PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV.—NO. 838.	CHICAGO, ILL., 4. OKTOBRA (October 4th), 1923.	LETO—VOL. XVIII.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. ■ i H = --' i
Mednarodni odnošaji v sedanji uredbi.
Premagali smo naravne meje! Odpravimo tudi umetne ograje!
Kadar ena uporna sila strmoglavi vlado svoje dežele, ima pred seboj najvažnejši problem: bo li nova vlada priznana od tujih držav?
Mussolinijevi fašisti so vrgli parlamentarno vlado in postavili svojo z Mussolinijem na čelu kot diktatorjem. Ni eden poslanikov tujih držav ni šel iz Rima in nekateri so Mussolinije-vo revolucij o celo javno poveličevali. Vlade kapitalističnih držav so sprejele coup d' etat v Italiji na znanje in diplomatični stiki so ostali "prijateljski" kakor so bili.
General Primo-Rivera, sedanji diktator Španije, je obvestil španske poslanike v Rimu, Parizu in v Londonu o svojem načrtu že pred revolucijo. Zabičil pa jim je, da ne smejo ničesar črhniti, ako ne pride do revolucije, ali ako se mu revolucija ponesreči. Namen obvestitve je bil: Kakor hitro pride v Španiji do prevrata in se militaristi polaste vlade, morajo španski poslaniki v omenjenih mestih pojasniti vladam, lak značaj ima španska revolucija, in jih zagotoviti, da je vredna priznanja. Primo-Rivera je fes izvršil svojo "revolucijo", španski poslanild so vladam takoj hiteli pojasniti kaj je na stvari, in vse je v redu. Ne v Parizu, ne v Londonu, te v Rimu se niso zgražali nad nasilnim strmo-{lavljenjem "demokratične" vlade in francoski ter ameriški republikanci niso protestirali proti gaženju španske konstitucije. i Grška oficirska vlada je imela nekoliko več težav v zadevah priznanja od strani tujih vlad, toda kaj hujšega se ji ni pripetilo.
Ko je bila Rolgarija poražena in kralj Ferdinand pobegnil, je prišel na krmilo Stamboli-ski, ki so ga zavezniške vlade od kraja nekako študirale in opazovale. Končno so sprejele njegov režim na znanje in poslale v Sofijo svoje poslanike. Prišla je nova revolucija, ki je vrgla kmečko vlado, umorila Stamboliskija, proglasila nekako diktaturo, in vlade velesil so to sprejele brezbrižno na znanje. Cankova vlada je bila priznana brez ugovarjanja.
Mnogo več težav pa je imela Srbija po u-moru kralja Aleksandra Obrenoviča in kraljice Drage. Najbolj so se zgražali v Londonu, kjer Srbom niso mogli odpustiti vse do svetov-
ne vojne krvavega čina. Kralju Petru so očitali, da se je na razbojniški način zrinil na prestol.
Rusija in Mehiko.
Revolucija v Italiji ni bila niti malo socialna revolucija v protikapitalističnem smislu; i-sto velja za Grško, Rolgarijo in druge dežele, kjer se posebno zadnja leta prakticirajo nasilna strmoglavljenja vlad. Zato je "velesilam" vseeno, kdo vlada; glavno je, da ostane v socialnem in gospodarskem oziru vse tako kakor je bilo.
Toda ruska revolucija ni pomenila samo strmoglavljenje carizma, ampak tudi socialno revolucijo ljudstvu v prid. Naperjena ni bila samo proti prejšnjemu režimu, ampak tudi proti obstoječemu ekonomskemu sistemu. To je v pa za "velesile" povsem druga stvar, katere ni tako lahko priznati.
Republika Mehika se je zvijala dolga leta pod peto mednarodnega kapitalizma. Po priro-dnih zakladih ena najbogatejših dežel na svetu je bila vseeno revna in njeno prebivalstvo je moralo živeti v nižinah mizerije. Dogajale so sc revolucije druga za drugo dokler ni zmagala o-na, ki je imela za cilj izgnati tuje kapitalistične interese iz dežele in vrniti naravna bogastva in zemljo mehikanskemu ljudstvu, kateremu pripada.
To je bil po mnenju mednarodnih bankirjev in industrialcev rop tuje lastnine in vlade so razumele migljaj. Mehika pa je izprevidela, da potrebuje priznanje. Moč Zedinjenih držav je napram Mehiki preogromna, da bi mogla slednja živeti v izolaciji. Ameriška vlada" ni priznala Obregonove vlade. Ampak Obregon je moral priznati ameriško vlado in imeti ves čas svoje "neoficielne" zastopnike v Washing-tonu. Ameriško lastnino v Mehiki je moral pro-tektirati bolj pazno kakor mehiško. Paziti je moral na vse strani, da ni izzval prevelike jeze svojih severnih sosedov.
Ameriški agentje pa so mešetarili v Mehiki. Veliki kapitalistični interesi so narekovali mehiški vladi pogoje, pod katerimi si lahko iz-posluje priznanje v Washingtonu. Ko so bili agentje gotovi s svojim mešetarenjem, so na-
mignili doli v Washington, da se lahko prično uradna pogajanja, ki so se na to res pričela.
Danes je Obregonova vlada od strani ameriške vlade priznana. Pod kakimi pogoji — to ameriškemu, niti mehiškemu ljudstvu ni bilo še pojasnjeno. Pogajanja so se vršila za zaprtimi vrati. Jasno je eno: Ameriški, angleški in drugi kapitalisti niso na izgubi.
Izmed drugih zahtev ameriških agentov mehiški vladi je bila, da mora mehiška vlada pomesti radikalce z odgovornih mest v vladnih oddelkih in njihova, mesta izpopolniti z "zanesljivimi" ljudmi. Kakor se glase poročila iz Mehike, se to že izvaja.
Mehiška konstitucija, kakor jo je izdelala revolucija, ni izpremenjena. Poročajo pa, da so jo pri pogajanjih za priznanje sklenili tolmačiti tako, da ne bo v škodo tistim kapitalistom, ki imajo v Mehiki svoje interese.
Možno je, da Obregon ni mogel postopati drugače. Verjetno je, da se je trudil izvojevati v pogodbi za priznanje najboljše pogoje v grid mehiškemu ljudstvu. Ampak GOTOVO je, da so konferenco prevladali interesi, ki so nasprotni interesom mehiškega kakor ameriškega ljudstva. Obregonova vlada ni mogla dobiti mnogo zaslombe v Zed. državah, kajti v naši republiki ni nobene jake skupine, ki bi mogla v takih vprašanjih odločilno vplivati' na administracijo v Washingtonu. To moramo imeti vedno pred očmi, posebno, kadar hočemo kritizirati postopanje mehiške vlade.
Priznanje Rusije.
Rusija si je izvojevala priznanje že od mnogih dežel in v Moskvi se nahaja številno di-plomatično zastopstvo raznih evropskih in azijskih držav. Ampak "velesile" jo še niso priznale, dasi imajo nekatere v Moskvi svoje diplo-matične agente.
Ako hoče Rusija ugoditi zahtevam kapitalističnih interesov, mora predvsem postati strogo kapitalistična država, priznati obzveznosti prejšnjih vlad in se predati na milost in nemilost svojim upnikom. "Priznajte dolgove!" je najglasnejši pogoj.
Sovjetska Rusija želi stopiti z velesilami v diplomatične stike, to je, ona želi, da bi jo vlade priznale. Ampak Rusija ne mara žrtvovati revolucije za diplomatična priznanja.
Med Moskvo in drugimi vladami po svetu se vrše skoro neprekidno pregovori, ki imajo privesti do priznanja. Ruski zastopniki konfe-rirajo z zastopniki kitajske vlade, japonske vlade, angleške, tudi francoske in z zastopniki drugih vlad. Taka pogajanja se ne vrše s pompom v dvoranah in vriščem po časopisju, ampak mirno, večinoma za zaprtimi duri. Načelo vseh takih pregovorov je: "kaj mi daš, da ti dam?"
Rusija želi kredite, da bo mogla razviti industrijo in developirati naravna bogastva. Pri-
pravljena je dati koncesije kapitalističnim kombinacijam, toda pod pogoji, da bi imela i njih koristi tudi Rusija in ne samo zunanji kapitalisti. Ni pa pripravljena priznati carskih dolgov, in če jih bo kedaj, bo to storila radi tega, ker ne bo drugega izhoda. V pogajanjih i zastopniki tujih vlad je šla skoro do pol pota. Ruski državniki izjavljajo, da dalj ne bo šla in ne mara iti. Ako bodo mogli ostati pri svojih izjavah, odvisi od razmer v bodoče.
Boji za priznanja so povprečnemu človeku tuji in ne razume, čemu je treba toliko sitnosti v stvareh, ki se mu zde malenkostne. Ampak kakor ne morejo prebivalci ene vasi, ene občine, ene dežele ali države živeti odtujeni in i izolaciji drug od drugega, tako ne morejo države. Naš svet je en svet, na katerem je človek premagal vse naturne meje. Hribe je prevrtali predori, po močvirjih je zgradil trdne ceste, dežele je prepregel z železnicami, morja, te največje naravne meje, je preplovil z ladjami, preko gora leta z zrakoplovi. Pogovarja se iz Pariza v London veliko ložje, kakor se je svoječas-no sosed z dve uri hoda oddaljenim sosedom. In ker je človek premagal te meje, je ustvarili metne. Te so mu v nesrečo, kar pa še ni spoznal in skorogotovo še dolgo ne bo.
