrž bo Šmartno kmalu bogatejše tudi za to pomembno pridobitev, čeprav zmanjkuje denarnih sredstev za nadaljnjo regulacijo proti Paški vasi.
Nov zdravstveni dom s stanovanji in pošto pa že nekaj časa potrpežljivo čaka soseda. Na drugi strani ceste bi namreč moral zrasti nov podoben objekt s tehnično trgovino in stanovanji. Gradnja se je sicer pred meseci začela, toda porodni krči so jo kmalu zadušili. Temeljne stebre je že prerastla trava in zadnji čas je, da se tudi to vprašanje začne odmotavati. Tehnomercator, ki naj bi finan-
ciral spodnje trgovske lokale se je v zadnjem hipu umaknil in sedaj se vneto iščejo nove rešitve. Ponujajo se v obliki restavracije živilske trgovine in podobno. Šmarčani pa si najbolj želijo, da bi te prostore le namenili novi tehnični trgovini, saj je tovrstna preskrba v Šmartnem kljub sedanjima dvema trgovinama zelo slaba. Vsekakor bo za rešitev tega proble ma potrebna širša družbena akcija, ki bo, tako upajo v Šmartnem, stvar vendarle pre maknila z mrtve točke Ko že omenjamo trgovine, pa še to. Razveseljivo je, da je v zadnjem času dokaj močno zaživelo delo tukajšnjega sveta potrošnikov, ki na pobude krajanov rešuje vprašanja zlasti s področja preskrbe z živili. Če upoštevamo še vrsto drugih manjših opravil, za katere je treba poskrbeti sproti, potem bo tudi v prihodnje dela več kot dovolj.
POVEZANI V DRUŽBENOPOLITIČNEM UDEJSTVOVANJU
Zaradi obilice dela in smelih razvojnih planov, ki jim prav v tem času posvečajo veliko skrbi, je seveda sila razgibano tudi delo družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki.
V zadnjem času je bila, kot povsod drugod, tudi v njihovem delu stopala v ospredje skrb za uspešno aktivnost v pripravah in poteku akcije Nič nas ne sme presenetiti.
Številna vprašanja rešujejo usklajeno in skrbijo med dru-
borčevske organizacije negujejo tradicijo narodni bodilenega boja, skrbi številna spominska obeli pri tem tesno sodeluj' osnovno šolo. Pa tudi reševanju vseh ostalih vpi je slišati njihov glas. Šmartnega ob Paki in Go
VISOKO ODLIKOVANJ NK »ŠMARTNO"
Jutrišnji praznični dai Šmartnem ob Paki bo izje slovesen tudi za domači i metni klub, ki je lani pn petdesetletnico uspešnega i vanja. Po osrednji slove ob prazniku občine Velen bo ob 11. uri pred osnovnoil in na kateri bodo doprsna kipa prvobc Jožetu in Vladu Le tonje, 14. uri popoldne na noga nem igrišču v Šmartnem i jateljsko srečanje med sek Šmartnega in nogon klub cm Omladinac iz pc ne krajevne skupnosti selo Srečanje se bo prič^ priložnostno slovesnostjo, kateri bodo nogometu klubu Šmartno podelili zaslug za narod s z vezdo, s katerim ga je i val predsednik republike, | variš Tito.
delujejo v enotni organi; posebej razveseljivo pa je i je zdravstveni dom za njih i sedaj uredil posebno zdravi
T
T
-F 1
„iarv
rv
Star kulturni dom je razmišljajo o novem.
dotrajal, zato v Šmartnem že nekaj
Miiko Modrijan
gim, da bi delegatski procesi v kraju potekali kar najbolj učinkovito in da bi tudi na področju krajevne samouprave dosegali zadovoljive rezultate.
Najširše se v krajevna dogajanja vključuje krajevna organizacija SZDL, ki šteje 1010 članov. Konferenca ima 27 delegatov vaških odborov, družbenopolitičnih organizacij, temeljnih organizacij združenega dela in društev, izvršni odbor pa sestavlja 13 delegatov.
V osnovni organizaciji zveze komunistov pa ugotavljajo, da so komunisti, ki so člani osnovne organizacije v delovnih organizacijah, še vedno premalo aktivni tudi v delu, ki ga s 13 člani vodi krajevna osnovna organizacija. Korak k rešitvi tega neskladja predstavlja nedaven skupni sestanek, kjer so vsi komunisti Šmartnega poglobljeno spregovorili o tem in tudi o drugih vprašanjih.
Čeprav se vrste krajevne organizacije zveze združenj borcev vse bolj krčijo, pa njihovo delo kljub temu poteka z nezmanjšano aktivnostjo. Vojna je tudi v Šmartnem in okolici divjala z vso svojo grozovito ihto in kar 141 tukajšnjih krajanov je podleglo fašističnemu nasilju. Preračunano v odstotek takratnega števila prebivalstva je Šmartno po številu žrtev med slovenskimi kraji povsem na čelu. Zato člani
no službo, ki jim je na enkrat tedensko.
Če marsikje ugotavljajo so mladi sicer aktivni, pred
'M
Ki
Tomo Peršič
SVL-.i •'
klubska dejavnost, kamor drugim sodi tudi izdajanje Ja, organizacija likovnih av in podobnih kulturnih iitev ter podobno. Zato so as že drugič dobili republi-priiznanje. Naš klub 78 za "no tovrstno dejavnost v ekli sezoni. Pri vsem tem pa jim seveda v pomoč lastni torii, ki so jih dobili v kulturnem domu. Kot jjo bodo v prihodnje mora-delu pritegniti še več svojih nov, zlasti tistih, ki končuje-" »osnovno šolo.
kZGIBANA DRUŠTVENA DEJAVNOST
0	delu društev v Šmartnem Pakii bi lahko pisali posebno jlavje, sila dolgo in še daljše.
tudii zanimivo, kajti pisana iščina je sestavljena in tudi vilna. Kar enajst jih deluje v sju: šiportno društvo Partizan, iio društvo, taborniki, »štvo ljudske tehnike, planin-čebelaiji, upokojenci, lovci, eči križ, dništvo prijateljev »dine in gasilci. Naj nam bo [Koščeno, če smo še koga zabilii, ob naslednji priložno-
1	ga nte bomo. Posebej zanimi-> in vsspodbudno pri tem pa je,
imajjo skoraj vsi svoje delov prosstore, če že ne svoje pa itujejjo pri drugih, s Takoj imajo gasilci nov dom v njeem sodobno opremo, ki jo pred dnevi dopolnili z 1 avvtocisterno. Z vsem tem t z ve8liko dela so v zadnjem diosegali zares zavidanja edne rezultate. Upokojenci ino (delajo v svojem klubu, elaijji gradijo nov čebelnjak, bo s služil predvsem za stro-Dvno izpopolnjevanje mladih članov,, nove prostore so si edili planinci, ki aktivno jejoo pod okriljem velenjske-1planiiinskega društva, prostore dobili tudi taborniki odreda ii ppotok, ki se ponašajo z
bogato in uspešno tradicijo. Lani so čudovit dom odprli lovci družine Oljka, ki s pridom služi tudi drugim, predvsem pa krajanom Skornega. Lepo urejeni so tudi delovni prostori društva ljudske tehnike. V njem je aktivnih kar 300 članov, ki delajo v foto, avtomoto in raketarsko - modelarski sekciji. Letos bodo proslavili 30 letnico delovanja, posebej znani pa so njihovi motoristi prikoličaiji, ki so med najuspešnejšimi v Jugoslaviji. Brez stalnega domovanja so le člani rdečega križa in društva prijateljev mladine ki pa so kljub temu nadvse delovni. Poleti so organizirali varstvo otrok in enodnevna taborjenja. Pri svojem delu pa zajemajo obe krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje. Med društvi, ki z izjemno uspešnim delom najbolj opozarjajo nase, pa je v prvi vrsti vsekakor treba ome-
Pred osnovno šolo bodo jutri odkrili doprsna kipa prvoborcev Jožeta in Vlada Letonje.
niti telovadno društvo Partizan in kulturno društvo.
Kultura in šport sta nepogrešljiva tvorca življenja in dela krajanov Šmartnega ob Paki, od tod tudi taki dosežki. O šmar-skih kulturnikih smo v zadnjem času dosti pisali. V društvu deluje folklora, igralska skupina, mo3d pevski zbor, literarna sekcija in likovne skupine domačih ustvaijalcev. Vse se lahko pohvalijo z dobrimi delovnimi rezultati, z izjemo literarne sekcije, ki so jo ustanovili
šele pred kratkim. Posebno pozornost pa so letos spet pritegnili nase igralci, amaterji Gledališča pod kozolcem, ki jih že nekaj let uspešno vodi režiser Bogomir Veras. Po znanih uspehih s Kodrom plavih las, Veselimi berači in lanskim delom Zakaj pa ne, so z letošnjo predstavo Musical za dobro jutro, dosegli res največ, kar se v amaterskem odrskem snovanju da doseči. Po uspešnem nastopu na republiški reviji so se uvrstili na festival najboljših jugoslovanskih amaterjev v Trebinje, jeseni pa naj bi nastopili tudi za zdomce v Berlinu in pred televizijskimi kamerami. Najdražja .trofeja" pa jim je gotovo Zlata maska iz Trebinja, ki so jo dobili za najboljše ansambelsko delo. V društvu deluje še knjižnica, k se že seli v nove prostore in bo zanjo odslej skrbel kulturni center Velenje. Poglavitna skrb članov kulturnega društva in vseh krajanov pa je, kako priti do novega kulturnega doma. Star je povsem dotrajan, sredstev za novogradnjo pa je premalo. Začasno rešitev so našli v najnujnejšem popravilu
m
Z regulacijo Pake bo nevarnost poplav odpravljena.
Vrhunnec akcije Nič nas ne ane esenetititi, na katerega so se tudi v lartneiem ob Paki dolgo skrbno jravljljali, se je v tej krajevni skup-|-nosti za&čd v petek pozno popoldne, T ko so s se po sklicu štaba, ki je celotno ) akcijo vodil, podali na pot kurirji s s prvimi pozivi. Pripadniki narodne e zaščite so organizirali varovanje poiomembnejših objektov, sesta-;li so stse člani vodstev krajevnih žbenmo političnih organizacij, koromisij pri odboru za ljudsko f obrambcbo in družbeno samozaščito, v pripraravljenosti so bile tudi vse stale erenote, ki so v akciji sodelova-i, od cicivilne zaščite do krajevnega
vključeni v ostale omrig* T^lf tn"' SSS
in društva, ampak tudi z«	živahno o pa je bilo v nedeljo in v
nim delom svoje organizi	noči prored njo, ko so se odvijale
Vključujejo se v reševanje	osrednje je akcijske dejavnosti. Prvi
jevne problematike, pri«	fak za asplošno nevarnost so zasliš*
J,. K , . , '.. ^	li v nedfddjo zjutraj ob 6. uri in 55
številne delovne akcije, ski	„inut. p Pripadniki vseh enot, ki so se
z a zunaji videz kraja, organi	hitro inin disciplinirano odzvali po-
jo mnoga športna tekmoi	avom, s. so v pnpravljenosti čakali na
in druae nrireditvp nnvhri nadaljnaia navodila. Udeleženci akci-m aruge pnreaitve, poseuq ^ K soso bjli razpoiejeni po terenU)
Lija Modrijan
pa jih je organizirano potem v Šmartnem z ve ocenjujejo, da pri njih nit Mladi v marsičem uravn vsakdanji delovni utrip nega, ne le s tem,
je živahna njihova tako i
so v gagavni štab neprestano javljali
svoja poročila. Nekaj minut pred 9. uro se je znova oglasila sirena. Tokrat je naznania nevarnost zračnega napada, kajti sovražna letala so se pojavila nad Šoštanjem. Porušila so jez šoštanjskega jezera, zato je krajem ob Paki zagrozila nevarnost velikih poplav. Iz štaba so se vrstila povelja. Treba je bilo evakuirati otroke, ranjene prepeljati do zdravstvene postaje, odpeljati na varno tudi prebivalce neposredno ogroženih hiš in živino, kar so enote civilne zaščite opravile v dvajsetih minutah. V osnovno šolo so pripeljali približno sedemdeset otrok, ki sta jim komisija za družbeno dejavnost in socialna služba civilne zaščite priskrbela topel obrok hrane. V tej akciji so izvajali vse stopnje pripravljenosti, na ogroženem področju pa so okrepili zaščitne patrulje in stražarska mesta. Do zaključnega znaka sirene so vsi kar se da hitro in odgovorno opravili svoje naloge. Akcija je potekala usklajeno s krajevno skupnostjo Gorenje, saj sta obe sosedi bli enako ogroženi in je' bilo zato sodelovanje pri izv^anju ukrepov nujna Tudi v Gorenju so
začetek aktivnosti zabeležili že v petek zvečer, ko so bile v pripravljenosti vse sodelujoče strukture, njihovi člani pa su skrbno izvajali vsa sprotna navodila vse do zaključka ' akcije.