V davnih časih, kar pa v resnici ni še tako daleč nazaj, so prebivalci ene vasi hodili v druge na roparske pohode in obratno. Drug drugemu so kradli. Bogastev pa zato ni bilo nič več. Danes so taki načini ropanja prepovedani, kar je v interesu prebivalcev vseh vasi. Ampak mesto malih roparjev imamo velike, Kakor so nekoč vaščani ene vasi poželjivo gledali po bogastvu sosedne vasi, tako gledajo sedaj kapitalistične kaste dežel požrešno po bogastvih drugih dežel. In tako imamo še zraeF rom rope. Kakor smo jih iztrebili v malem obsegu, tako jih bomo morali v velikem. Kadar se to zgodi, izginejo boji za priznanja in izginile bodo tudi umetne meje, ki nas ločijo d od drugega, vsega skupaj v škodo. To se ne zgodi jutri od zori. Ampak dogodilo se bo, vsaki dan malo.
AU VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Tekoča številka "Proletarca" je Q<lf) Ce je številka poleg vašega nas- ^aX lova manjša kakor je tu ozna- ^^W cena, je to znamenje, da vam je naročnini potekla.^Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic.
Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihraniti upravništvu delo in stroške. Če mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"!
Aktivnosti finskih sodrugov.
AUGUST CLAESSENS.
V štirih mestih države Massachusetts se je meseca avgusta pričelo z interesantnem eksperimentom. Konspiracija o kateri tu pišem, je blila sledečo kombinacijo sil: Finska socialistična federacija države Massachusetts, Socialistična Mladinska Liga vzhodnega distrikta in odbor socialistične stranke novoangleškega distrikta. Vse te sile skupaj so se zavzele napraviti eksperiment v vzgojevalni kampanji. Naj-prvo bi se pričelo z enim predavateljem, ki bi se mudil po teden dni v vsakem izmed sledečih mest: Fitchburg, Gardner, Boston in Maynard. fcornik bi predaval serijalno o naukih socializma v čim poljudnejšem tonu, tako da bi ga mladina, kateri bi bila ta predavanja najbolj lamenjena, razumela in mu sledila. Za predavatelja so se obrnili na glavni stan soc. stranke in tako je bila meni poverjena ta naloga.
Učimo se od finskih sodrugov. | Ozadje tega podvzetja je zelo interesantno. 1'mnogih mestih in 'mestecih države Massachusetts so finski so drugi tekom let zgradili naj-izornejše, prospevajoče socialistično gibanje. Njihovi socialistični klubi v Fitchburgu, Gard-iierju in Maynardu imajo stotine članov. Toda iitajte naprej.
i Finski sodrugi se niso zadovoljili samo z velikim številom članstva. Njihove organiza-tijeso bile in so aktivne ne samo na političnem, ampak na vseh poljih dela. One lastujejo trasne majhne in velike dvorane, gledišča, parte, tiskarne, kooperativne pekarne, mlekarne, Iranilišča, knjigarne, kreditna društva, banke in konsumne prodajalne. Finski socialistični dnevnik in mesečnik, ki izhajata v Fitchburgu, imata tisoče cirkulacije po vseh krajih dežele, tjer žive Finci. V vsakem mestu, kjer obstoje finski socialistični klubi, imajo svoje godbe, orkestre in pevske zbore. Vsakemu je dana priložnost, ako ima muzdkaličen talent in veselje Jo glasbe, da se izvežba v godbah, orkestrih in pevskih zborih, ki so deli soc. organizacij, j Ali se morejo še katere druge organizacije primerjati finskim?
' V sredi avgusta sem imel priliko prisosto-vati eni njihovi dramski predstavi v finskem poletnem gledišču v parku finske socialistične organizacije v Fitchburgu. Povem vam, da so me igralci iznenadili in igranje se mi je zdelo tako dovršeno, da bi si tudi v moskovskem u-metniškem gledališču ne želel boljšega. Med i-gralniškem osobjem je bil samo eden profesionalen gledališki igralec, vsi drugi so bili dile-Imtje, toda vsi talentirani za nastopanje v iramski umetnosti. Tisoče Fincev iz Fitchbur-ga in bližnjih ter daljnih krajev je prihajalo posečati te priredbe. Kajne, človek je vesfel takega ljudstva!
Radi vsestranske aktivnosti finskih sodrugov predstavljajo oni življenje in cvet finskih naseljencev v Zed. držiavah. Oni prednjačijo v delu na kulturnem polju, s svojim vztrajnim delom za socializem so vodilna politična sila, zadružno gibanje je njihovo delo.
Finski socialisti v Ameriki pa se ne zadovoljujejo samo z delom med svojim narodom. To bi bilo zanje premajhno polje. In tako vidimo, da so podvzeli že nešteto poizkusov širiti socialistično misel in negovati socialistične aktivnosti tudi med drugimi priseljenem narodi in med Amerikanci. V raznih kampanjah naše stranke so storili v mnogih mestih več kot vse ostale socialistične skupine skupaj, in če slednjih ni bilo, so bili finski sodrugi vodilna agita-cijska sila.
Toda kljub ogromnim žrtvam in energiji, ki so jo dali v propagandi za širjenje socialistične ideje med delavstvom drugih narodnosti, niso dosegli nikdar takega uspeha kakoršnega so želeli. Velikokrat so se pritoževali, kadar se jim kaka večja agitatorična akcija ni obnesla. Ampak odnehali niso.
Obvarujmo mladino!
Razun teh težav so finski sodrugi kmalo občutili še eno drugo, dalekosežno nevarnost. Mladina finskih starišev je odraščala, se mešala med drugo mladino in si navzemala navad in brezbrižnosti, ki je lastna ameriški mladini. Nov jezik in nova kultura (ali boljše, pomanjkanje kulture), je odvračala finsko mladino od idealov in ambicij njenih starišev. To jih je vznemirjalo. Kako odpomoči?
Kokoši dajte v gnezdo račja jajca. Izvali jih in na dan pridejo mlade račtice. Koklja jih vodi in se ji zdi, da je nekaj narobe. Dovede jih do mlade, in račice v vodo! Koklja se togoti, jih kliče in svari, toda račice se ne zmenijo.
Finci so premišljevali, študirali in potem odločili, da ni potrebno, da bi bili njihovi otroci podobni takim racam, tudi ako se oprijemajo običajev in razvad ameriške mladine, kot je n. pr. jazz. Končno so energične j ši in daleko vidnejši finski sodrugi pričeli z agitacijo za organiziranje finske mladine v socialističnih mla-dinskh krožkih—in po stari finski navadi so u-speli.
Kmalo ste videli v prostornih finskih dvoranah živahno vryenje finske mladine, organizirane v Socialistični mladinski ligi (Y. P. S. vr, pridružena soc. stranki.). Potem se je dogodil drug čudež. Ko se je finska mladina poučila o socializmu in se izvežbala v agitaciji, je pričela delovati med ostalo mladino v šolah in izven šol. Ostalo si lahko mislite sami.
Dasi so se ti mladinski socialistični krožki pričeli samo med finsko mladino, so nagloma postajali zbirališča mladine vseh drugih narodov, zastopanih v tej deželi. "Bodočnost spada mladini!" Povsod po dvoranah vidite na ste-
nah gesla socialističnih mladinskih krožkov. Tako so finski sodrugi pripomogli k zgradbi strukture, ki bo postajala večja in večja in spravila socialistično gibanje v tem kotu Amerike, znan kot Nova Anglija, pod svojo streho.
Nagel napredek Socialistične mladinske lige je prinesel nov problem starejšim finskim sodrugom—vprašanje sistematične socialistične izobrazbe. In radi tega problema se nahajam v teh krajih. Zakaj ravno so določili vroči avgust za to delo, mi ni prav jasno. Vse kar vem je to, da sem tukaj in da me naloženo delo zelo veseli.
Pred nekaj dnevi sem ravno končal s serijo predavanj v Fitcburghu. Tukajšnji mladinski krožek ima 80 članov. Seveda je treba razumeti, da ne vzamejo vsi člani stvari za resno, niti niso vsi "lačni" predavanj, kakor je med mladino navada, in kar se tega tiče, tudi med odraščenimi. Predavanj se je udeleževalo (eno vsak večer in dva predavanja ob sobotah in nedeljah) od 15 do 50 mladeničev in mladenk, povprečno okoli 30 na vsakem predavanju. Razun teh so prihajali na predavanja tudi odraščeni. Izmed starejših sodrugov je po-setil moja predavanja tudi Oskari Tokoi, bivši ministrski predsednik finske socialistične republike, ki je bila po kratkem času svojega življenja udušena v krvi s pomočjo kajzerjevih čet. Tokoi je sedaj stanovnik Zedinjenih držav in urejuje finski socialistični dnevnik Raivaaja. Eno predavanje se je vršilo na vrtu v senci krasnih jabljan, ki ga lastuje finski socialistični klub v Fitchburgu.
Potem sem šel v Gardner, 15 milj zapadno od Fitchburga. Rad bi, da bi me videli tu pri delu tisti naši bojevniki, katerih gorečnost se o-hlaja radi pobitosti, ki so se jo navzeli vsled počasnega napredka v tej v delavskem gibanju zaostali deželi. Da, rad bi, da bi prišlo sem celo krdelo takih obupancev. Prizor—veliko poslopje s krasno dvorano, zadružno prodajalno, v kateri se dobi vse kar človek potrebuje, prostorna čitalnica s časniki iz vseh krajev sveta, največ finskih, velika knjižnica itd. V gornji dvorani se vrši kratek koncertni program, ki ga izvaja naš orkester; videli bi kakih petdeset mladenk in mladeničev, polni življenja, vsi vedri in veseli, kako slede predavanju, kako ploskajo, kadar se jim kaj izredno dopade. Od kar sem tu, sem se v tukajšnjih mladinskih krožkih pomladil za deset let in zdi se mi, da bom postal še mlajši, kadar končam svoje delo v Gardnerju.
Borba za socializem potrebuje trdnih, lojalnih borcev, ki se nikdar ne utrudijo, ki vedo, da njihova zmaga pride, če preje padejo, vedo, da bodo drugi zavzeli njihova mesta v naših bojnih vrstah. Tako se vrši naš boj vse od časa, ko je zaplapolal naš prapor medparodne solidarnosti, enakosti, bratstva in pravičnosti.
"Daily Herald" in anglešk delavstvo.
V Londonu izhaja dnevnik "Daily Heral ki ga izdaja angleško delavstvo. Od kar o' ji, se mora boriti z velikimi finančnimi težk mi, kakor večinoma vsi drugi delavski listi svetu. "London Daily Herald" ima 300,000 ročnikov, da pa bi se izplačeval, bi jih m imeti pol miljona.
Na seji posebnega odbora angleških kovnih unij in delavske stranke, ki se je v 23. avgusta t. 1., je bilo zaključeno, da se poroči kongresu angleških delavskih unij, na svoji bodoči konvenciji sklene prenehati dajati omenjeni dnevnik. Na podlagi tega poročila bi Herald prenehal 30. septembra, vzrok priporočilu je navajal odbor, da se z nimi kampanjani ni moglo dobiti 200,000 n naročnikov in izgleda, da se jih tudi v bi'* bodočnosti ne bo dobilo; pokrivati izgubo blagajen delavskih organizacij pa je zanje veliko breme.
Kongres delavskih unij Anglije se je prve dneve septembra, na katerem je bilo ključeno, da se življenje Heraldu podaljša nadaljne tri mesece. Ako se med tem č ne dobi dovolj novih naročnikov, bo pren
Z izdajanjem angleških dnevnikov, bilo v Angliji ali v Zedinjenih državah, so zve-ogromni stroški. Delavski dnevniki mo konkurirati s kapitalističnimi in ako ne more prinašati toliko materij ala, slik in novic, ka kapitalistični, ne dobe naročnikov, in če ne be naročnikov, nimajo oglasov. Slednje vel posebno za dnevnike v Zed. državah.
Razširjeni newyorški angleški dnevniki majo nad pol miljona dnevne cirkulacije. fr ška "Tribuna", glasilo zavednega kapitalr" nega sloja, ima do 600,000 dnevne cirkula Njeni izdatki znašajo milj one dolarjev na in istotako dohodki. Kapitalistični dnevniki lajo dobiček, prvič, ker so se pričeli razvi' ko še ni bilo nikakega delavskega časopi drugič, ker imajo velik ustanovni kapital, tjič, ker so deležni ogromnih podpor od k talističnih elementov, četrtič, ker imajo do lovice prostora napolnjenega z drago plačan' oglasi, in petič, ker jih ljudstvo naroča in "
Ako bi se bili delavski dnevniki in ted pojavili ob istem času kot kapitalistični, bi ba za obstanek delavskega časopisja ne bila ko huda. Z malim kapitalom se ne more četi izdajati dovršeno urejevan list. Ljudje navajeni citati gotove liste, pa ne segajo po vih, ki so poleg tega da so novi tudi "slabši manjši od kakega "Worlda" ali "Tribune",
Malo je delavcev v Ameriki, ki bi mogli zumeti, s kakimi težavami se mora boriti n "New York Call". (Po 1. oktobru "New Y Leader"). Ko socialistično delavstvo v
Torku ni moglo več samo zmagovati breme-na, je pozvalo na pomoč unije, ki so vzele dve tretjine lastninskega deleža tiskovne zadru-ge,ki izdaja "Call" in s tem seveda tudi odgo-ranost za njegovo financiranje. List ostane liidi v nadalje urejevan v socialističnem duhu. j Londonski "Daily Herald" je imel vedno pnotne težave. Ko se je pričela oborožena kam-panja zaveznikov proti sovjetski Rusiji 1. 1918 in 1919, je stalo to glasilo angleškega delavstva vedno na strani ruske revolucije in vodilo pro-lagando proti intervenciji. Tedaj so agenti so-tjelske vlade ponudili "Heraldu" svojo pomoč (gotovini, ki jo je uprava lista odklonila. Od-ivor je bil, da ako angleško delavstvo ne bo moglo vzdrževati dnevnika s svojimi sredstvi, {ane bo imelo, toda pomoč od zunaj odklanja. Stvar je prišla v javnost in Herald je s svojim (»stopanjem dobil med delavstvom še večji u-td. S svojim pisanjem v prilog sovjetske iisije je mnogo vplival na javno mnenje v ingliji.
"Daily Herald" ni edini list, ki ga izdaja ugleško delavstvo. Toda "Herald" si je prido-il ugled kot svetovni list in če bi prenehal, bi i pomenilo veliko izgubo angleškega delavstva i časnikarskem polju. Sedaj, ko je uprava dala delavstvu na izbero, ali podpreti svoj levnik, ali pa ga izgubiti, je upanje, da bo spoznalo opasnost in šlo na delo, da se mu pri-lolii nadaljnih 200,000 naročnikov.
^ t^ * Ako vas je pet.
(Iz urada tajništva J. S. Z.)
Ako vas je v vaši naselbini pet, šest ali de-i, ki ste razredno zavedni, toda še niste orga-izirani, se dogovorite in skličite sestanek. Pobi se obrnite na tajništvo JSZ., ki vam pošlje »trebne listine za ustanovitev kluba. Ko jih ibite, skličite ustanovno sejo, ako se ni že vrla.
i Pogovorite se o delu, in izvolite odbor: jnika, organizatorja in zapisnikarja ter nad-irni odbor. Ako potrebno, izvolite lahko že na ji seji tudi druge odbore, oziroma odseke, late, da boste zastopani v centralnem odboru trajne organizacije socialistične stranke.
Ko je klub ustanovljen, je prva dolžnost instva, da ga napravi aktivnim. Sodeluje naj i vseh akcijah naše stranke in JSZ., in kadar ure, naj podvzame lokalne akcije, i Socialistični klub naj bo tudi šola sodru-i. v kateri naj se drug od drugega uče v po-lavanju socializma.
Socialistični klub ne sme pozabiti tudi na me druge svoje naloge. Kakšne so, razvidite bko iz referatov in resolucij, sprejetih na IV. faera zboru JSZ., ki se je vršil v tem letu.
Ako zapisnika tega zbora nimate, nam pišite po kopijo, in ga pazno prečitajte.
Somišljeniki, te besede so namenjene vam, ki soglašate s socialističnim gibanjem in z njim simpatizirate, toda še niste organizirani. Ako je vas tisoč izven JSZ., pomeni, da je to le tisoč posameznikov, s katerimi se ne more ponašati nobena organizacija. Ako pa bi bili včlanjeni v JSZ., bi to pomenilo TISOČ več članov za JSZ. in TISOČ več za socialistično stranko.
Ako vas je najmanj pet v naselbini, organizirajte socialistični klub. Ako vas je le par, pristopite od začetka kot člani "at large" direktno k JSZ. Ko vas bo dovolj za ustanovitev kluba, ga ustanovite.
Enotna fronta je lepa reč. Če bomo samo govorili o nji in se pritoževali, zakaj ni delavstvo složno, ne bomo prav nič pripomogli k slogi. Ako pa se organiziramo v socialistični stranki, smo že s tem mnogo storili za enotno fronto. Nekje morate biti, ako hočete kaj šteti! Torej postanite član socialistične stranke!
Irska po volitvah.
Politično življenje na Irskem se je po volitvah poslancev v parlament "svobodne irske države", ki so se vršile pred par tedni, nekoliko umirilo. Izgredov, vsaj začasno, ni več toliko kakor jih je bilo.