Obe krajevni skupnosti sta po uspešnem zaključku akcije Nič nas ne sme presenetiti organizirali tudi skupen miting na starem nogometnem igrišču v Šmartnem ob Paki. Taborniki odreda Hudi potok iz Šmartnega ob Paki so za to priložnost pripravili taborni ogenj in postavili nekaj šotorov. Pravi partizanski miting se je pričel z jugoslovansko himno, ki so jo zapeli vsi udeleženci in z dviganjem zastave. Tovari-ško srečanje so nato s priložnostnim kulturnim programom popestrili dani domačega kulturnega društva' in folklorne skupine, miting pa se je zaključil s kolom, ki so ga zaplesali vsi prisotni Pomen takega zaključka akcije je predsednica informativno propagandne komisije pri odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Slavica Pečnik opisala takole: „Ko govorimo o hrabrem boju
Največji problem krajevne skupnosti je kanalizacija
-—-T.-
Pomenki s krajani Šmartnega ob Paki
starega dana, graditev novega pa so zapisali v srednjeročni program.
Prav tako uspešno je tudi delo šmarškega telovadnega društva Partizan. Najbolj znani med šmarškimi športniki so gotovo nogometaši, ki so lani proslavili 50-letnico delovanja, in ki bodo na jutrišnji slovesnosti za uspešno delo prejeli Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Nogometni klub Šmartno je selekcij ski nogometni center tekmovalne skupnosti Velenje in nastopa v slovenski ligi. V republiškem rangu nastopajo tudi rokometašice, ki so ekipo ustanovile pred 6 leti.
Poleg tega pa v društvu delujejo še smučatji in rekreacijska sekcija, nekdaj pa so še posebej sloveli po dobrih igralcih namiznega tenisa. V društvu si ta čas prizadevajo, da bi čimprej začeli z etapno gradnjo rekreacijskega centra. Najprej naj bi zgradili pomožno nogometno igrišče, športne garderobe in uredili tribuno na stadionu.
Zataknilo se je pri zemljišču za pomožno igrišče, obremenjenost obstoječega pa zahteva čimprejšnjo rešitev, saj na njem sedaj trenira pet selekcij.
Vsi v Šmartnem pa so svoje delo in prizadevanje zadnjih dni usmerili k enotnem cilju: da kar se da slovesno ter dostojno proslavijo občinski praznik in da gostoljubno sprejmejo udeležence jutrišnje svečanosti.
Ponosni so, da bo tako pomembna manifestacija prav v njihovem kraju in skupaj z drugimi se bodo potrudili, da bo za vse obiskovalce ta slovesnost nepozabno doživetje.
BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: JOŽE KRAJNC
Šmarčani so z aktivnostjo v svojem kraju zadovoljni. Kljub temu pa nimajo rešenih nekaj problemov na nekatere so nas opozorili naši sogovorniki. Pa jim prisluhnimo.
Adi Hofer - zobozdravnik:
„Če sprašujete o problemih, ki nas težijo, vam lahko povem, da jih je dovolj. Najbolj pereča je kanalizacija, ki bi jo že davno morali urediti. Zelo dolgo čakamo na ureditev kulturnega doma. Naše prosvetno društvo je zelo aktivno, saj igralska skupina pridno dela. Prav gotovo pa bi delali še boljše, če bi imeli urejene prostore za vaje in predstave. Tako pa je sedanji kulturni dom večnamenski. V Šmartnem ob Paki smo dobili lep blok, v katerem so našli svoje prostore pošta,
Kanalizacija je največji problem v naši krajevni
Ispešne aktivnosti tudi primerno zaključili
kraajevnih skupnostih Šmartno ob Paki in Gorenje ugodno ocenjujejo učinkovitost vseh enot v akciji NNNP -
Akcijo zaključili s skupnim mitingom v šmartnem
sloven&ih partizanov, ne smemo pozabiti na pomembno vlogo kulturniških skupin v njihovih sredinah, saj so navduševale in bodrile borce, da vztrajajo v bojih za domovino in vabile vse ostale, da se jim pridružijo. Spomnimo se samo kulturniške skupine XIV. divizije, s katerimi ie Ul tudi naš Šaleški pesnik Kajuh. Člani kulturniških skupin so prirejali mitinge, na katerih so peli, recitirali, igrali, predvsem pa veliko improvizirali, a vse z željo, da ohranjajo v ljudeh odločnost pri njihovi predanosti svoji odločitvi Vmes je bilo veliko tudi iskrenega partizanskega humorja, ki je med borce prinesel kljub prestanim naporom tudi veliko dobre volje. Miting v takšnem stiu, tak torej, ki bo podoben pravim partizanskim mitingom med NOR smo si tokrat zamislili tudi v Šmartnem. Pripravili pa so ga domači pevci, recitatoiji in igralci ter plesalci, ki so miting zaključili skupaj z ostalimi s Titovim kdom. Vse skupaj pa je seveda povezovala harmonika, saj si brez nje pravega partizaiskega mitinga ne moiemo predstavljati."
kulturnem domu tako, da bi tudi druge igralske skupine hodile k nam gostovat. Drugače pa je v Šmartnem lepo."
Karel Napotnik - upokojenec:
„Pri nas so problemi. Le kje jih ni. Najbolj pa nas aili
Karel Napotnik
kanalizacija. Tudi gostinstvo v Šmartnem ob Paki je na šibki točki. Trgovina in zdravstveni dom sta lepo urejena. Toda, kar poglejte si, kakšen je kulturni dom. Znova in znova se govori o njem, toda do danes je še vedno tak, kot je bil prej. Gojimo tudi tiho željo za rekreacijski center, ki bi v Šmartno prav gotovo prinesel več življenja."
Branko Emeršič - trgovec:
»Mladine v Šmartnem ob Paki je kar veliko. Nad
Adi Hofer
splošna in zobna ambulanta. Vse lepo in prav. Toda kljub temu pa ni stanovanj za zdravstvene delavce. Pa še in še bi lahko našteval. Morali bi tudi na novo asfaltirati cesto skozi naselje."
Marija Pokorni - gospo-
M arij a Pokorni
skupnosti. Z vsem drugim pa sem še nekako zadovoljna. Mogoče bi lahko malo bolj skrbeli za okolico. Pričakovala sem tudi, da bomo za občinski praznik dobili kaj več kot samo nekaj obnov« ljenih hiš. Tudi novemu ali vsaj prenovljenemu kulturnemu domu se ne bi odrekli."
Ivan Brdruk - šef železniške postaje:
„Meni je všeč, da se v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki veliko dela, toda kaj, ko se mnoga dela končajo na pol poti. O kulturnem domu se že dolgo vori, da se bo obnovil.
Branko Emeišič
kinodvorano imamo klub, vendar je premalo aktivnosti in resnosti. Ne vem, ali je krivda v nas samih ali v drugih. Mi mladi si želimo tudi rekreacijski center, ki bi naj imel mini golf, kegljišče in teniško igrišče. Drugače pa se v Šmartnem še „kar da živeti".
Pepca Steblovnik — tajnik krajevne skupnosti:
„Nereše nih je še veliko problemov Del naselja še
Ivan Brdnk
Toda vse je do sedaj ostalo samo pri besedah. Pohvalil bi prosvetne delavce zlasti igralsko skupino. Želel bi, da bi dobili nove prostore v
Pepca Steblovnik
vendo nima kanalizacije K reše vanju tega problema pristopamo ravno sedaj. Prav tako je nereše no tudi stanovanjsko vprašanje, predvsem individualna gradnja. Velika potreba za nas krajane je tudi kulturni dom, v kate-rern bi imela tudi mladina svoje prostore. Saj jih ima že sedaj, vendar so ti premajhni. Veliko oviro predstavlja tudi cesta, saj že sedaj vemo, da obvoznica ne bo zgrajena do predvidenega roka. V bodoče pa bo aktivnost krajevne skupnosti Šmartno ob Paki usmerjena predvsem na pojačanje vodovodnega omrežja in na izgradnjo novega otroScega vrtca, saj so potrebe zelo velike." TATJANA KELENC'
SOZD REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA RUDNIK LIGNITA VELENJE
TOZD Jama Preloge TOZD Jama Pesje TOZD Jama Škale TOZD Jamska mehanizacija TOZD Jamski transport TOZD Priprave TOZD Jamske gradnje TOZD Klasimica TOZD Zunanja dejavnost TOZD Mizarska dejavnost TOZD Gradbena dejavnost Delovna skupnost Zračenje Delovna skupnost Kopalnica Delovna skupnost skupnih služb
V prizadevanju, da bi nakopali kar največ lignita in tako zadostili potrebam naše skupnosti po tem energetskem viru, dosegamo tudi letos pomembne proizvodne dosežke! Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, vsem članom delovnega kolektiva, vsem delavcem drugih delovnih organizacij združenega dela sozda REK Velenje čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje!
I LETOS OKROG 14,6 MILIJONA I TON LIGNITA
Za zagotovitev prepotrebnih dodatnih količin premoga za široko potrošnjo morajo slovenski rudarji do konca leta nakopati 240.000 ton premoga, ki ga niso mogli zagotoviti za potrebe široke potrošnje iz drugih republik. Velenjski rudarji naj bi tako nakopali za široko potrošnjo kar 170.000 ton lignita več, kot so prej računali.
Letošnji plan bodo, sodeč po dosedanjem gibanju proizvodnje, velenjski rudarji dosegli. Izkopali bodo4,6 milijona ton lignita. Potrebne dodatne količine lignita za široko potrošnjo, to je 170.000 ton, pa bodo zagotoviti z delom ob sobotah. Rudarji razumejo težave, s katerimi se soočamo v Sloveniji pri zagotavljanju dodatnih količin premoga za široko potrošnjo, zato so se znova odrekli počitku ob koncu tedna in bodo delali do konca leta tudi vse sobote.
Velenjski rudarji se v prizadevanjih, da bi nakopali jkar največ premoga srečujejo z vrsto problemov. Imajo visok odstotek bolniškega staleža, in sicer kar 25 odstotkov primanjkuje pa jim tudi 170 rudarjev. Kljub temu teče akcija za zagotovitev dodatni« količin premoga za široko potrošnjo = zadovoljivo. V mesecu septembru so = nakopali 417.000 ton lignita, povprečno 16.680 ton dnevno.
Zelo razveseljivo pa je, da v velenjskem premogovniku teče poizkusno uvajanje novega čela za mehanski odkop premoga-Hemscheidt, ki so ga v celoti izdelali v Elektro strojni opremi, in to v predvidenem roku. Mehansko čelo sicer še preizkušajo, vendar so prepričani, da bo dalo dobre rezultate.
485348232323534823485348
482348234823234801485348535353904848532348532348484853485323232348232353
4823485348232353234853532348532348534823
5323485348484823905323539023482348
V barakah so nastali prvi izdelki v vrsti gospodinjskih aparatov: kakšni so bili dejovni pogoji, si lahko mislimo. Nizke barake mala okna, ena sama stiskalnica... Vendar kolektiv je bil enoten, vztrajal je.
V razvoju tehnologije je Gorenje doseglo velik napredek in vseskozi sledilo zahtevam časa. Napredek je očiten. Velikoserijska proizvodnja, tekoči trakovi...
Toda Gorenje je spoznalo, da je klasičnemu tekočemu traku merjen čas. Zato so storili prve korake v smislu humanizacije dela. Začeli so uvajati integrirana delovna mesta, daljinsko krmiljene aparate, ki bodo razremenili delavca. Vključili bodo računalnike, delo človeških rok pa naj bi zamenjali z avtomati in roboti...
Q 0
gorenje
VČERAJ,
DANES,
JUTRI
Začteli so v vasici Gorenje. V mizarski delavnici, v kov?aški delavnici. Nastajali so prvi izdelki z znakorm Gorenje. Sadni mlini, mlatilnice. Bilo je to pred ddobrega četrt stoletja.
Poteem je nekaj delavcev, ki so se združili v enotem kolektiv zanesenjakov, hotelo več. Prevzeli so proiizvodnjo štedilnikov na trda goriva. Bilo je to precd dvajsetimi leti
Kovs/aška delavnica je postala pretesna. Nizke I opečnaate barake so morale sprejeti delavce, ki pa so hotteli še več. Kmalu se preselijo v prostore ; rudniškkega šahta, v Velenje. Toda tudi v novih , prostonrih je postalo premalo prostora za groizvcodnjo, ki se je širila izredno intenzivno. Tako jje kolektiv zgradil lastne prostore, visoko, prostonrno tovarniško halo. Bilo je to pred petnaisstimi leti.
Koleektiv se_ je večal. Od deset na sto ljudi, od sto na i tisoč. Sirili so proizvodni program, vse vrste ;,ftedilnhikov in peči Potem prevzame kolektiv novo j odgovoornost v slovenskem iri jugoslovanskem prostonru. Začne s proizvodnjo pralnih strojev. | Superaavtomati Gorenje so pomenili pravo ! prelomnnico. Kmalu nato še hladilniki. Bilo je to pred ddobrimi desetimi leti.
Tovaarniški prostori se večajo. Vsako leto nova pisarnitiška hala. Vsako leto nov proizvod, ki osvoji jugosloovansko tržišče in se že pojavlja v deželah Evropee. Program se nezadržno širi.
Krrmalu se ponudba gospodinjskih električnih aparat(tov razširi še na zamrzovalnike. Na kopico malih t gospodinjskih aparatov. Steče proizvodnja kuhinj.ij. Pomembno jnesto pa prevzame proizvodnja televizijskih sprejemnikov, sprva v črno—beli tehnikki, nato v barvn'
Poljleg tovarn v Velenju zgradijo tovarne tudi v Nazarjrjah, v vasi Gorenje, v Rogatcu. Bilo je to pred peti mili leti.
Damnes Gorenje nudi najkompletnejši program gospodidinjskih in drugih aparatov za dom. Uspešno prodajaja izdelke na domačem in tujem tržišču. Tovarrrne Gcenja so postavili v številnih krajih domovivine in tudi na tujem.
Po i vsem svetu je razširjena trgovska mreža z lastninami podjetji. Danes govorimo o Gorenju v zvezni ii republiki Nemčiji, kjer so pred letom dni .kupiliili" tvrdko .Koerting". Lastna podjetja ima Gorenjnje še v Avstraliji, Grčiji, na Danskem, v Nigerijiiji, Franciji, širi tržišča na področje Azije, Afrike;e... Danes izvaža Gorenje v nad 60 držav vseh cecelin sveta.
In j jutri! V Gorenju načrtujejo. Analizirajo možnososti, raziskujejo. Gospodinjski aparati bodo imeli š še vedno pomembno mesto v nadaljnjem proizvcvodnem programu, elektronika pa bo zavzela
pommembnejše mesto.
Pred?dvsem pa bo program računalništva postal eden iz izmed pomembnih v smeri razvoja Gorenja, tako v b bližnji kot dalnji prihodnosti.
razvvoj samoupravnih
družbenopolitičnih
ODNNDSOV
NoVova ustava in zakon o združenem delu sta odjdprla nove poti v razvoju samoupravljanja. 1 Tako smo v Gorenju priča hitrega razvojtoja samoupravnih družbeno—ekonomskih o odnosov po sprejemu »delavskega zakona". I Že v letu 1976 so organizirali TOZD povsocod tam, kjer so bili dani ustavni pogoji in obvbveze. Organizirali so tudi posebne OZD, kot je je delovna organizacija Promet — Servis, ki opnpravlja funkcijo blagovnega prometa za
vse TOZD v sestavi Gorenja. Organizirali so tudi posebno finančno organizacijo — Interno banko.
Cilj organiziranja TOZD, prometne in bančne organizacije ni bil samo v zadostitvi zakonskim določbam, temveč v zagotovitvi materialnih možnosti, da delavci postanejo dejanski subjekti odločanja o rezulatatih in pogojih svojega dela. Če ocenjujemo uspehe v tem pogledu, lahko rečemo, da so v Gorenju storili velik korak. Organizirali so nad 300 samoupravnih delovnih skupin v vseh tozdih in delovnih skupnostih. V delegacijah in samoupravnih organih deluje nad dva tisoč delavcev. Torej je skoraj vsak tretji delavec nosilec samoupravne ali družbenopolitične funkcije.
Delo delavskih svetov, odločanje na zborih delavcev, v samoup- .vnih delovnih skupinah, delegacijah postaja vedno bogatejše. Malo je takih, ki v samoupravnem odločanju ne želijo povedati svojega mnenja. Večina je tistih, ki s svojim zdravim razmišljanjem in zavzetim delom prispevajo vedno več k bogatitvi samoupravnega sistema. V sistemu samoupravnega odločanja v Gorenju so dane vse možnosti slehernemu, da prispeva svoj delež k boljšemu jutri.
V	samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosih so vzpostavljene trdne vezi solidarnosti in vzajemnosti delavcev vseh TOZD. V polni meri je prisotna zavest delavcev v medsebojni povezanosti in odvisnosti delavcev v združenem delu.
V	naslednjem obdobju čaka vse delavce Gorenja veliko dela pri sprejemanju planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Programe razvoja, pridobivanje dohodka, osebno in skupno ter splošno porabo, pogoje svojega dela želijo in morajo jasno opredeliti v svojih srednjeročnih planih, jih uskladiti z delavci v celotnem združenem delu. Delavci vidijo v Gorenju mesto svobodnega združevanja svojega dela in zagotovitev lastne varnosti. Dosedanje delo obdaja delavce Gorenja s ponosom. Trdno in smelo pa zastavljajo nove korake!
GORENJE TGO	
DNEVNA PROIZVODNJA	
Vrsta izdelka	Dnevna
	proizvodnja
	v kosih
Štedilniki	2000
Pralni stroji	1100
Hladilniki	1500
Zamrzovalni aparati	1000
Mali aparati	3000
Barvni televizorji	400
Črno-beli televizorji	300
skrr za človeka
Delovni kolektiv Gorenja je v svojih prvih letih vso skrb posvečal razvoju tovarne, širitvi materialne osnove dela in se odpove dal marsičemu. Na prvem mestu so bile proizvodne naloge. S preselitvijo v lastne prostore so se izboljšali delovni pogoji, izboljšal se je delovni standard. Z rastjo tovarniških hal pa je bilo treba poskrbeti tudi za dobrine splošnega standarda. Zgradili so sodobno restavracijo, kjer imajo delavci ob toplem obroku na voljo tudi kosila.
Ob hitri rasti Gorenja so postale potrebe po delavcih vse večje. S tem pa tudi potrebe po lastnih stanovanjih. Pred desetimi leti dobi Gorenje prva sodobna stanovanja v blokih ob Foitovi cesti. Leta 1973 je bil
zgrajen blok s 183 stanovanji ob Šaleški cesti. Danes ima Gorenje okrog devetsto stanovanj in načrtujejo že nove gradnje. Tako kot doslej, bodo tudi v bodoče uresničevali načrt o sto stanovanjih vsako leto. Ne smemo pozabiti, da so širom po Jugoslaviji kupili okrog 150 stariovanj za delavce Gorenja v servisnih centrih in predstavništvih. Prav tako uspešno sodelujejo s stanovanjsko skupnostjo in z drugimi delovnimi organiza-
DELE2 PROIZVODNJE GORENJE TGO V SFRJ
Vrsta izdelka	Delež v SFRJ
Električni štedilniki	71 %
Plinski štedilniki	68 %
Kombinirani štedilniki	46 %
Vgrajeni elementi	75 %
Štedilniki na trda goriva	16%
Pralni stroji	66 %
Hladilniki	53 %
Črno—beli televizorji	67 %
Barvni televizorji	45 %
Zamrznovalniki	66 %
Kuhinjsko pohištvo	9 %
Gorenje je pomemben izvoznik bele tehnike, saj znaša delež Gorenja kar 72%! V celotnem slovenskem izvozu pa je Gorenje zastopano z 9 odstotki!
cijami pri sofinanciranju stanovanj. Veliko pozornosti so posvetili individualni stanovanjski gradnji. Tudi v tem se zrcali skrb, kako zagotoviti stanovanja delavcem in s tem rešiti enega najpomembnejših vprašanj človekovega standarda. '
Vsak teden srečamo 150 delavcev Gorenja na akcijah rekreacije in športa, velja pa poudariti tudi skrb za rekreacijo med delovnim časom. Kljub sodobnim in manj napornim delovnim mestom se pojavlja težnja po razgibavanju med delovnim časom. Z^to uspešno uvajajo nekajminutne rekreativne odmore.
Delavci Gorenja se uspešno vključujejo v najrazličnejše akcije solidarnosti. Ena izmed takih je tudi krvodajalstvo. V vsaki akciji daruje kri več kot petsto delavcev. Aktiv krvodajalcev Gorenja organizira akcije večkrat na leto.
V solidarnostne akcije Gorenja pa šteje tudi uspešno reševanje potreb posameznih
krajevnih skupnosti. Posebej je namenilo več sredstev za asfaltiranje posameznih odsekov' cest v krajevnih skupnostih in naseljih Gorenje ima posluh za posemezna društva in organizacije, bodisi kulturnega, športnega ali drugega pomena. Vključuje se aktivno v akcije družbene samozaščite, splošnega ljudskega odpora in predvsem letošnji republški akciji NNNP je posvetilo mnogo pozornosti.
Še beseda o izobraževanju. Danes Gorenj« štipendira okrog petsto dijakov in študentov. Ob delu se redno izobražuje štiristo delavcev. Zanimiv je tudi podatek, da je v letu 1978 kar 4.500 delavcev obiskovalo tečaje,.' organizirane v Gorenju. Šele kompleten samoupravljalec, ki se zaveda, da je on edini nosilec razvoja iri lepšega jutri, ima notranje psihološke pogoje za uspešno kreiranje napredka. Eno od področij kreiranja napredka predstavlja inventivna dejavnost. V Gorenju so uresničili veliko število inovacij. Velja pravilo: „V inovacijah in v množični inventivni dejavnosti vidimo potrditev človeka. Uspešna inovacija jetakorekoč vidik učlove-čenja modernega industrijskega človeka!" Zato ni čudno, če se v Gorenju poglavje pospeševanja inovacij nahaja pod naslovom skrbi za človeka. Ali ni ustvarjanje pogojev za uspešno inventivno dejavnost pravzaprav ustvarjanje progojev za potrjevanje človekovega dostojanstva.
GORENJE TGO VELENJE
TOZD KUHALNI APARATI TOZD ŠTEDILNIKI TOZD PRALNA TEHNIKA TOZD HLADILNIKI TOZD ZAMRZOVALNIKI TOZD ELEKTRONIKA TOZD GALVANA TOZD POHIŠTVO TOZD PLASTIKA TOZD VZDRŽEVANJE TOZD ORODJARNA TOZD EMBALAŽ NIC A TOZD GOSTINSKA ENOTA TOZD AVTOPARK
TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI, NAZARJE
TOZD GRADBENI ELEMENTI, GORENJE TOZD KONDENZATORJI, ROGATEC TOZD ELEKTRONIKA, PTUJ
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
iskreno čestitamo!
,Ob občinskem prazniku Velenja, 8. oktobru, prisrčno delovnim ljudem in občanom!
čestitamo vsem
Delavci Gorenja
\

Vestno delo — porok za doseganje še bolpih rezultatov
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje.
Povečana proizvodnja — večji prostori
tozd integral
n. sub. o.
tozd Integral n.sub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410
proizvodni program
—	čelade za motoriste
—	navijalci za rolete
—	natron in perforirani papir
—	kovinska in plastična galanterija
—	storitve sitotiska in ekonomska propaganda
tozd galip
n. sub. o.
tozd Galip n. ub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon 'n63) 850 138, 850 41C
proizvodni program
—	izdelava vseh vrst gumbov in zaponk
—	izdelki iz armiraneqa poliestra
—	kadi in drugi pripomočki za podvodno masažo
velenjska plastika n sub o 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410 komerciala 851 017 računovodstvo 881 011 telex
33570 veplas velenje
Efe tudi letos nadaljuje z uspešno proizvodnjo
Na začetku so imeli velike težave zaradi zapiranja tržišča sedaj pa lahko rečemo, da s prodajo proizvodov nimajo težav, saj je povpraševanje po zidakih večje od ponudbe. V prvem polletju letošnjega leta so jih pestile hude težave zaradi nezadostnih dobav elektrofilterskega pepela. Termoelektrarne Šoštanj niso obratovale zaradi ugodnega vodostaja rek. Imeli so v proizvodnji 40 dnevni zastoj, toda kljub temu so prvo polletje zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom.