Cosgrave, predsednik irske vlade, je dal zapreti De Valero, voditelja irskih republikancev in večje število De Valerovih vodilnih pristašev. S tem je zelo oslabil republikansko opozicijo.
Razmerje strank v irskem parlamentu Je sledeče:
Število poslancev
Vladna stranka.................. 63
Republikanska stranka .......... 44
Delavska stranka................ 15
Kmečka stranka ................. 16
Neodvisni ......................... 15
Skupaj..........................153
Vladna stranka, ki je za sedanjo formo irske države in za sedanje odnošaje z Anglijo, je najjača stranka v parlamentu, toda nima večine nad drugimi strankami. Ampak republikanska stranka je skoro osamljena, kajti v gotovih vprašanjih, n. pr. glede odnošajev napram Angliji, so druge stranke s Cosgrawovo stranko in za sedanjo formo irske države.
Mnogi so pred volitvami pričakovali, da bo dobila delavska stranka večje zastopstvo kakor ga je. Vzrok, da ni številnejše zastopana, je v notranjih sporih, ki jih je po trditvah nekaterih opazovalcev povzročil James Larkin, kateri je bil svoječasno deportiran iz Zed. držav radi svojih "ekstremno radikalnih" aktivnosti. Jim Lar-
kin je poznan tudi nekaterim našim delavcem, ki so ga videli na raznih shodih. Pred par leti je bil na agitacijski turi za ameriško socialistično stranko.
Irska je v zadnjih par letih radi notranjih bojev, ki so bili večinoma nasilnega značaja, veliko trpela, posebno v gospodarskem oziru. To Je vzrok, da so danes tudi ostale skupine, razun republikanske, pripravljene tolerirati formo "svobodne irske države", pridružene Veliki Britaniji, in delati za gospodarsko povzdigo dežele.
^ i^l
Zavese se odgrinjajo.
(Konec.)
LUMPARSKA TAKTIKA.
Ti Ziniči in Fisherji so članstvu svoje federacije .pripovedovali, da se mora vse delati "tajno". Članstvo naj samo posluša, izvršuje ukaze in plačuje stroške. Člani so verjeli in tako je prišla situacija tako daleč, da je nastala v njihovem uradu "grozna korupcija". Tega nismo zapisali mi, ampak Cvetkov, bivši urednik Radnika in bivši vodja hrvatskih komunistov v Ameriki. V članku nadaljuje iz opisovanjem, kako je Fišer pridno intrigiral naprej in izrival s pomočjo fanatičnih, zavedenih članov vse sposobnejše sodruge iz gibanja. "Novi Svijet" piše nadalje: "Zopet je odšel en član odbora in, mi smo ntko jutro opazili v uradu Lojena, ki je bil pozvan iz New Yorka, da zavzame mesto odbornika in ob enem mesto pomočnika v uradu. Fišer ga je pozval sem, ker sta si z Lojenom osebna prijatelja. Odbor pa — četudi ni poznal Lojena — je pogoltnil Fišerjevo pilulo, da je Lojen "zelo dober revolucionar". Čikaško ičlanstvo sploh ni vedelo, kakšne premembe se dogajajo. Na isti način je prišel v tajništvo Rajkovič in, v uredništvo Mikalački potem ko smo mi odšli iz uredništva "Radnika".
"Vse to se je vršilo privatno in prijateljsko, pod firmo revolucije! Nekaj časa so imeli v odboru večino nameščenci in razume se, da so mogli delati kar se jim je zljubilo. Protiviti se njim bi pomenilo protiviti se tretji intern,acionali in ruski revoluciji. Njihova metoda je bila za las podobna popovski, ki so rla očitke odgovarjali: "Ne glejte, kaj mi delamo, ampak poslušajte, kaj vam govorimo!" Ako smo zahtevali, naj voli odbornike članstvo, kadar je bilo kakšno mesto izpraznjeno, so nam vrgli kot razlog Rusijo, kjer ni časa obračati se na članstvo. Kakor vidite, so se smatrali za nekak revolucionaren odbor, kakor je n. pr. petro-grajski sovjet, ki nima časa iskati mišljenje članstva.
"Gledali smo vse to, vedoči, da se Žiničevo geslo: "V odboru'morajo biti samo protivniki urednika", točno izvaja.
"Skozi šest ali sedem let pred tem nismo bili navajeni gledati tako korupcijo in samovoljo v gibanju in naravno je, da smo se protivili. Odbor je odločeval o raznih stvareh in dogajalo se je, da nas ni pozval niti na seje; končno nam je sporočil, da bo on (odbor) urejeval list, imi pa simo postali navadni prevajalci materijala, katerega nam je Fišer vsaki teden izročil.
"Radi korupcije v odboru, in iradi dejstva, da smo mi smatrali Fišerja kakor Ziniča za navadne zanešnja-ke, so nastala nasprotstva, v katerih so imeli čikaški člani priliko poslušati iza gibanje nedostojne prepire.
"Ko smo napadli odbor radi razsipanja denarji, samovoljnega nastavljanja ljudi, spletkarij med ilaj-stvom, simo dobili v odgovor, da smo centrumaši. Stvar je prišla tako daleč, da nam je Fišer na eni seji a klical, da mi nismo sposobni urejevati delavski list, ker ne poznamo delavskega gibanja, niti ga ne mor* mo poznati tudi ako bi ga hoteli! Ti prepiri so se končno završili od naše strani s tem, da smo zapustil uredništvo."
BIROKRATIČNA FORMA ORGANIZACIJE.
Cvetkov nadalje izvaja, da je imel stike s stranko samo tajnik sekcije, v tem slučaju Fišer, in ta je pojasnjeval situacijo kakor je njemu prijalo. To je staroko-piten, nazadnjaški način, v katerem poštenjak ne more najti pravice. Cvetkov navaja razloge, zakaj se ni udeležil, oziroma zakaj ni počakal konference sekcije, ki se je vršila meseca maja v Chicagi. Eden teh je, di je Fišer skrbefT da so prišli na konferenco saimo njegovi pristaši, izmed katerih so eni pristopili v organia-cijo komaj pred letom dni, stare, izkušene sodruge pi je s svojimi intrigami izrinil iz gibanja. O tem pravi "N. Svijet": "Trezni elementi so ali izključeni iz gibanja, ali so sami odstopili, ali pa postali pasivni! kričači pa so dobili zamah, in. tako se današnje gito I nje umetno vzdržuje na površini. Ako bi vsak člail iskreno govoril le to kar misli, bi gibanje morda ie I jutri obstojalo le s kakih sto članov."
"NOVE" TAKTIKE IN STRATEGIJE.
Radi neizkušenosti in n.epoznanja delavskega ji-1 banja so ti kričači delali v zadnjih par letih gorostas-1 ne neumnosti, v bojih proti protivnikom v delavske«® gibanju pa so kopirali umazane buržvazne metode* Cvetkov piše: "V mnogih vprašanjih je delal odbori prav na smešne in otročje načine, ki jih je naizval a I 'strategijo'." Potem našteva taktiko napram NHZ. M i Odbor je n. pr. zaključil pomagati v akciji za pomoči sirotam v Jugoslaviji, ki jo je pričela NHZ. Pozneje pil je stranka (W. P.) rekla, da je taka akcija kon-trarevo-l lucionarna in organizacije so dobile iz urada Radni-I ka nalog, naj se odstranijo iz akcije. "Kakor se vil iz tega, ni vse zlato kar se sveti! In ni vse zavedno,! kar se naizivlje — zavednim!" pravi "Novi Svijet", I
Dasi je Cvetkov odstopil od uredništva Radnika,! Fisher še ni zadovoljen.. Sedaj ima po zatrdilu "X. S."I boj s Prevedenom, ki je bil šest let v Rusiji, ne sanmi med vojno, ampak tudi za časa revolucije. Prevedel I je izobražen človek, pravi Cvetkov, in to je v Fisher-1 jevih očeh glavni zločin. Fisher ne mara ljudi, ki so I sposobnejši od njega.
O PRIVATNI SVOJINI LISTOV.