Delavci EFE—ja si v nadaljnjem razvoju trudijo čimbolj povečati že obstoječe, toda še ne popolnoma izkoriščene zmogljivosti, predvsem pri proizvodnji praškastih materialov. Nadaljnji razvoj delovne organizacije pa poteka v treh smereh:
—	osvojitev novih proizvodov;
—	usposobitev kontrolne tehnologije;
—	izboljšanje tehnološkega procesa
Svoj proizvodni program pa želijo še razširiti. Dobre rezultate dosegajo pri razvoju estrihov (tlakov) in zunanjih fasad. Pričeli pa so tudi z obdelavo ideje o uporabi
g	elektrofilterskega pepela za umetno gnojilo,
=	toda potrebne bodo še natančne raziskave v
s	sodelovanju z ustreznimi inštituti in fakulte-
|§	tam i.
Veliko skrb posvečajo tudi kontroli
M	kvalitete proizvodov, saj imajo tudi svoj
H	laboratorij, ki ga nenehno opremljajo in
1	dopolnjujejo. Uspešno pa sodelujejo tudi z
i	zavodom za raziskavo materiala Ljubljana. § Pri izboljšavi tehnološkega procesa si
M	prizadevajo porabiti čimmanj materiala v
H	mejah normativov. Nadomestiti pa želijo
1	tudi plastifikator za omete iz uvoza z
s	domačim, ki bo obogaten z dodatki dajal
M	enake rezultate kot uvožen!
1	REK Elektrofilterski
|	elementi
1	Za 8. oktober — praznik občine
I	Velenje čestitamo vsem delovnim t | ljudem in občanom, ter priporočamo i naše priznane proizvode!
SOZD Rudarsko H /	elektroenergetski
§ ■	kombinat Velenje
| J |	DO EFE
š	Elektrofilterski elementi
§i	p. o., Družmirje
p. Šoštanj 63325 Šoštanj Družmirje 20
1	telefon: (063) 881 053
852 442,
telex: 33617 yu rekv
| REK Elektrofilterski | elementi
| p. o., Družmirje, p. Šoštanj
1 povpraševanje 1 večje kot 1 ponodda
19 let obstoja delovne organizacije EFE
M	Šoštanj pomeni tudi 19 let vztrajnega dela,
s	nepretrgane rasti in napredka. Po začetnih
=	proizvodnih in prodajnih težavah so novi
=	gradbeni elementi (zidaki) iz elektrofilter-
§j	skega pepela začeli uspešno prodirati na
H	tržišče. EFE Šoštanj je neprestano večal
=	svoje proizvodne zmogljivosti. Posodobili so
-» =	proizvodni proces in tako je proizvodnja
= iz leta v leto naraščala. =
| i
med delom
RUDARSKI SOLSKi CENTER
V E L E NJE
\ \	/ /	neomejena subsid.an
N.	i U G O S L i
a odgovornost k V I I A 633ZOVelen|C IVenhCM 3 tel 850422
rudarski šolski center velenje
Delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije posameznih tozdov v sestavi delovne organizacije
Dom učencev
___v E L E NJE
neomejena subsid.an a odgovornost
JUGOSLAVIJA
63320 Velenj« .Prežihot i 3 tel 890422
Številka 39 (501) - 5. oktobra 19,
tozd rudarski praktični pouk
tozd teoretični pouk
tozd
elektrokovinarska šola
tozd dom dčencev tozd inštalacije
tozd tehnološka oprema
tozd serijska proizvodnja
delovna skupnost skupnih sluzr
Čestitajo
in želijo novih delovnih zmag vsem delavcem v OZD, družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in društvih ob praznovanju 8. oktobra — praznika občine Ve lenje!
tozd
grosist
celje
Tozd pekarn
in slaščičarn celje
veletrgovsko, grosistično, turistično in proizvodno podjetje merx celje
%n i
Samostrežna trgovina
VSEM ORCANOM IN POSLOVNIM
partnerjem čestitamo ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru!
tozd
prodaje
šoštanj
Blagovnica Mere v Šoštanju
Zgledna skib za varstvo okolja
zlaststi še zaključek del v predvidenem roku;u, saj bi vsak mesec podaljšanega začetetka obratovanja podražil investicijo za'.a najmanj 1,5 %.
SiSicer pa si delavci šoštanjskih ter-moelelektram, ki so predlani ustanovili 4 te temeljne organizacije zdmženega dela,a, ki so se združile v delovno orgaranizacijo Termoelektrarne Šoštanj prizatadeva, da bi zagotovil kar najvišjo obratatovalno pripravljenost tega ele-ktroeoenergetskega velikana, istočasno pa vi vlaga velike napore in sredstva za zaščičito okolja, pri čemer želijo že i doseieženim uspehom dodati še nove.
NAJPJPOMEMBNEJŠI USPEHI GRA-DITfTELJEV NOVE TE ŠOŠTANJ 4
NAlova termoelektrarna Šoštanj 4 je s svoji t ji mi 745 MW največji proizvodni
VSEM DELOVENIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE
iskreno čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje.
Naše prisrčne čestitke veljajo tudi krajanom Šoštanja za njihov krajevni praznik.
Delavci
TERMOELEKTRARN ŠOŠTANJ
TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ I
TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJU
TOZD VZDRŽEVANJE
TOZD INVESTICIJSKI IN2ENIRING
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B
DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENA PREHRANA
TERMOELEKTRARNE
ŠOŠTANJ -
DRUGA
NAJVEČJA
JUGOSLOVANSKA
TERMOELEKTRARNA
drugi, pričajo o resnično veliki zavzetosti in odgovornosti investicijske skupine, ki je vodila dela. Zato so investicijsko skupino, ki je vodila gradnjo termoelektrarne šoštanj 4, oblikovali v temeljno organizacijo združenega dela Investicijski inženiring. Le—ta naj bi izkušnje, ki si jih je pridobila z dosedanjim delom, posredovala tudi drugim pri gradnji elektroenergetskih objektov v naši republiki, pa tudi drugod.
Najprej je tozd Investicijski inženiring prevzel investicijski inženiring pri gradnji nove toplarne Ljubljana I/, i Pred meseci pa so podpisali tudi pogodbo za pripravljalna dela za novo termoelektrarno — toplarno Trbovlje III z močjo 150 MW.
Dosedanji uspehi pri uveljavljanju na tržišču potrjujejo upavičenost ustanovitve tozd a Investicijski inženiring v okviru šoštanjskih termoelektrarn, ki bo bogate izkušnje, ki si jih je pridobil pri investicijskih delih v Šoštanju, posredoval tudi drugim ter tako gotovo prispeval pomemben delež pri gradnji termoenergetskih objektov v naši republiki, prav tako pa tudi zunaj njenih meja.
Šoštanjske termoelektrarne vse bolj spodbujajo utrip življenja in dela tudi v krajevni skupnosti Šoštanj. Povezovanje med šoštanjski m i termoelektrarnami oziroma njenimi temeljnimi organizacijami zdmženega dela in krajevno skupnostjo postaja takorekoč vsakdanja praksa. Zatrjujejo pa, da bo sodelovanje v prihodnje še tesnejše. Omenimo naj samo nekatere skupne akcije zadnjega obdobja: toplifikacija Šoštanja, gradnja in razširitev gasilskega doma, urejanje drugih komunalnih in športnih objektov in naprav itd. V prihodnjih dneh, točneje 13. oktobra, pa bodo predali svojemu namenu tudi novo avtomatsko kegljišče, kot zadnji rezultat skupnega dela in sodelovanja krajevne skupnosti šoštanj in delavcev šoštanjskih termoelektrarn.
Zgledno sodelovanje med krajevno skupnostjo Šoštanj in delavci šoštanjskih termoelektrarn je že rodilo številne sadove. Zadnji rezultat skupnih prizadevanj je kegljišče, ki ga bodo predali svojemu namenu 13. oktobra
Visoka obratovalna pripravljenost nsprav — ponos delavcev šoštanjskih termoelektrarn
V Šoštanju je zdaj instaliranih 755 MW
agregat v državi, skupaj z nuklearno elektrarno v Krškem pa predstavlja največji elektroenergetski objekt, ki bo zgrajen v okviru programa izgradnje tovrstnih objektov v socialistični republiki Sloveniji v obdobju 1976 — 1980.
Četrta faza šoštanjskih termoelektrarn je po opremljenosti najsodobnejša in tudi najbolj avtomatizirana v Jugoslaviji, sodi pa tudi med najsodobnejše termoelektrarne na lignit v Evropi in na svetu. Takšna opremljenost zlasti še omogoča oziroma povečuje zanesljivost njenega obratovanja ter prilagodljivost zahtevam elektroenergetskega sistema.
Po izgradnji 345 MW bloka so šoštanjske termoelektrarne s skupno instalirano močjo 755 MW druga največja jugoslovanska termoelektrarna, in sicer za termoelektrarno Kosovo z instalirano močjo 800 MW. Do začetka obratovanja nove nuklearne elektrarne v Krškem bodo šoštanjske termoelektrarne dajale do polovice vse slovenske proizvodnje električne energije, nov 345 MW blok pa nekaj več kot petino.
Zapisali smo že, da sodi termoelektrarna šoštanj 4, za njeno postavitev so morali izkopati 117.000 m3 zemlje, vgraditi 45.000 m3 betona ter 2.300 ton jeklenih konstrukcij, skupna teža opreme pa znaša okrog 23.000 ton, po udeležbi jugoslovanske industrije, ta znaša 42 %, med tovrstnimi objekti na prvo mesto.
Prvotno je bilo predvideno celo, da bi bil odstotek udeležbe jugoslovanske industrije še večji, znašal naj bi kar okrog 48 %, kar bi bil - upoštevaje tehnologijo in zmogljivosti — maksimum, vendar se je zaradi prezasedenosti zmogljivosti zm anjšal.
V novi termoelektrarni Šoštanj 4 bodo na leto poku ril i okrog 2 milijona
Izkušnje, ki so si jih pridobili pri gradnji četrte faze termoelektrarn Soitanjčaii že posredujejo tudi drugim
^ Pirva termoelektrarna v šaleški dolini, v Velenju, je začela obratovati 19218. leta, torej pred več kot pol stoletja, njena moč pa je bila 7J5 MW. Pripirave na gradnjo prve termoelektrarne \v Šoštanju so se začele 1948. leta, da thi osem let pozneje začela obratovati prva faza šoštanjskih termoelektrarn, moči 2 x 30 MW. Leta 1960 se ji je pridružil nov blok, moči 75 MW, leta 1972 je bila zgrajena termoelektrarna Šoštanj 3, moči 275 MW. Vserm tem zmogljivostim se je pridružila piredlani, v rekordnem času zgrajena še: četrta faza, moči 335 MW.
V' Šoštanju je bilo tako do nedavnega irnstaliranih 745 MW. Letos poleti pa sso maksimalno moč četrte faze povesčali za 10 MW oziroma na 345 MW tako, da je zdaj skupno instaliranih /755 MW.
Dielovni kolektiv šoštanjskih termo-elekitrarn je lahko upravičeno ponosen na cdosežene proizvodne in tehnične rezuiltate. Tako je, denimo, tretja faza šoštsanjski h termoelektrarn, moči 275 MW,, dosegla leta 1976 najboljše rezultate v Jugoslaviji kar zadeva sigu-rnostt obratovanja in specifično porabo. Zadnja, četrta faza šoštanjskih termoelektrarn pa je eden redkih elektroenergetskih objektov pri nas, zgra-jenihh v predvidenem roku, pa čeprav so pprav pri gradnji te zadnje faze šoštaanjskih termoelektrarn dosegli najvišji odstotek udeležbe domače indu-. strijee, in sicer kar 42 %.
Zaaključna vrednost četrte faze šoštanjskih termoelektrarn znaša manj, kot so računali. Na ceno je vplival
ton lignita, da bi proizvedli 1 milijardo 800 milijonov kWh električne energije.
Zaključek izgradnje našega največjega elektroenergetskega objekta, termoelektrarne šoštanj 4, pa sovpada z okrepljenimi prizadevanji delavcev šoštanjskih termoelektrarn za poglabljanje samoupravljanja ter za uveljavljanje novih dohodkovnih odnosov. Prezreti ob tem tudi ne gre resnično pomembnih uspehov pri varovanju oziroma zaščiti človekovega okolja, kar so dosegli z vgraditvijo lovilcev kapljic na hladilnih stolpih ter z rekonstrukcijo elektro filtrov.
Podatki o tem, de je bila gradnja četrte faze šoštanjskih termoelektrarn opravljena v predvidenem roku in s sredstvi, ki so bila določena ob odobritvi projekta, pa tudi še nekateri
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA
ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788
Ko ocenjujemo poslovanje in uspešnost naše temeljne organizacije združenega dela ne smemo mimo dejstev, da smo leto 1978 zaključili z veliko izgubo.
Usnjarska dejavnost doma in po svetu v zadnjem času doživlja velika nihanja, kar se kaže tudi v naši temeljni organizaciji. Kož na domačem tržišču primanjkuje, uvoz pa povzroča izgubo, kajti cene usnja se niso dvigale izporedno s cenami uvoženih kož, po drugi strani pa so omejena tudi devizna sredstva za uvoz surovine. Velika težava, s katero se že vsa leta nazaj srečuje naša temeljna organizacija, je tudi poWianjkanje obratnih sredstev, zato je bila naša glavna preokupacija v prvem polletju letošnjega leta, kako maksimalno zaposliti in izkoristiti proste strojne zmogljivosti, poslovati bolj rentabilno in s tem zagotoviti delavcem socialno varnost.
Glede na splošne ugotovitve, da usnjarska dejavnost v razvitih področjih nima posebre perspektive, smo v mesecu maju leta 1979 sprejeli sanacijski program, ki je le kratkoročnega značaja in zagotavlja le normalno proizvodnjo in pokritje prejšnjih izg jb.
Dolgoročna sanacija naše temeljne organizacije pa je možna sam® z uvedbo novih programov. Naši dolgoročni programi so dokaj ambiciozni in bodo zahtevali ogromno naporov, da bi jih lahko realizirali. Zaostrena situacija, še posebej na področju surovin nas sili, da se začnemo obnašati drugače. Pred nami je velika naloga, kako enotno akcijo vseh subjektov in zlasti še s sodelovanjem zveze komunistov in osnovne organizacije sindikata v TOZD Tovarni usnja Šoštanj pridobiti za sodelovanje najširši krog delavcev, kajti le tako bomo lahko zagotovili maksimalno ustvarjalnost in aktivizacijo vseh za boljše gospodarjenje. Zavedamo se položaja, ki glede na hiter razvoj drugih industrijskih dejavnosti ne daje čvrste garancije naši delovni organizaciji. Vse prej kakor ugodna situacija v usnjarski panogi pa zahteva, da se nerešeni sistemski problemi rešujejo v širšem smislu od pomoči in zainteresiranosti celotne družbe.
..i.O.i.i i *
-
Ugotavljamo lahko, da je samoupravna organiziranost v naši temeljni organizaciji dobra, čeprav delegatski sistem še vedno ni zaživel tako, kot bi bilo potrebno.
Z vsemi težavami, s katerimi se srečujemo v naši temeljni organizaciji združenega dela, so družbeno politične organizacije kot tudi samoupravni in poslovodni dejavniki dobro seznanjeni. Sc nosilci vseh nalog, osredotočenih k doseganju planov po sanacijskem programu, in glavni pobudniki akcij za odpravo in pokritje izgub iz prejšnjih obdobij.
V zaključku lahko ugotovimo da se je situacija do polletja kljub vsem težavam v začetku leta le stabilizirala. Ti ugodni rezultati pa morajo biti spodbuda za še večje angažiranje vseh delovnih ljudi. Vse naše sile morajo biti usmerjene v zmanjševanje stroškov proizvodnje, dvigu kvalitete in produktivnosti, poostriti pa moramo tudi odgovornost in disciplino ter predvsem oživiti inventivno in inovacijsko dejavnost.
Navsezadnje pa je kljub vsem težavam prisotna želja večine zaposlenih v temeljni organizaciji, da bi kar najbolje gospodarili.
Za občinski praznik 8. oktober želimo vsi delovni ljudje TOZD tovarne usnja Šoštanj še tesnejše sodelovanje s širšo družbenopolitično skupnostjo v skupni borbi za lepši in boljši jutri.
DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije Ljubljana
TOZD ELEKTRO SLOVENJ GRADEC Slovenj Gradec Francetova cesta 12
Ob prazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem občanom in delovnim ljudem!
Projektiramo, gradimo in vzdržujemo električne naprave, izvršujemo instalacije, opravljamo servisne usluge.
Tobačna tovarna Ljubljana TOZDTOBAK
poslovna enota velenje
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober in jim želi novih delovnih uspehov.
Hkrati priporoča obisk prodajnih mest v: VELENJU: Prešernova 9, Tomšičeva, Cankarjeva, Staro Velenje, Novi jašek, ŠOŠTANJU, ŠMARTNEM OB PAKI ter v GORNJI I SAVINJSKI DOLINI: v Mozirju, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Gornjem gradu.
združena lekarna velenje
Lekarna Velenje Lekarna Šoštanj Lekarna Mozirje
Naše iskrene čestitke delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje!
GRADIŠ
gradbeno industrijsko podjetje ljubljana
TOZD GRADBENA ENOTA CELJE
Poslovnim sodelavcem ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za občinski praznik — 8. oktober!
GRADISOVE
MONTAŽNE HALE
2323234848535323238948534848480102232348235348532301535348482353534853232323535323235323235323482323485323532348535353
Štev/i tka 39 (501) - 5. oktobra 1979
IV* 17
ZAi VAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Obimočna skupnost Celje
predstavništvo velenje
Prešernova 9
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skup-ncost Celje, deluje s svojo zavarovalno dejavnostjo naa področju celotne regije.
Zavarujemo vse nepremično in premično pnremoženje proti nepredvidenim dogodkom, osebe paa proti posledicam nezgode.
Življenjsko zavarovanje si utira pot v vsako dilružino in je koristna oblika varčevanja, ob nesreči paa blaži povečane stroške.
Med osebna zavarovanja, ki jih lahko nudi azziroma sklepa naš zastopnik, spada življenjsko zaavarovanje, v katerem je priključeno še dodatno neezgodno zavarovanje.
Najbolj razširjen način je zavarovanje, kjer zaavarovalna skupnost izplača zavarovalno vsoto ob snrnrti zavarovanca ali najkasneje ob dogovorjeni zaavarovalni dobi.
Druga vrsta osebnih zavarovanj je nezgodno zaavarovanje, ki vključuje individualno nezgodno zaavarovanje, kolektivna nezgodna zavarovanja, neezgodno zavarovanje voznikov in potnikov mnotornih vozil, otrok itd.
Pri nezgodnem zavarovanju se zavaruje glede na poosledice nezgodnega dogodka za nezgodno smrt, innvalidnost, začasno nezmožnost za opravljanje reednega poklica, stroške zdravljenja ter izgubo na zaaslužku.
Stanovanjsko zavarovanje je najširša , najugodnejša in najcenejša oblika zaščite premoženja, ki vkključuje celo paleto zavarovanih nevarnosti.
Kmetovalcem priporočamo zavarovanje vseh vrrst domačih živali proti riziku zdravljenja, ekkonomskega zakola, zasilnega zakola in pogina. Pr'rav tako priporočamo zavarovanje posevkov in pUlodov proti škodam po toči, požaru in streli ter ddodatno proti spomladanski pozebi, viharju, pooplavi in kvaliteto sadja.
Z zavarovalno polico se vključujete v solidar-noostno zbiranje sredstev tistim, ki so ob nesreči izggubili premoženje ali svoje najdražje in s tem zaagotovrte ekonomsko varnost sebi in svoji družini, zaato se tudi vi vključite v krog stotisoč zavarovancev. Na našem predstavništvu v Velenju lahhko uredite vsa zavarovanja vsak dan, razen ob sobbotah, od 6. — 14. ure, ob sredah do 16. ure. Da bbi čimbolj približali zavarovalne storitve zavarovancev smo ob ponedeljkih uvedli v našem ppredstavništ\w Velenje deajrno službo cenilca avtomobilskih škod.	/
Vključite se tudi vi v krog stotisočev zavarovancev!
Vi/sem delovnim ljudem in občanom obbčine Velenje čestitamo k njihovemu prazniku!
8 8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
De»ebvni kolektiv DO
GfOSTINSTVO VVELENJE
K-- T' ''
Vetelenje, Rudarska 1 s svojimi poslov-ninimi enotami:
—KHotel Paka Velenje,
—	I- Kajuhov dom Šoštanj
—	I- Pod gredom Velenje
—	I- Rekreacijski center Velenje
česestitata vsem občanom in poslovnim parartnerjem za 8. oktober — praznik obcbčine Velenje!
V
8 8. OKTOBER-PRAZNIK OBČINE VELENJE
LtLJOBLJANA
TffOZD PRIPRAVA ODDPADNIH SUROVIN SBKLADIŠČE VELENJE
česestita vsem delovnim ljudem in občbčanom občine Velenje za praznik občbčine Velenje — 8. oktober!
A
CESTNO PODJETJE CELJE
TOZD Mehanizacija TOZD Gradnje TOZD Asfalt - kamnolom TOZD Vzdrževanje cest Delovna skupnost skupnih služb
se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje in jim želijo tudi za naprej kar največ delovnih zmag!
A
CESTNO PODJETJE CELJE
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
TOZD TRGOVINA NA DROBNO POSLOVNA ENOTA CELJE
Petrol, Poslovna enola Celje ima v občini Velenje tri bencinske servise: Velenje I — Šaleška cesta, Velenje II — Celjska cesta ter Šoštanj.
i
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
DRAVINJSKI DOM n. sub. o.
Slovenske Konjice
TOZD VARNOST n.sub.o enota PREVENTIVA
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za praznik občine Velenje.
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
TOPLOVOD VELENJE p. o.. Koroška 3a, tel. 850-462
Vsem de'ovni m ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
Podjetje za urejanje voda
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno četitajo delavci delovne organizacije NT /O Celje za 8. oktober — praznik občine Velenje!
Delovni ljudje delovne organizacije ERA VELENJE
TOZD Maloprodaja TOZD Veleprodaja TOZD Kmetijstvo TOZD Proizvodnja in DSSS
ČESTITAJO OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK TER PRIPOROČAJO SVOJE USLUGE IN PROIZVODNJO:
—	v blagovnicah in drugih trgovinah nudimo širok sortiment trajnejših potrošnih dobrin za osnovno dnevno rabo
—	gospodinjske stroje, keramiko, les in gradbeni material na veliko, ter za reprodukcijo
—	kmetijske pridelke
—	izdelke plastike, kovine in lesa ter gradbene usluge iz obrtne kooperacijske proizvodnje.
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
združene zdravstvene organizacije velenje
TOZD Savinjsko—šaleški zdravstveni dom Velenje
TOZD Bolnišnica—zdravilišče Topol-šica
De lovna skupnost skupnih služb
Delavci združenih zdravstvenih organizacij Velenje
ČESTITAJO delovnim
ljudem in občanom za 8. oktober — praznik občine Velenje! .
Vse višja raven zdravstvenih uslug
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
w.
TOZD ZA PTT PROMET VELENJE
Za praznik občine Velenje — 8. oktober čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje!'
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRAD
VELENJE, PREŠERNOVA 9
INDUSTRIJSKI MONTAŽNI SISTEM DOM 101
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje si že dolgo časa prizadeva, da bi gradnjo industrializiralo. Pred leti so pričeli s proizvodnjo Vemont konstrukcij in betonske galanterije. S tem programom so danes poznani že širom naše domovine gradili pa so že tudi na tujem. Njihovi elementi so namenjeni za gradnjo industrijskih objektov.
Velika želja vseh zaposlenih v velenjskem Vegradu pa je bila, da bi v tovarni izdelovali tudi stanovanja. K tej realizaciji so pristopili skupaj s tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ko so lansko leto pričeli s proizkusno proizvodnjo celic.
Pri uresničitvi programa DOM 101 so se na začetku srečevali z mnogimi težavami. Licenco so dobili v Švici. Vseh materialov, ki so jih vsebovali projekti, pa pri nas ni bilo na voljo. Potrebno je bilo veliko trdega dela in
Celična gradnja — smel korak v prihodnost
različnih preizkusov naših materialov. Prizadevali so si, da bi bili v kar najmanjši meri vezani na uvoz. Pri preizkusih materialov in pri gradnji prvih objektov pa so pogosto naleteli na težave, saj so nemalokrat uporabili neustrezne materiale. Vsak naslednji objekt pa je bil popolnejši, bolj dovršen. Trenutno so vezani samo na uvoz posebnega jekla za prenapenjanje.