Na napade Radnikovega odbora glede privatne I svojine "Novega Svijeta" odgovarja Cvetkov, da je pri-1 čel izdajati list zato ker hoče vršiti izobraževalno delo, I kar mu pri pri "Radniku" ni bilo dopuščeno, kajti od-1 bor je hotel edino propagandistično gradivo. "Kdo se I n.e spomni, — vprašuje Cvetkov, — da je ta Fišer, Id I pravi sedaj, da je izobraževalno delo stvar stranke in I ne posameznikov, vzkliknil na eni konferenci: Mi po-1 trebujemo revolucijo, ne pa prosveto!' V smislu teh I njegovih besed se je delalo zadnja leta. On in njemu I slični so delali, da fanatizirajo gibanje, tako da je vsa-1 ka stvar v listu izgledala kakor zločin, če se je le malofl oddaljila od revolucije. Mar se je v listu dopuščalo Se I kaj drugega poleg strankine propagande? Ni bilo nt ■ znanstvenih člankov, ne povesti, ker to ne spada v rt-fl volucijo! . . . Končno, tudi če bi jugoslovanska sekci-B ja W. P. hotela vršiti vzgojevalno delo, kdo je taiM
sposoben zanj? Mar Fisher in Mikalački? Kadar Fisher oblati buržvazijo in cen.trumaše, a Mikalački esel-piste, tedaj je vsa njuna kultura izčrpana! — Naši delavci pa potrebujejo prosvetni materijal, in ker ga gibanje noče in ne more dati, kar je onemogočil nam dokler smo bili tam, kakšno pravico ima sedaj nam zabranjevati prosvetno delo? . . . Ampak strašna stvar -privatna svojina! Strašna, ker se gre radi našega lista. Toda kako je z dnevnikom W. P., ki ga namerava pričeti izdajati dne 7. novembra? Kako zadovoljiti zahtevi Zinovjeva in premeniti "Workerja" iz tednika v dnevnik? Odgovor se nahaja v "Workerju". Treba je zbrati fond $100,000! Kako? S prodajanjem delnic, po So vsaka. Delnice prodajajo tudi nečlanom. Skušali bodo prodati vsakemu članu vsaj eno, tistim, ki morejo, priporočajo, naj jih kupijo za par sto ali tisoč dolarjev. Kje je tu razlika med enim ali drugim delničarskim podjetjem? Delnice so delnice in one spadajo pod rubriko privatna svojina."
SKRIVANJE ZA KULISE DELAVSKEGA GIBANJA.
V "Novem Svijetu" z dne 15. septembra v članku "V kalnih vodah" odgovarja uredništvo na Fitsherjev napad v "Radniku" med drugim sledeče: "Mi smo takoj v začetku našega odgovora naglasih, da nimamo posla ne z delavskim gibanjem ne s celim odborom, toda on (Fisher) je vseeno hotel v svojem šarlatanstvu naščuvati člane proti nam in. dal svojemu članku, v katerem napada "N. S." in njegove urednike, naslov "Gonja proti delavskemu gibanju". To je demagogija in šarlatanstvo. Mi napadamo njega in njegove korumpira-ne prijatelje, a on skriva sebe in njih pod krilo — delavskega gibanja! Kjer mi govorimo izključno o njemu, tedaj prične on hitro podmetavati Lenina, Troekija, Fosterja in druge . . ."
Na žalost se prištevajo za najboljše prijatelje Rusije prav take kreature, in ako jim pokažeš njihovo ko-rampiranost in moralno pokvarjenost, zakriče, da napadaš — rusko revolucijo!
"Radnik" z dne 18. sept. je imel članek "Našim drugovima", v katerem se uredništvo primerja z — Rusijo! "Radnik" piše: "Z vseh strani ... se vrše največji ... napadi na naše gibanje .. . Kje leži vzrok vsem tem napadom, in kaj imajo storiti člani in članice, na katerih sloni naše gibanje?"
To je vprašanje članom. Takoj za tem vprašanjem pa se nadaljuje stavek:
"Ne samo, da je buržvazno časopisje grdilo in. napadalo Rusijo, ono je danes v položaju, da navaljuje na vse, kar ne gre njim v prilog . . ."
Med to buržvazno časopisje prišteva vse, razun "Radnika" in tistih par listov, ki jih kontrolira njihova stranka. Po stari navadi se je zaletel v socialistično stranko, ki je delavstvu seveda veliko nevarnejša kakor kapitalizem, zato se ji posveča tudi glavni del boja.
Ampak povrnimo se nazaj k "Novemu Svijetu".
POMOŽNA AKCIJA ZA RUSIJO.
"Misleč nas ugrizniti, — piše "Novi Svijet," — vprašuje Fišer, da-li nam je žal za denar, nabran v pomoč ruskim sirotam. Ni nam žal, toda žal nam je, ker' naš delavski narod izroča izaupanje nevrednim ljudem. Na shodih se je toliko plakalo nad bedo ruskega ljudstva, delavce se je pozivalo, naj darujejo kolikor največ morejo in delavci so dajali! No, kaj se je delalo pri "Radniku"? Da bi prednjačili pred drugimi, je odbor "Radnika" zaključil prispevati v ruski pomožni fond $500. Teh pet sto dolarjev, dasi so bili odrejeni v ta namen že pred dvema leti, ni bilo poslanih v Rusijo
in najbrž še sedaj niso poslani. Tudi če bi jih danes poslali, ne bi bilo mnogo pomagano, kajti ruske sirote so potrebovale največjo pomoč ravno tiste čase. Denar se je razmetaval za razne nepotrebne stvari, kot je n. pr. "Slovenija". . . Za vse je bilo denarja, samo teh $500 za Rusijo ni bilo."
Tako vidimo, da jim je služila tudi ruska pomožna akcija v reklamne svrhe, da so ložje vršili svoje in.-trigarsko, izdajalsko delo.
IGRE ŠE NI KONEC.
Prostor v "Proletarcu" ne dopušča, da bi priobčili vse Cvetkove očitke zoper svoje prejšnje diktatorje. Mnogo stvari, ki jih objavlja "Novi Svijet", ni za naše čitatelje ničesar novega. Piisali smo o intrigah raznih Ziničev, Fišerjev, Delijev itd. še takrat, ko jim je Cvetkov več ali manj pomagal pri njihovemu delu, prostovoljno ali neprostovoljno. Potrošili so tisočake denarja in-ogromno energije v svoji detinski "revolucionarnosti", ki je bila v prvi vrsti naperjena proti — socialistični stranki. Radi te otročje taktike so napravili, kakor pravi Cvetkov, med drugim zločin z mihvauško kupčijo, ki jim ni in jim ne bo delala ^asti.
Naši somišljeniki, tisti, ki so mislili, kako gre vse gladko v Radnikovem taboru, lahko sedaj sprevidijo, da zlato, ki se je svetilo, ni bilo zlato, in. revolucionarnost, ki so jo naglašali Ziniči in Fisherji, ni bila revolucionarnost.
Zavese se odgrinjajo, počasi toda sigurno. In delavci prihajajo k spoznanju, tudi počasi, toda gotovo.
Kaj je napredek?
Pod besedo "napredek" razumemo različne napredke,'bodisi v trgovini, prosveti, politiki, na zadružnem polju itd.; napreduje se sploh povsod, kjer se ne stoji ali nazaduje.
Kadar pišete dopise v razne slovenske liste in hvalite napredek vaše naselbine, pozabite povedati, v čem napreduje. Kadar hvalite naprednost rojakov, navadno pozabite omeniti, v čem so napredni. Kadar govorite o zavednosti delavcev vaše naselbine, pozabite skoro vselej omeniti, v čem obstoji njihova zavednost.
Pomnite, da je napredek nemogoč brez dela za napredek; da delavec' ne more biti razredno zaveden, ako ni član, aktiven član organizacije razredno zavednih delavcev; pomnite, da unija sama n,a sebi še ne pomeni organizacijo razredno zavednega delavstva. Pomnite, da število podpornih društev ne pomeni napredek samo na sebi.
Kadar boste zopet pisali o napredku v vaši naselbini, ne pozabite opisati, v čem obstoji. Ako boste pri tem pronašli, da napredka v vaši naselbini sploh ni, vas naj ne bo strah to tudi povedati. Na ta način boste podregali zaspane rojake in s tem boste nekaj napravili za napredek.
VAmeriki jih je danes na kupe, ki imajo patriotizem neprenehoma na jeziku, pa ne poznajo ameriške zgodovine niti toliko, da bi se mogli spomniti, kako je ta dežela postala sama svoja. Ni se tedaj čuditi, da poznajo tudi ameriškega duha le po tem, kar slučajno najdejo v\akšnem velekapitalističnem listu, kjer pre-čitajo "joke", pa jim oko slučajno obtiči na kakšni džingovski frazi, ki jo potem povsem po krivem smatrajo za ameriško.
LEONID ANDREJEV:
POVEST 0 SEDMIH OBEŠENIH
Prevel JOSIP VIDMAR.
(Nadaljevanje.)
2. Na smrt na vešalih.
Zgodilo se je, kot je prerokovala policija. Pri onih vratih so prijeli štiri teroriste, tri moške in eno žensko, oborožene z bombami, peklenskimi stroji in revolverji, peto pa so našli in zgrabili v stanovanju zarotnikov, kjer je živela kot zasebnica. Tam so nalšli mnogo dinamita, napol izgotovljenih bomb in orožja. Vsi zločinci so bili zelo mladi: najstarejši moški je bil star 28 let, mlajša ženska pa samo 19 let. Sodili so jih v isti trdnjavi, kamor so jih zaprli takoj po aretaciji, sodili so jih hitro in gluho, kot so pač delali v onem neprizanesljivem času.