Lansko leto proizkusna proizvodnja seveda ni prinesla pozitivnih razultatov. Uresničili pa so jih že v letošnjem prvem polletju. Torej lahko mirno trdimo da ne bo več dolgo, ko bodo prerastli meje poizkusne proizvodnje ter poslovali pozitivno. Seveda pa bodo morali proizvodne hale nekoliko razširiti in proizvodnjo povečati. V sedanjih proizvodnih prostorih lahko sestavijo dnev no samo dve celici, ekonomsko pa bi bilo če bi jih sestavili pet. Zaradi tega načrtujejo izgradnjo nove hale s takšno zmogljivostjo-Seveda pa se ob vsakem koraku srečujejo z mnogimi težavami. Predvsem jim primanjkuje opreme. Nujno bi potrebovali dvagset-tonsko dvigalo, vendar tega finančno ne zmorejo. Zato so si ga prisiljeni izposojevati iz Ljubljane, pa tudi iz Beograda, kar povečuje stroške proizvodnje.
Če prav se pri - poizkusni proizvodnji srečujejo s težavami, pa je uspehov mnogo več. Doslej so gradili v različnih krajih naše domovine, zanimanje za to gradnjo pa še vedno narašča. Najprej so zgradili vrtec Konovo, aneks v Gorenju, vrtec v Bevč ah in v Levcu, poslovni objekt plinarne Celje, aneks hale ESO, upravno zgradbe in skladišče v Veliki Kladuši, objekt v Duli, trenutno pa montirajo upravno zgradbo Cimos t\i Kopru, avtobusno postajo v Slovenjskih Konjicah ter vrtec v Preboldu.
Doslej so delali pretežno industrijske objekte, čimprej pa želijo začeti z gradnjo stanovanjskih objektov, po katerih je že sedaj veliko povpraševanje. Cena kvadratnega metra površine, zgrajene po tem programu, se sicer ne razlikujejo od klasične gradnje, vendar je ta gradnja kljub vsemu cenejša. Objekt je zgrajen namreč približno polovico hitreje in se torej njegova investicijska vrednost od pričetka gradnje do njegove realizacije bistveno ne spremeni, saj je potrebno za izgradnjo srednje velikega objekta le 2 meseca.
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRAD
VELENJE, PREŠERNOVA 9
TOZD Gradnja Velenje TOZD Vemont Velenje TOZD Lesna Šoštanj TOZD Zaključna dela Ve lenje TOZD Industrija ostrešij Gradbenik Ljubno ob Savinji TOZD Kamin Ljubljana TOZD Mahanizacija Velenje
čestita vsem poslovnim partnerjem ter delovnim ljudem za 8. oktober — praznik občine Velenje! '-^r- v.iu. -"j

Številka 39 (501) - 5. oktobra /!
r
t i
Staršem, delovnim ljudem in občanom velenjske občine čestitamo ob prazniku občine Velenje — 8. o k tobru!
Učenci in delavci
vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje
—	TOZD osn. šola Anton Aškerc, Velenje
—	TOZD osn. šola Biba Roeck, Šoštanj
—	TOZD osn. šola Bratov Letonje, Šmartno ob Paki
—	TOZD osn. šola Gustav Šilih, Velenje
—	TOZD osn. šola Miha Pintar — Toledo, Velenje
—	TOZ fosn. šola Karel Destovnik — Kajuh, §f Šoštanj
g — TOZD osn. šola Veljko Vlahovič, Velenje B — TOZD osn. šola XIV. divizije, Velenje š — Delovna skupnost skupnih služb
= 8. OKTOBER-PRAZNIK OBČINE VELENJE
JO
ljubljanska banka
Temeljna
banka
Velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob praznovanju praznika občine Velenje — 8. oktobru!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
SAVINJSKO ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
VELENJE
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje in jim želi tudi za naprej novih delovnih zmag!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VELENJE
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob praznovanju praznika občine Velenje — 8. ."oktobru h". , \\V-Y:YYš V<
STEKLARSKO
PODJETJE
STEKLAR
Celje, Tomšičev trg 3/11 Z OBRATOM VELENJE Celjska cesta 47
čestita delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — paznik občine Velenje!
•	splošno steklarstvo
•	Steklobrusilstvo
•	Steklograverstvo
•	Izdelovanje ogledal in okvirjev.
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
KOMUNALNI CENTER VELENJE p. o.
TOZD NIZKE GRADNJE
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, zlasti koristnikom komunalnih uslug čestitamo za 8. oktober - praznik občine Velenje!
8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE
OBRTNO
ZDRUŽENJE
VELENJE
se v imenu vseh svojih članov — samostojnih obrtnikov občine Velenje pri d mžujejo čestitkam ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru in priporoča poslovno sodelovanje s samostojnimi obrtniki. *YtV, .»y*
Največji uspeh in slovi
Velenjski dvigalec uteži Franc Melanšek je s četrtim mestom na sredozemskih igral Splitu dosegel svoj največji uspeh. Zaradi neurejenih odnosov ne bo več obl
reprezentačnega dresa.
Na mediteranskih igrah v Splitu je nastopil tudi član velenjskega težko atletskega kluba Franc Melanšek in v kategoriji do 110 kilogramov zadnji dan tekmovanja s 310 kilogrami dosegel odlično četrto mesto. Z lepimi vtisi se je vrnil iz Splita, zadovdjen, da je dosegel svoj največji uspeh v bogati športni karieri. V ponedeljek je bil Franc Melanšek v naši redaciji in povedal, da je tega uspeha še toliko bolj vesel, ker so pred nasopom predvidevali, da so njegove možnosti v najboljšem primeru za osvojitev sedmega mesta.
Sam sobotni nastop pa je ocenil takole: „Datum mojega nastopa ni bil najboljši, saj sem prišel na visto zadnji dan, ko so bile praktično igre že končane. Vsi so se že pripravljali na sklepno slovesnost in tudi med tekmovanjem ni bilo takšnega miru kot bi moral biti sicer. Prav zaradi tega je morda moj rezultat nekoliko slabši kot sem pričakoval, toda kljub temu sem dosegel svoj osebni rekord v potegu 135 kilogramov, v sunku 175 in v olimpijskem biatlonu 310 kilogramov."
Franc Melanšek je v Splitu 37. oblekel dres z državnim grbom. Na teh igrah je nastopil
prvič in dosegel svoj največji uspeh. Kljub temu paje dejal, da so bile igre tudi slovo od reprezentance. „V vodstvu naše reprezentance niso urejene razmere. Navijajo za svoje tekma
Franc Melanšek
valce in prepričan sem, da če bi bila to neka igra kot na primer rokomet in ne dviganje uteži, bi bil izpadel iz reprezentance. Toda ker odločajo dvinjeni kilogrami, me ni mogel nihče črtati iz reprezentance in nanjo po-stviti svojega tekmovalca. Gre
za to, da so drugi imeli izku in znane trenerje, toda rezu niso bili pričakovani. Bdeli jih je kot kažejo, da sem bi oolje pripravljen, pa čeprav bil sam svoj trener. Tako ne bom nastopil na balkan igrah, ki bodo čez mesečin v Vranju, kamor so me že povabili, s četrtim mestom sem izpdnil tudi normo za stop na dimpiadi, ki pazai ne obstaja več niti v m sanjah."
Odločitev Franca Melai je, kot je dejal, trdna, topi pomeni, da se poslavlja tudi uteži. Še naprej bo tekmovj svoj domači klub in mu po gal, da bi čimbolj uspešno stopal v drugi zvezni ligi. nosen je lahko na svojo boj trinajstletno kariero, ki jo začel pri štirinajstih letih. Si krat je bil mladinski pi Jugoslavije, 8-krat prvak It slavije pri članih. Skupaj pi kar 71-krat zbdjšal in i državne rekorde v mladi oziroma članski konkurei Resnično, zavidanja vre uspehi in to športnika, ki je velikokrat prepuščen same sebi, ki nekaj časa tudi ni i nobenih prostorskih pogojev treninge. Toda z veliko volji samoodpovedovanjem je segel to, da je danes zaovolj S. VO
VSE BLIŽJE DNU
Nogometaši Rudaija so v nedeljo gostovali v Pulju in srečanje z Istro izgubili z rezultatom 3:1. Edini zadetek za Velenjčane je dosegel Gli-šič v drugem polčasu. Kot'smo zvedeli je bilo srečanje izredno dobro, tako da so bili gledalci nadvse zadovoljni nad prikazano igro. Žal, pa so se na koncu veselili domačini, Iti so tako zaradi boljše razlike v. zadetkih prehiteli Rudaija za mesto.
Po 7. kolu so nogometaši Rudaija na 14. mestu s petimi točkami in gol razliko 7:11. Maribor ima točko manj in je za mesto nižje, Trbovelj-čani pa so s šestimi točkami na dvanajstem mestu.
V nedeljo čaka Velenjčane na igrišču pri jezeiu izredno trd nasprotnik - enajsterica Istre, ki je v preteklem kolu zlahka odpravila bivšega prvdigaša ekipo Zagreb z rezultatom 3:0.
• KOŠARKA
trenerjev Kokdja in Zaleznika sestavljajo ekipo naslednji igralci: Cajner, Vajdič, Zgozdnik, Letonje, Napotnik, Kugonič, Marčetko, Štri-gel, Goljuf, Gojanovič, Horvat, Gro-bdinik, Gomboc, Skutnik.
R. N.
ELEKTRA NI USPELA
Zadnji petek v septembru je bi o na sporedu zadnje kolo republiške ženske košarkaške lige.
Soštanjska
Elektra je igrala doma z ekipo Ra-dencev in po podaljšku izgubila z rezultatom 76:82 (70:70). Tekma je bila od samega začetka precej izenačena.
S tem porazom so si igralke Elektre zapravile vse možnosti za tekmovanje v super ligi. Končale so na petem mestu, z enakim številom točk, kot četrto uvrščene.
S to
zadnjo tekmo pa se je poslovila od aktivnega igranja in zaključila svojo uspešno športno kariero, najboljša igralka Renata Natek.
• NOGOMET-SNL
REPUBLIŠKI LIGAŠI ZA POKAL
Prvenstvo v slovenski nogometni ligi je bilo preteklo nedeljo prekinjeno, ker so republiški ligaši igrali za pokal nogometne zveze Slovenije, ki predstavlja novo področje tekmovanja. Nogometna selekcija Šmartno iz Šmartnega ob Paki je prvo pokalno
srečanje odigrala v Mariboru i tamkajšnjim Zelezničaijem izgi z rezultatom 2:0 (1:0). Nogom. Šmartnega, ki so nastopili z nei ko okrnjeno en^jsterico, so v kem polčasu prejeli po en zade oba z močnima streloma s kakih metrov.
ŠMARTNO: Gnezda, F. Oni Kralj, Podgoršek, G Omladič,R geš, Sevčnikar, Žalig, Kopušar, tek (Rajkovič), A. Omladič.
V nadaljevanju prvenstva v S bo selekcija Šmartnega igrala z I vo v Ptuju.
> STRELJANJE
PRVO MESTO ZA
ALEKSANDRO BOU
Na športnem srečanju treh di Julijske krajine, Stajaiske i je v Ravnah na Koroškem so pionirke in pionirji pomerili sedmih desciplinah. V strelski e Slovenije je nastopila tudi čla
S D Mrož Velenje Aleksandra Bi
Slovenija je s 1293 osvi mesto, pred Furlanijo in K"on Julijsko Krtina V posamezni kurenci paje Aleksandra Bda la 1. mesto s 345 krogi. Zeloui no so zastopali Slovenijo vela atleti.
V vseh panogah je največ uspeha Slovenija, drugi bila Julijska Krajina, tretjapaKi ška.
FRANJO ŽUČ
KADETSKA EKIPA »ELEKTRE" POLFINALIST
Že ddgo časa ni zrasla v Šaleški ddini taka generacija mladih košar-kašev, kot je prav ta, ki iz tedna v teden žanje nove uspehe. Že pred letom dni so napovedali svojo kvaliteto, ko so na pionirskem košarkaškem festivalu v Murski Soboti zasedli odlično diugo mesto za selek- i cijo Ljubljane.
Delo seje nadaljevalo in danes prav ti mladi košarkaiji Elektre zmagujejo in že dve koli pied koncem lige so zmagovalci. Naporni trening, kolektivnost in požrtvovalnost to so odlike teh mladih košarkarjev.
V času svojih počitnic so trenirali tudi po trikrat na dan, da so dosegli to, kar so. Upamo, da bo uspehov še več. Pod strokovnim vodstvom dveh mladih

Ob krajevnem prazniku Rečice ob Savinji je bilo tudi več šport srečanj. V srečanju v malem nogometu sobie uspešnejše igral Rečice, ki so premagale vrsto Elkrojaz 2:0. Na sliki: Res neki nespretne, borbene pa še kako.
nitka 39 (501) - 5. oktobra 1979
Samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje razpisuje na podlagi 34. člena Zakona o upravljanju in razpdaganju s stavbnim zeljiščem (Ur. listSRS 7/77)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš v soseskah SALEK-GORICA I. faza, ŠKALE-VZHOD, PESJE, POHRASTNIK in PODKRAJ.
-IG)C	c
1. Za gradnjo vrstne hiše tipa „Terasa" I v soseski ŠALE K-GORICA faza L:
-	gradb. pare. št 60 v izmeri 185 m2
-	gradb. pare. št 62 v izmeri 182 m2
-	gradb. pare. št 67 v izmeri 184 m2 Za gradnjo individualne stanovanjske hiše:
-	grad. pare. št 347 v izmeri 1365 m2

2.	Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v soseski ŠKALE-VZHOD
-	grad. pare. št 6 v izmeri 681 m2 (montažna hiša tipa MARLES-411,413)
-	gradb. pare. št 5 v izmeri 554 m2 (H ABIT 3).
-	gradb. pare. št 14 v izmeri 520 m2 (HABIT 3)
-	gradb. pare. št. 15 v izmeri 530 m2 (H ABIT 3)
-	gradb. pare. št 25 v izmeri cca 850 m2 (HABIT 3)
-	gradb. pare. št 18 v izmeri 600 m2 (HABIT 3)
-	gradb. pare. št 24 v izmeri 661 m2 (HABIT 3)
-	gradb. pare. št 23 v izmeri 864 m2 (HABIT 3)
-	gradb. pare. št 22 v izmeri 641 m2 (HABIT 3)
3.	Za gradnjo vrstne hiše tipa DVOJČEK v soseski PESJE:
-	gradb. pare. št 22 v izmeri 660 m2
-	gradb. pare. št 23 v izmeri 680 m2
4.	Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš tipa DVOJČEK v soseski POHRASTNIK:
-	gradb. pare. št 74 v izmeri 599 m2
-	gradb. pare. št. 73 v izmeri 654 m2
-	gradb. pare. št. 72 v izmeri 576 m2
-	gradb. pare. št 71 v izmeri 584 m2
5.	Za gradnjo individualne hiše tpa HABIT—I v soseski I PODKRAJ:
-	gradb. pare. št 4 v izmeri 643 m2 Pogoji natečaja so naslednji:
1.	Izklicna cena za stavbno zemljišče znša 60 din zam2 zemljišča ter se mora odškodnina za pravico uporabe stavbnega zemljišča poravnati v roku 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sioer se zaračunajo 12% zamudne obresti. V tej odškodnini je že zajeto plačilo prometnega davka ter stroški zemljiško—knjižnega prepisa. Uspeli ponudniki morajo podpisati pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča najkasneje v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili ter jim zapade varščina v korist SSZS občine Velenje.
2.	Odškodnina za komunalno opremljenost komunalnega zemljišča v soseski ŠALEK—GORICA I. faza s stroški glavnega sekundarnega toplovodnega omrežja, znaša za posamezno gradbeno parcelo 140.824,00 din ter jo mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po popisu pogodbe, sicer se zaračunajo 12% zamudne obresti. Zgoraj navedena odškodnina se nanaša na stavbne parcele št 60,62 in 67 v tej soseski.
Za gradbeno parcelo št 347 v tej soseski pa znša odškodnina za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča s stroški glavne sekundarne toplovodne mreže ter gradbeni dovoljenjem (vsa potrebna soglasja) 205.728,00 din, ter jo mora uspeli ponudnik poravnati prav tako v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča
3.	Odškodnina za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča v soseski PESJE znša za obe gradbeni parceli 138.000,00 din ter se mora poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, sioer se prav tako zaračunajo 12 % zamudne obresti.
4.	Odškodnina za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča v soseski POHRASTNIK znaša za posamezno gradbeno parcelo 172.947,40 din. V tej odškodnini je zajeta možnost priključkov na vse komunalne naprave, razen toplovoda in telefona
5.	Odškodnina za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča v soseski PODKRAJ znša 89.068,10 din. V tej odškodnini je zajeta možnost priključkov na cesto v makadamski izvedbi ter vodovodno omrežje ter vsa dokumentacija za glavne projekte komunalnih naprav ter zazidalnega načrta.
6.	Odškodnina za komunalno opremljenost (delno) stavbnega zemljišča v soseski ŠKALE-VZHOD znaša 80.012.00 din. V tej odškodnini je zajeta možnost priključkov na cesto v makadamski izvedbi ter stroški priprave stavbnega zemlji-
šča za gradnjo ceste s stroški urbanistične dokumentacije z javnimi projekti komunalnih n^rav.
7.	Na gradbenh parcelah, kjer je po zazidalnem načrtu predvidena gradnja stanovanjskih hiš tipa DVOJČEK, se odda pravica uporabe stavbnega zemljišča le v primeru, da se javita kot ponudnika najmanj dva interesenta, ki morata pričeti z gradnjo istočasna
8.	Vsi interesenti morajo najmanj 3 dni pred začetkom javnega natečaja vplačati varščino v znesku 8.000,00 din na račun štev. 52800-662- 33033- Samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje z oznako, daje varščina Na zgoraj navedeni račun se opravijo tudi vsa ostala vplačila v zvezi z odškodnino za komunalni prispevek ter odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča. Brez potrdila o vplačani varščini se ponudnik ne more udeležiti natečaja, z
eno vplačano varščino pa lahko kandidira le za eno gradbeno parcela Varščina se ob neuspeli ponudbi vrne, ob uspeli pa zadrži ter vračuna v odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča V primeru, da ponudnik na natečaju uspe, kasneje pa od ponudbe oz. nameravane gradnje brez upravičenega razloga odstopi ali se ne pridružuje razpisnih pogojev natečaja, zapade varščina v korist SSZS občine Velenje ter se pogodba o oddaji pravice stavbnega zemljišča enostransko razveljavi. Enostransko se zgoraj navedena pogodba lahko razveljavi tudi v primeru, da uspeli ponudnik ne prične z gradnjo stanovanjske hiše najkasneje v roku 6 mecesev po popisu pogodbe o oddaji stavbnega zem Ijišča.
9.	V primeru, aa se za eno gradbeno parcelo javi več interesentov, se smatra, da je boljši ponudnik tisti, ki ponudi vejo odškodnino za m2 stavbnega zem Ijišča.
10.	Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih stavbnh parcelah (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, priprava stavbnega zemljišča, hišni priključki ter stroški razpisa javnega natečaja) nosijo investitorji sami.
Javni natečaj bo dne 26. 10. 1979 ob 16. uri v sejni sobi Zavoda za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16.
Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnega zemljišča z javnim natečajem lahko dobijo interesenti pri SSZS občine Velenje s sedežem pri zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16, v uradnih dneh.
Velenje, dne 2. 10. 1979
r~
obveščevalec
Petttek, 5. 10. 1979 - Marcel Sobbota, 6. 10. 1979 - Bruno Nečdelja, 7. 10. 1979 - Dan topnišištva JLA
Poonedeljek, 8. 10. 1979 -Magij jja Tororek, 9. 10. 1979 - Abra-
ham
Sredda, 10. 10. 1979 - Zlatko Čefctrtek, 11. 10. 1979' -Emiijajan
PRODAM škodo po delih. Franc Miklavc, Kidričeva 17/m, Velenje.
PRODAM osebni avto Zastava 101 — karambolirana Alojz Jamnikar, Lilijska 1, Pesje, ogled popoldne.
FANT mirne narave, nealkcho-lik, nekadilec, išče sobo ali manjšo stanovanje v Velenju ali okolici. Naslov v uredništvu.
PRODAM litoželezno peč (Zrenjanin)- za centralno kurjavo 35.000 K cal. Informacije popoldan, možno tudi po telefonu 850-027. Svol-šak, Efenkova 50, Velenje.
PRODAM pletilni stroj (leve, desne). Informacije na telefon 852-802.
dežurstva
DEŽUURSTVA
CDRAAVNIKI V ZDRAVSTVENEM I DOMU VELENJE
5.	1 10. 1979 dr. Franc KOTNIK K (dnevni), dr. D. KUNEJ (nočnini)
6.	1 10. 1979 dežurna ambulanta: i: dr. Branko ZINAIČ
6.	1 10. 1979 pomožni dežurni: dr. Ir. Nada ILIC
7.	1 10. 1979 dežurna ambulanta: i: dr. Branko ZINAIČ
7.	1 10. 1979 Pomožni dežurni: dr. Ir. Nada BLIČ
8.	1 10. 1979 dr. J. POLES 'dnevnvni), dr. P. GROŠELJ (n-ačni) i)
TETEEERINARJI V VETE RISI ARS iS KI POSTAJI VELENJE
oa 2 28. 9. do 4. 10. 1979 Ivo Sagožožen, dipl vet - Velenj, /mjačačke Banje 7
od i 5. 10. do 11. 10. 1979 firme k Blatnik, dipl. vet - Velele, PrPrešernova 22/a - telefon 152-2-253
REDNI KINO VELENJE
5.	10. - petek ob 18 in 20 uri CHEN - VELIK MOJSTER KUNG - FU,- hongkongški akcijski. Režija: Hisiao Jung. Igrajo: Fan Kung . Jung, Liang Yung Tsan
6.	10. - sobota ob 18 in 20 uri CHEN - VELIKI MOJSTER KUNG-FU - hongkongški akcijski
7.	10. - nedelja ob 18 in 20 uri CHEN - VELIKI MOJSTER KONG-FU - hongkongški akcijski
8.	10. - ponedeljek ob 18 in 20 uri LETEČA BRIGADA - italijanska kriminalka. Režija: Bruno Corbucci. Igrajo: Tomas Miliam, Robert Weber
9.	10. - torek ob 18 in 20 uri LETEČA BRIGADA - italijandca kriminalka
10.	10 - sreda ob 18 in 20 uri KRVNI SORODNIKI - francosko kanadska kriminalka. Režija: Oaude CharboL Igrajo: Dcnald Sutheriand, Aude Landry
11.	10. - četrtek ob 18 in 20 uri KRVNI SORODNIKI - francosko-kanadska kriminalka
KINO DOM KULTURE VELENJE
5. 10. - petek ob 20 uri KINOTEKA B UME RAN G - ameriška kriminalka. Režija: Elija Kazan. Igrajo: Dana Andrews, Athur Kennedy
7.	10. - nedelja ob 9 uri OTRO ŠKA MATINEJA - PASTIRCI -domači mladinski. Režija: France Štiglic
8.	10. - ponedeljek ob 20 uri ZAČNITE Z REVOLUCIJO - BOM ŽE PRIŠEL - FILMSKO GLEDA LIŠČE. Režija: Bud York. Igrajo: Donald Sutheriand, Gene Wilder.
KINO ŠOŠTANJ
6. 10. - sobota ob 15,30 OTROŠKA MATINEJA - PASTIRCI -domači mladinski
6.	10. - sobota ob 19.30 K MAMI POJDI - OČKA JE V SLUŽBI - francoski
7.	10. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ŽELEZNI PERFEKT - italijanska kriminalka
8.	10. - ponedeljek ob 19.30 CHEN - VELIKI MOJSTER KUNG-FU - hongkongški akcijski
10. 10. - sreda ob 19.30 LETEČA BRIGADA - italijanska kriminalka
KINO ŠMARTNO OB PAKI
5.	10. - petek ob 20 uri K MAMI POJDI - OČKA JE V SLUŽBI -francoski
7. 10. - nedelja ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA - PASTIRCI -domači mladinski
9.	10. - torek ob 20 uri CHEN -VELIKI MOJSTER KUNG-FU -hongkongški akcijski
KINO TOPOLŠICA
6.	10. - sobota ob 16 Uri ŽELEZNI PERFEKT - italijanska kriminalka
Otvoritev galerije
V	novih razstavni! prostorih doma kulture Šoštanj bodo v soboto, 6. oktobra 1979 ob 18. uri e)dpdi stalno galerijo umetniških del Ivana Napotnik a. V kulturnem programu sodelujejo operni pevti Sonja Hočevarjeva, Rajko Koritnfle in Ladko Korošec.
Gledališče
V	nedeljo 7. oktobra 1979 bosta v domu kulture Velenje dve gledališki predstavi v izvedbi gledališča „14. oktober" iz Kraljeva Ob 17. uri bodo izvedli komeelgi Novak Novak: „Stf, ki se ziblje", ob 20. uri pa kamedjjo Branislava Nušiča: „Sumljiva oseba".
Vstopnice po 20. — din so v prodaji v knjižnici Vdenje ter eno uro pred predstavo.