Pri obravnavi so bili vsi mirni, toda zelo resni in zelo zamišljeni: tako silno so prezirali sodnike, da ni hotel nihče s smehljajem ali z narejenim veseljem podčrtati svoje smelosti. Njihov mir je bil tako velik, da so lahko ogradili svojo dušo in veliki njen predsmrtni mrak pred tujim, hudobnim in sovražnim pogledom. Včasih niso hoteli odgovarjati na vprašanja, včasih so odgovarjali — kratko, enostavno in točno, kakor da niso odgovarjali sodnikom, temveč štatisti-kom, ki izpolnjujejo nekakšne posebne tabele. Trije, dva molšika in ena ženska, so povedali svoja resnična imena, dva pa jih nista hotela in tako sta ostala sodnikom nepoznana. Vse, kar se je godilo pri obravnavi, jim je vzbujalo slabotno, bledo zanimanje, kakor skozi pajčolan, — kakor se to dogaja pri ljudeh, ki so težko bolni, ali pa ki so prožeti z eno samo ogromno, vse drugo zanikujočo mislijo. Včasih se je kdo izmed njih hitro ozrl, vjel na letu kako besedo, ki je bila bolj zanimiva kot druge, potem pa je začel zopet misliti tam, kjer se mu je ustavila misel.
Najbliže sodnikom je sedel nekdo, ki je dejal, da se imenuje Sergej Golovin, ki je bil sin upokojenega polkovnika in ki je bil svoje čase tudi sam častnik. To je bil še popolnoma mlad, svetlolas, plečat mladenič, ki je bil tako krepak, da mu nista mogla niti ječa niti pričakovanje neizogibne smrti zbrisati rdečice z njegovih lic in izraza mlade, srečne naivnosti iz njegovih modrih oči. Ves čas je energično sukal razmrše-no, svetlo bradico, ki je še ni bil vajen, in je gledal mežikaje,, s stisnjenimi očmi skozi okno.
Obravnava se je vršila proti koncu zime, ko je pošiljala bližajoča se pomlad med snežnimi viharji in mrkimi mrzlimi dnevi svoje glasnike: jasen, topel solnčni dan, ali celo samo uro, toda tako pomladno, tako hrepeneče-mlado in bleste-čo, da so vsi vrabci na cesti blazneli od veselja,
ljudje pa so hodili kakor v pijani omotici. In sedaj se je videlo skozi vrhnje zaprašeno, vse leto neumito okno čudno in lepo nebo: na prvi pogled se ti je zdelo mlečno-sivo, kakor z dimom prevlečeno, če pa si gledal dalj časa, je začela v njem prodirati sinjina; postalo je modro, vsej bolj globoko, vse bolj, jarko, vse bolj brezmejno. In ker se ni razodelo vse naenkrat, temveč se de- j viško zavijalo v tančico prosojnih oblakov, ti je J postalo tako drago, kakor deklica, ki jo ljubiš;] Sergej Golovin je gledal v nebo, sukal Bradico, zatisnil sedaj eno, potem drugo oko z dolgimi, bujnimi trepalnicami in je nekaj napeto pre-udarjal. Enkrat je celo hitro zganil prste in sel nemirno namrlšiil kakor od veselja — toda ozrl j se je naokrog in ugasnil, kakor poteptana iskra. In skoro v enem samem trenutku je izstopila I skozi rdečico lic skoro brez prehoda v bledostj prstena, mrtvaška barva; stisnil je mehko bra-j dico v pobledelih koncih prstov kakor v kleščah! in jo z bolečino vlekel iz kože. Toda življenskal radost in slutnja pomladi sta bili močnejši — ™ čez par mitnut je zrl prejšnji, mladi, naivni! obraz v pomladno nebo.
Ravno tako je gledalo v nebo bledo, nežna-j no dekle, ki so jo imenovali Musja. Bila je mlaj-J ša od Golovina, toda njena strogost, tema njenih 1 odkritih in ponosnih oči sta jo delali starejšo.j Samo tenak, nežen vrat in ravno tako tenke de- J viške roke so pričale o njeni mladosti in pa šel tista bežna senca, ki je prav za prav sama mla j dost in ki je zvenela tako jasno v njenem glasu.! Čist in harmoničen je bil njen glas in fino ubran,! kakor drag instrument in pri vsaki preprosti be l sedi, pri vsakem vskliku je razodeval svojo glas-■ beno vsebino. Bila je zelo bleda, ne mrtvaško I osenčena, temveč tako bleda, kot da gori v njeni i notranjosti ogromn, plameneč ogenj in se telo I prosojno sveti, kakor sevreski porcelan. Sedela I je skoro nepremično in samo včasih je z neopa-1 zno kretnjo prstov otipala zajedeni kolobar na I srednjem prstu desne roke, sled prstana, ki ga je I pred kratkim snela. In v nebo je gledala brezi ljubezni in radostnih spominov; samo zato pač, I ker je bil ta modri košček neba v celi umazani I sodnijski dvorani najbolj lep, najbolj čist in pra-1 vičen — ničesar ni poizvedoval v njenih očeh. j
Sergej a Golovina so sodniki pomilovali, njo 1 pa so sovražili.
Ravno tako nepremično je sedel v nekoliko I prisiljeni pozi, z rokami med koleni, njen sosed, I neznanec, imenovali so ga Verner. Če je mogoče, I da je obraz podoben zaklenjenim vratom,-ne- I znanec je zaklenil svoj obraz kakor železna vra- I ta in železno ključavnico je obesil nanje. Gle- I dal je nepremično v tla, na umazane deske, in I nemogoče ie bilo uganiti: ali je miren, ali se sil J no razburja, ali nekaj premišljuje, ali posluša, I kaj pričajo detektivi. Postave je bil srednje: po- I teze na obrazu je imel fine in blagorodne. Bilje 1 lep in nežen, da je vzbujal spomine na mesečno j
loč, nekje na jugu, na bregu morja, kjer stoje ciprese in njihove črne sence. Obenem pa je vz-iiijal čustvo ogromne, mirne sile, nepremagljive itanovitosti, hladnega in drznega poguma. Celo iljudnost, s kakršno je kratko in točno odgovarjale je zdela človeku nevarna v njegovih ustih, uijegovem polpoklonu; na vseli drugih je bil arestantski plašč grda komedija, na njemu pa [anisi niti opazil, — tako tuja ti je bila obleka ri pogledu nanj. Pri drugih teroristih so našli taibein peklenske stroje, pri Vernerju pa samo im revolver. Vendar so ga smatrali sodniki za glavarja in vprašanja so mu stavili kratko in itvarno, kot je on odgovarjal, in nekako spoštljivo.
[ Sledil je Vasilij Kaširin. Splošna, neznosna smrtna groza in ravno tako obupna želja, brzda-iito grozo in ne je pokazati sodnikom — to je kila edina vsebina tega bitja. Takoj zjutraj, ko
0	jih odpeljali k obravnavi, se je začel dušiti, hko mu je zabilo srce; ves čas so mu na čelu tstopale potne kaplje; tudi roke je imel potne iuhladne in potna srajca se je prijemala telesa in ga ovirala v gibanju. Z nadčloveškim napo-om volje je obvladal roke, da mu niso trepetale, las, da je bil trd in razločen, oči mirne. Ničesar lividel okrog sebe, glasovi so prihajali do nje-|«,kakor iz megle in ravno tako je on pošiljal
1	meglo svoje obupne napore, da bi odgovarjal lasno. To$a komaj je odgovoril, že je pozabil vprašanje in svoj odgovor obenem in se zopet bril molče in strašno. In tako razločno je gledala smrt iz njega, da so se ga sodniki bali gledati in da je bilo težko določiti njegovo starost •kakor pri truplu, ki je že začelo razpadati. Ka-kor je bilo razvidno iz njegove legitimacije, pa ]!bil star šele 23 let. Enkrat ali dvakrat se je Verner tiho dotaknil njegovega kolena, in vsa-okrat mu je odgovoril Kaširin isto:
' — Nič hudega.
Najstrašnejše je bilo zanj, kadar je nenadoma občutil nepremagljivo potrebo kričati — tez besed, kakor rjove žival v smrtnem strahu, takrat se je tiho dotaknil Vernerja in ta mu je dgovar j al brezglasno, s povelšenimi očmi:
— Ne boj se, Vasja. Kmalu bo konec. ' Peta teroristka, Tanja Kovalčuk, je vse objemala s skrbnim materinskim pogledom in kopnela v skrbeh. Otrok še ni imela nikdar, ker je lase mlada kakor Golovin, toda bila je kakor Bati vsem tem ljudem, tako neskončno ljubeči »bili pogledi, smehljaji, bojazni. Na sodišče se li ozirala popolnoma nič, ker je bilo zanjo po-itranska stvar, samo poslušala je, kako odgovarjajo drugi: ali mu ne drhti glas, ali se ne boji — lOnaj mu da vode?
; Vasje ni mogla pogledati od žalosti in je samo tiho lomila svoje polne prste; Musjo in Ver-lerja je gledala s ponosom in spoštovanjem in obraz ji je postal resen in osredotočen pri po-ledu nanju. Sergeju Golovinu pa je hotela po-
slati svoj smehljaj in je ves čas čakala prilike.
"Mili, v nebo gleda. Glej, glej, golobček," — si je mislila o njem. — "Toda Vasja? Kaj pa je to, moj Bog, moj Bog ... Kaj pa naj napravim z njim? Ali naj mu kaj rečem? — še hujše mu bo: naenkrat se razjoče?"