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
VPIS OTROK V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Vpis otre>k v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1980/81 bo potekal takde:
—	na osnovnih šolah v Velenju
bomo otroke vpisovali 9., 10. in 11. oktobra 1979 v času od 9.00 do 11,00 in od 15,00 do 17,00.
—	na osnovnih šolah v Šoštanju in šmartnem ob Paki
pa bo vpis 9. in 10. oktobra 1979. Letos bomo vpisovali otroke, ki so bili rojeni v letu 1973. Skupaj z otrokom se oglasite na tisti šoli, v katerem okolišu stanujete. S seboj prinesite tudi IZPISEK IZ ROJSTNE MATIČNE KNJIGE!
IZSILJEVAL PREDNOST
Voznik osebnega avtomobil CE 123-640 Alojz Hemais je petjd 26. septembra po Kidričevi cesti » Velenju. V križiSču s Tomšičevo cesto je zavijal levo, pri tem pa je izsiljeval prednost vamioi osebnega avtom o-bia CE 828-28 Kadn Trunkriu. PriSo je do trčenja, pri čemer sta s voznic Trunkri in njegova sopotnica Pavla Trunkri telesno poškodovala. Nastala pa je tudi pieogšnja materialna škoda.
ZAHVALA Nenadoma nas je v 73. letu starosti zapustila naša draga sestra in teta
JOŽEFA ČINČURAK, rojena Mešič
Pokopali smo jo 24. septembra 1979 napokopaHšču v Šmartnem ob Paki.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje in pomagali v zadnjih trenutkih žalosti. Iskrena hvala duhovniku za opravljeno pogrebno svečanost Hvala tudi govorniku društva upokojencev in govorniku Ljubljanske banke, podružnice Celje, za lepo izrečene poslovilne besede ob odprtem
grobu. »k enj^j vsem iskrena hvala
Žšujoči: nečakinja Elza Kdšek z družino v imenu vsega sorodstva
Otvoritev razstave
Drevi ob 19. uri bodo v razstavnem prostoru kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje odprii razstavo pastelov Božidarja Jake a. Uvodna beseda Bogdan Pogačnik, sodeluje Slovenski oktet, pokrovitelj skupščina občine Velenje.
Zaradi preureditve scenske razsvetljave v domu kulture Velenje ugtxJnoprexlamo
ELEKTRIČNO RAZDELILNO OMARO i MERILNIMI INSTRUMENTI IN 60 KOMADOV AVTOMATSKIH VAROVALK
Ponudbe sprejemamo na naslov: Kulturni oenter „lvan Napotnik" Velenje, Velenje, Titov trg 5, telefon 850—265.
ZAHVALA Gb boleči izgubi drage žene, mame in babice
ROZALIJE POCAJT
rojene DIVJAK
Hvala vsem, ki ste ji vdovo darovali njej tako ljubo cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih z besedo in dejanji lajšali bolečino.
Žahjoči: mož Lojze in sinova z družinami.

• FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA * FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOK
VELEBLAGOVNICA
nama
Velenje
Pravo ime, ki vas reši skrbi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom Vse blago v eni hiši!
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI!
KO PREČIT AS, DAJ NAPREJ!
nurntKii"«.-—	^
nas cas W
ŠTEVILKA 2
ZA AKCIJO NNNP
Prva ocena priprav na akcijo NNNP
Izradnl u|l I« ««'» d'uill,™£?,' 3
U6n. rummt . prl|».v»» «»a|o r NNNP In w™Ho oc«io. ki |o K.posedovalo « otofi*n»vo «odal»om a™H»-nopolllltnlh o^.nlMClI « o.»..>l»cl-
Naš čas za NNNP
IVAN DOLNICAR V VELENJU
Danes ie prišel v Velenje general polkovnik Ivan Dolničar, ki spremlja potek akcije NNNP v Šaleški dolini. Dopoldan si je z izrednim zanimanjem ogledal tudi vajo v Gorenju. V Velenju pa so kot opazovalci tudi predstavniki pokrajinskega štaba za zahodno Štajersko.
SPONTANE AKCIJE PIONIRJEV
V petek zvečer, pred sklepnim delom akcije NNNP, so se tako v Velenju in Šoštanju, kot v drugih krajih naše občine, pojavili na zgradbah, po telefonskih drogovih in drugod letaki, ki so jih spontano napisali pionirji. Na njih so napisali g^sla o njihovi ljubezni do domovine in o njihovem velikem vzorniku in učitelju, tovarišu Titu. Tako so znova dokazali, da imamo tako mladino, na katero smo lahko resnično ponosni, kar večkrat v svojem govoru poudarja tovariš Tito.
»SOVRAŽNIKOV" STRAH ŽE NA ZAČETKU
Sinoči, po začetku akcije Nič nas ne sme presenetiti so se skoraj na celotnem območju občine Velenje pojavili letaki z nam svražno vsebino. Sovražnik" je imel težave že pri trošenju letakov, saj so ga marsikje, kljub izredno temni noči, budni krajani opazili in mu preprečili trošenje letakov.
Kmalu so začela prihajati na sekretariat akcije NNNP poročila iz krajevnih skupnosti o pojavu sovražnih letakov, katere so seveda takoj uničili. Uničili pa so tudi vse tiste letake, kijih je uspel sovražnik nastaviti. Tako je namera sovražnika, da bi vnesel zmedo med naše (i.iovne ljudi in občane, doživela krah že na samem začetku.
69 OBČANOV PRVIČ DAROVALO KRI
Med „bombnim napadom" na Velenje je bilo tudi nekaj „hudo ranjenih" občanov. Za-
nje je bila potrebna kri. Občin-ski odbor RK je hitro organiziral izredno prostovoljno krvodajalsko akcijo, med katero je vehko naših delovnih ljudi in občanov pokazalo visoko stopnjo humanosti. V Velenju je bila v četrtek in petek redna krvodajalska akcija, med katero je darovalo kri kar 538 občanov. Danes je spet prišlo na odvzem krvi 290 krvodajalcev, med njimi pa je bilo kar 69 takšnih, ki so kri darovali prvič.
CIVILNA ZAŠČITA USPEŠNO OPRAVILA SVOJE NALOGE
Danes, ko so alarmni znaki naznanili prenehanje vseh nevarnosti, so enote civilne zaščite nemudoma stopile v akcijo. Ruševine, požari in ranjenci so zahtevali takojšnje akcije in temu ustrezno so se ravnale ekipe za nudenje prve pomoči, gašenje požarov in ostale naloge. S svojim delom so pokazale, da so dobro usposobljene tudi za morebitne nepredvidene dogodke.
„RAČUNAJTE NA NAS!"
Pionirji pionirskega odreda Ivan Kovačič Efenka iz osnovne šde Gustav Šilih Velenje so sprejeli na pionirski konferenci naslednjo obljubo vsem občanom občine Velenje:
Kot najmlajši člani naše socialistične, samoupravne družbe se vključujemo po svojih močeh v akcijo NNNP. Iz pionirske konference, ki poteka v izrednih pogojih, vam pošiljamo obljubo:
„RACUNAJTE NA NAS!"
LETAKI, GLASILA
V delovnih organizacijah in krajevnih skupnosti so takoj po odkritju „sovražnih letakov" začeli s pro-tiakcijo. Tam, kjer so imeli za to možnosti, so natisnili letake in izdali gasila ter v njih seznanili delovne ljudi in občane z neuspelo nočno akcijo sovražnika in s potekom akcije NNNP.
VEČINA DELAVCEV NA DELOVNIH MESTIH
V delovnih organizacijah naše občine je bil danes delovni dan. Kljub akciji NNNP, v kateri je dopoldan sodelovalo blizu 4.000 ljudi in občanov, se je proizvodnja odvijala normalno. Tako seje uresničilo pričakovanje sekretariata akcije NNNP, da zaradi preizkusa naše obrambne varnosti in samozaščite ne bi trpela proizvodnja.
Prebivalci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji slavijo 6. oktobra krajevni praznik Letos so slovesnosti pripravili ob zaključku akcije NNNP - Številne prireditve in i
delovni uspehi
Prebivalci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji slavijo 6. oktobra praznik svoje krajevne skupnosti v spomin na pomembne dogodke, ki so se tega dne, leta 1943 zvrstili v kraju. Letos so dan praznovanja premaknili za teden dni nazaj in tako svoje slavje združili z zaključkom akcije Nič nas ne sme presenetiti.
V krajevni skupnosti Rečica so se tudi tokrat izkazali. V nedeljo dopoldne so najprej proslavili svoje delovne uspehe. Namenu so namreč iztočili dva nova posodobljena odseka lokalnih cest, ki so nov dokaz sdidarnosti in delovne zagnanosti tukajšnjih prebivalcev. Tokrat so se izkazali prebivalci Pobrežij in Home, krajevna skupnost pa je bogatejša tudi za nov odsek ceste proti Podkriž-niku.
Prav tako dopoldne so na Rečici pripravili vrsto športnih srečanj. V malem nogometu so se pomerili igralci Rečice in Eikroja. Vsa ekipa je bilabdjša v enem pdčasu, nakoncu je bil rezultat neodločen, po streljanju sedemmetrovk pa so slavili Rečičani. Igrala so tudi dekleta. V zanimivem srečanju so bile nekdiko spretnejše Rečičanke in so tako vrstnice iz Eikroja ugnale z 2:0. Svoje moči so pomerili tudi mladi in stari. Skorajda so bili stari boljši, saj so mladi rezultat izenačili tik pred koncem tekme in še to iz enajstmetrovke. Odločale so torej enajstmetrovke in pri teh so imeli mladi nekdiko več sreče.
Istočasno so iz Pobrežij, Grušovlja, Šentjanža, Pdjan, Dol Suhe in od drugod krenile pohodne enote, ki so jih sestavljali borci, mladinci, taborniki, gasilci in drugi. Vsi skupaj so se ob 11. uri zbrali na igrišču na Rečici, kjer so pripravili osrednjo slovesnost ob prazniku krajevne skupnosti in obenem za-
ključili prireditev ob uspešno opravljeni akciji Nič nas ne sme presenetiti. Za slavje so pri-
pravili bogat kulturni pre ki so ga izvedli pevci, ml; in pionirji.
obvestilo
V	petek, 5. oktobra 1979 ob 19. uri, bodo v razstavni! prostorih kulturnega centra „lvan Napotnik" Velenje odprli | razstavo pastelov slovenskega slikarja in grafika Božidarja Jakca, ki letos prsnuje 80-letnico rojstva. Uvodno beseda I na razstavi ..slovenska pokrajina v delih Božidarja Jakca" bo [ imel Bogdan Pogačnik, v kulturnem programu pa bol sodeloval Slovenski oktet Razstava, nad katero je pokro-l viteljstvo prevzela skupščina občine Velenje, bo odprta dol 15. novembra 1979, vsak dan od 9. do 18. ure, v sobotopa| od 9. do 13. ure.
V	soboto. 6. oktobra 1979 ob 18. uri, bodo v okviru praznovanj občinskega in krajevnega praznika Šoštanj ter ob I 60-letnici DPD ..Svoboda" Šoštanj odprii nove razstavne| prostore v domu kulture Šoštanj, v katerih bo stalna galeriji umetniških del Ivana Napotnika. Ob otvoritvi bo kn kulturni program, v katerem bodo sodelovali soprani* Sonja Hočevarjev^ tenorist Rajko Koritnik in basist Ladko| Korošec. Galerijo bo odpri Napotnikov dolgoletni prija« Božidar Jakac.
Kulturni cen« IVAN NAPOTNIK I Velenje f
„NAS CAS", glasilo S stične zveze delovnega ljud izdaja Center za informin propagando in založništvo V nje, Velenje, Foitova 10, p. o.
„NAS CAS" je bil ustanovijo
1. maja'1965; do 1. janu 1973 je izhajal kot štirinajs dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR",| kot tednik pa izhaja „fML CAS" od 1. januarja 1973 na-1 ptej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Ta Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična uredn
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foito
10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni n* Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 din (za inozemstvo 360 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tisi ,.Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za , ,NAS ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije iz... sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febn 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
v ,
'• -
m mm

fl? 1 '
Starejšim krajanom so v ŠOŠTANJU pri umiku v zaklonišče pomagali pripadniki narodne zaščite oziroma ekip prve ponoči
Sdaiji so se vsepovsod zelo resno in odgovoi vključil v akcijo. Na posnetku ljubenduš daiji
—r" -
Tak de pa izgleda eno od sodobnii in lepo urejenih zaklonišč v naši občini.
V Domu za starejše občane v Vdenju so pripravili vse potrebno za evakuarijo