In kakor odseva v tihem ribniku na razsvilu vsak bežeč oblak, tako je odzrcalil njen polni, mili, dobri obraz vsako bliskovito čustvo, vsako misel onih štirih. O tem, da sodijo tudi njo in da tudi njo obesijo, sploh ni mislila, — bila je globoko ravnodušna. V njenem stanovanju so namreč našli sklad bomb in dinamita; in čudno — pozdravila je policijo s streli in je ranila nekega detektiva v glavo.
Obravnava je bila končana ob osmih, ko se je že stemnilo. V očeh Musje in Sergeja Golovina je polagoma ugašalo modrikasto nebo. Ni pordečilo in se nasmehnilo tiho kakor v poletnili večerih, temveč zameglilo se je, posivelo, naenkrat je postalo hladno in zimsko. Golovin je vz-dihnil, se pretegnil, pogledal še dvakrat na okno, toda tam je že stala hladna, nočna tema. Sukal je bradico, začel je radovedno ogledovati sodnike, vojake s puškami in se nasmehnil Tanji Kovalčuk. Takoj, ko je ugasnilo nebo, se je Musja mirno zagledala v kot, kjer se je tiho gugala paj-čevina v neopaznem dihanju parne kurjave; in tako je ostala do objavljene obsodbe.
Po obsodbi so se obsojenci poslovili od za-govornikv.- V prepadenih, žalostnih očeh advokatov se je zrcalila zavest krivde in obsojenci so se izogibali njihovim pogledom. Pri vratih so se še srečali in se kratko pogovorili:
—	Nič hudega, Vasja. Kmalu bo vsega konec, — je dejal Verner.
—	A, meni ni nič, — je odgovoril Kaširin glasno, mirno in celo nekako veselo.
In v resnici je njegov obraz lahno pordel in mrliška barva je izginila.
—	Naj jih vzame hudič, pa so nas le na ve-šala, — je klel naivno Golovin.
—	To je bilo pričakovati, — je odgovoril mirno Verner.
—	Jutri bo objavljena obsodba v končni obliki in posade nas skupaj, — je rekla Kovalčuk v tolažbo. — Prav do kazni bomo sedeli skupaj.
Musja je pomolčala, potem pa je odločno stopila naprej.
(Dalje prihodnjič. )
SODRUGI V PENNSYLVANIA!
Agitirajte za razširjenje vašega glasila "PROLETARCA". In agitirajte tudi za vaše angleško socialistično glasilo "THE WORKER", ki ga izdaja socialistična stranka v Pennsylva-niji. Naslovite: The Worker, P. O. Box 685, Reading, Pa. Naročnina: za celo leto $1.50; za osem mesecev $1. Agitirajte med vašimi ameriškimi tovariši delavci, da se naroče na ta list.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
O Debsovem shodu v San Franciscu.
SAN FRANCISCO, CALIF. — Dne 18. septembra se je vršil v ogromnem Exposition Auditoriumu mesta San Francisca shod, kateremu so se čudili vsi tukajšnji političarji in vsi tukajšnji in okoliški časopisi, raizun socialističnih.
Nad šest tisoč oseb je bilo navzočih, ki so plačale vstopnino od 50c do $1.50. In temu se čudijo tukajšnji listi. "San Francisco Daily News" je pisala dan po shodu: "... političarji se čudijo, kako more biti Debs tako privlačen za publiko; vstopnina na shod je bila od 50c do $1.50, pa je vseeno imel večjo udeležbo, kot je še kedaj imel senator Hiram Johnson ali senator Shortridge." V istem smislu je komentiral shod "San Francisco Call". Listi so precej obširno poročali o shodu in prinesli izčrpke Debsovega govora.
Pred Debsom je nastopil sodrug Otto Brandstet-ter, ki je pojasnjeval, da je namen t^ ture poživiti agitacijo za reorganiziranje socialistične stranke, kateri je dal stari Debs na razpolago vse svoje moči. Kar mu je po dolgoletnih bojih in, zaporih še preostalo moči, jo bo porabil v agitaciji za socializem. Brandstetter je nadalje pojasnil, da socialistična stranlka nima velikih agitaoijskih fondov in da nima ljudi, ki bi financirali njene agitacijske kampanje, kakor jih imajo kapitalistične stranke. Radi tega se računa na Deb-sove shode vstopnina, ki služi v pokritje stroškov, kar pa preostane, se porabi za obnovljenje socialističnih organizacij v tistem kralju, oziroma drževi, v kateri se vrši shod, oziroma shodi. Preostanki vstopnine Debsovih shodov v Californiji se bodo torej porabili za agitacijo socialistične stranke v Californiji.
Sodr. Debs je dan pred shodom obiskal v ječi Tom Mooneyja. Sestanek je bil tako prisrčen, da so navzočim poročevalcem prišle solze v oči. Mooney se nahaja v ječi, ker je bil obdolžen in na podlagi fabri-ciranih dokazov in podkupljenih prič obsojen kot glavni krivec bombnega napada na "preparedness parado", ki se je vršila tekom vojne v San Franciscu. Neki zlobnež, idijot ali pa podkupljenec je vrgel v parado bombo, kar je imelo za posledico, da je bilo šest oseb ubitih. Prijeli so Mooneyja in sodišče ga je obsodilo na smrt in, le prizadevanju zavednega ameriškega delavstva se je zahvaliti, da se danes ne nahaja v grobu.
Socialistična stranka v Californiji je lahko zadovoljna z uspehom, ki ga je napravila na Debsovih shodih. Treba pa je razumeti, da tudi delavstvo v Californiji ni boljše od delavstva drugod. Tudi tukaj so prišli tisoči na shode,, ploskali in se navduševali; t na apele, naj stopijo v organizacijo, pa je ostala večina gluha.
Glasilo soc. stranke v Californiji, "The Oakland World", se polagoma širi. List ima svojo tiskarno, tako da ni več odvisen od tujih tiskaren. V enih krajih ima stranka močne, aktivne organizacije in te imajo na sebi breme ustanoviti v vseh californijskih mestih socialistične postojanke.
Dne 25. septembra se je vršil v San Franciscu zopet shod soc. stranke, na katerem so govorili socia-
listični kandidatje v občinske urade. Občinske volih! se vrše to jesen.
Dne 23. septembra pa se je vršil shod v Sacram tu, na katerem sta govorila med druigim sodrugaCi meron. H. King in Aleksander Horr. Namen shoda ji bil pojačati socialistično gibanje v Sacramentu. S« stranka v Californiji je zadnjih par let marljivo i delu, da organizira v tej državi mogočno socialists gibanje.
Tako vidimo, da se tudi na skrajnem zapal Zed. držav vodi živahna kampanja za organiziranji delavstva pod socialistično zastavo. — C. K.
Aktivnosti klubov JSZ. v zapadni Pennsyl-vaniji.
HENDERSONVILLE, PA. — Povečane aktivni* socialističnih klubov JSZ. v zapadni Pennsylvania i kažejo dobre rezultate. Energična volja naših sodu gov, ki hočejo, da postane socialistično gibanje v t« delu Pennsylvanije res gibanje splošnega delava prodira naprej.
V nedeljo 23. septembra popoldne sem bil na Sf ganu, kjer je priredil klub št. 13, JSZ., javen sh« Prvi je bil predstavljen sodrug William Adams, tajnik centralne organizacije soc. stranke za Allegheny Con ty, ki se je v svojem govoru med drugim dotaknil tal vere. Dejal je, da razni služabniki ka^alizma pripovedujejo vernemu ljudstvu, da mu h*ejo socialisti odvzeti vero. Socializem nima nobenega opr» ka z "drugim svetom", ampak hoče, da se na temn» tu napravi uredbo, v kateri bodo imeli vsi ljudje eat ke pravice in enake priložnosti do uživanja prodi tov skupnega dela. Ob zaključku svojega govora ji sod. Adams apeliral na navzoče, n.aj sodelujejo pri nabiranju prispevkov v organizacijski fond soc. stn| ke. Kolekta na shodu je znašala nad $25; kar preosta* po izplačanih stroških, dobi "Konferenca soc. klubar Ji&Z."
Potem je Bila predstavljena sodruginja Liflithl Wilson, soproga Birch Wilsona, tajnika socialisti® stranke v Pa. Iz izvajanja te govornice je bilo r» vidino, da poizna trpljenje delavske žene, pa naj bodi ma ali v industriji. V jasnih barvah je slikala bori delavcev in njihovih žen v večni vojni za obstanek.
Lillith W. Wilson je imela globo zamišljen gov« iz katerega se je poznalo, da je sama poskusila marsikaj bridkega v življenju, iz vseh teh izkušenj pa ji dobila spoznanje, čemu je na eni strani izobilje, ni drugi pa pomanjkanje, in zakaj trpe pomanjkanje i sti, ki delajo, in žive v izobilju tisti, ki ne delajo. da je danes še preveč delavskih družin, ki kljub brit kim izkušnjam ne pridejo do spoznanja.
Škoda, da niso naši sodrugi v Syganu imeli ve časa oglašati shod. Izvedeli so šele zadnje čase, dai sodruginja L. W. WiIšon nahaja na agitaciji v ten I kraju in tako so v teku nekaj dni aranžirali shod. V* bilo na shod so poslali "Prosveti" potom ekspresnt) pisma, in tako smo vsaj nekateri izvedeli, da s? 4 vrši Poročamo nam je bilo tudi o rezultatu primarni volitev v Fayette County. Syganski klub ni zanena kampanje, ampak nasprotno, in dosegel je, da je soc alistiona lista druga po številu oddanih glasov. Sod listični kandidatje so dobili štirideset glasov več b
kor kandidatje demokratske stranke. Republikanska stranka je dobila več glasov kakor socialistična, kar ni čudno, kajti ves veliki busineški in, kompanijski aparat je v službi republikancev. Kljub temu bi bila naša stranka lahko prva, ako bi bilo več našega delavstva v organizaciji.
Aktivnost kluba v Syganu je dokazala, da so uspeli mogoči in da je tudi zmaga mogoča. Ob enem je s to zmago zopet pobit argument, da slovenski delav-ti v splošnem ne moremo priti v poštev. Mi ne bomo ničesar šteli, da, če ne bomo nikjer aktivni. Kot člani socialistične stranke pa smo lahko in MORAMO biti aktivni v splošnem ameriškem socialističnem gibanju in ne samo med našim narodom. Razveseljivo je, da se precej naših klubov v polni meri zaveda te dolž-aosti.
Sodrugi, pripravljajmo se za kampanjo v letu 1924. To mora biti leto ogromnih aktivnosti. Naše organizacije se morajo dvigati, naše časopisje se mora iiritil Ker se to ne vrši samo od sebe, je umevno, da moramo mi, socialistični delavci, iti v akcijo.
Socialistični klubi JSZ. v zapadni Penni bodo lelali v teh kampanjah kolikor največ mogoče skupno, ker se bo na ta mačin doseglo večje uspehe. Par konferenc, ki smo jih imeli dosedaj, je napravilo prve korake v to smer. Prihodnja konferenca se vrši v ne-deljo 28. oktobra na Bridgeville.
Pod avspicijo konference naših soc. klubov bomo priredili serijo shodov po inaših naselbinah, n,a katerih bodo nastopali govorniki v slovenskem, angleškem in drugih jezikih, tako da bodo vsi delavci vseh narodnosti v tukajšnjem teritoriju dobili priliko informirati se o našem programu, o zahtevah socialistične slranke in o važnosti socialistične organizacije za proletariat. Volilna borba nudi posebno ugodno priliko la propagando in organiziranje novih postojank ter pojačanje starih. Mi jo mislimo izrabiti!
JOHN TERČELJ.
Shod in veselica kluba J. S. Z. v Clevelandu.
CLEVELAND, O. — Sezona poletnih zabav je končana. S pikniki in podobnimi izleti bomo morali iakati do prihodnjega leta. Ampak samo za pečjo pa ne bomo. Socialistične organizacije imajo v jesenskem in zimskem času celo več priložnosti za agitacijo kakor v poletju.
Klub št. 27, JSZ., priredi v nedeljo 4. novembra I in po shodu veselico v Božeglavovi dvorani, 6006 St, Clair Ave. Kot govornik bo med drugimi nastopil sod. Chas. Pogorelec, tajnik JSZ. in upravnik Prole-larca.
Sodrugi in somišljeniki, agitirajte, da bo udeležba na tej priredbi čim večja! — J. K.
Tekma za razširjenje "Pro-letarca" se nadaljuje!
Dne 25. septembra je bila končana tekma za nabiranje naročnikov Proletarou, kakor je bilo določeno. To ne pomeni, da agitacija za razširjenje tega lista preneha. Nadaljevati se mora neprestano naprej.
Vse naročnine bodo v bodoče izkazane pod rubriko "Agitatorji na delu", dokler se zopet n.e organi-lira tekma v večjem obsegu. Ako imate kake sugestije kako pojačati agitacijo za razširjenje Proletarca, sporočite upravništvu. Ampak ne pozabite na dolžnost, od katere ni izvzet nihče, širiti naše glasilo "Proletarca";
Agitacija za razširjenje "Proletarca".
Izkaz naročnin poslanih do 25. sept. v tekmi za razširjenje "Proletarca!'.
Število Celoletne naroč. naroč.
Soc. klub št. 1, Chicago, 111.............157	132
Soc. klub št. 27, Cleveland, 0.........1.27	100
Anton Žagar, Sheboygan, Wis....................98	79%
J. R. Sprohar, Pursglove, W. Va..............28	25
Jernej Kokelj, Penna................35	23%
Louis Bartol, Reynoldsville, W. Va.....29	18%
Frank Ludvik, Cleveland, O......----21	17
Jack Kotar, Warren, Ohio..........24	15%
Soc. klub št. 47, Springfield, 111.......19	14
John Ban, Pittsburgh, Pa.............14	14
Anton Zornik, Herminie, Pa..........17	13%
Louis Gorsich, Renton, Pa............14	.13
Andy Bertl, Harwick, Pa.........18	12%
Lukas Butya, Moon Run, Pa..........12	12
Franck Ravnikar, Lorain, 0............15	12
W. J. Lazar, Homer City, Pa........12	11
John, Terčelj, Hendersonville, Pa......11	11
Max Martz, Buhl, Minn...............13	10%
Rudolf Potoičnik, Detroit, Mich.........12	10%
Joseph Korsioh, Carlinville, 111........20	19
Louis Krasna, Conemaugh, Pa. . ------14	10
Joseph Ule, Cihisholm, Minn...........10	9%
Rosie Selak, Star City, W. Va.........13	9
Peter Bukovec, Johnstown, Pa..................9	8%
Anton Pečnik, Barberton, O."....................9	8%
Valentin Laharnar, Delmont, Pa......13	7%
Anton Mravlje, Clinton,, Ind........................8	4
Joseph Sterle, Chisholm, Minn..............6	3%
Frank Klun,, Chisholm, Minn................4	3%
Louis Sterle, Dunlo, Pa..........................4	3%
M. Tekavec, Canonsburg, Pa......................3	3
Jack Streli, Hollsopple, Pa....................5	2%
Joseph Kocjan,, Brooklyn, N. Y..............4	2%
Tony Zupancich, Lowsville, W. Va..........2	2%
Paul Les, Spangler, Pa............................2	2
Anton Grden, Glencoe, 0..........................2
J. Kosin, Girard, 0..................................2	2
Martin Kaucich, Avella, Pa......................3	2
Frank Mershak, LaSalle, 111......................3	2
Ant. Divjak, Mulberry, Kans..................1	%
Skupaj.........................810 649y2
(Klub št. 1—JChas. Pogorelec 58—49; Frances A. Tauchar, 41—31%; Frank Benchina, 30—^27%; Mary Oven, 10—8%; F. Z., 8—7; Frank Florjancich, 4—4; John Vogrich, 1—%.)
Klub. št. 27—John Krebelj, 68—53%; L. Gorjup, 26—23%; Aug. Komar, 16—12%; John Volk, 4—3; Jos. Volk, 3i—.2; John Bradač, 3-^2; Vin. Jurman, 1—1; Fr. Mulej, 1—1.)
(Klub št. 47. — Jos. Ovca, 1:2—9%; Jos. Shum, 7—4%. Opomba: Druga številka v seznamu znači celoletne naročnine.)
Ako ne bi imeli "Proletarca", ali bi bil kateri slovenski list v tej deželi, ki bi navajal delavstvo v socialistično organizacijo in agitiral za socialistično stranko? Ali se vam ne zdi, da je Proletarec vreden vaše podpore, in bi morali tudi vi agitirati, da se ga razširi?
Seznam nagrad in nekaj pojasnila.
Kakor je bilo že sporočeno, je tekma v agitaciji za pridobivanje naročnikov Proletarcu končala dne 25. septembra. V današnjem izkazu pod rubriko "Agitacija za razširjenje Proletarca" so doštete še vse tiste naročnine, ki so bile dobljene do 25. septembra.
Ob enem priolbčujemo seznam nagrad, do katerih so kontestanti opravičeni. Prečitajte ga in nam potem sporočite, katere knjige želite, ako ste opravičeni do knjig, in kake nagrade v drugih predmetih, ako ste na podlagi dobljenih naročnin do njih opravičeni.
Nagrade so sledeče:
1.	nagrada: Nov pisalni stroj najnovejšega izdelka, vreden $100. (Ta pisalni stroj dobi tisti, ki pošlje največ naročnin, katerih število pa ne sme biti manj od 110 naročnin.)
2.	nagrada (za najmanj 100 naročnin): Nov pisalni stroj vreden $60.00.
3.	nagrada (za najmanj 90 naročnin): Ženska za-pestna ura ali ura za moške, vredna $50.
4.	nagrada (za najmanj 80 naročnin): Lincolnova, Leninova in Debsova slika, vse tri z ličnimi okvirji.
5.	nagrada (za najmanj 70 naročnin): Cankarjeva in Marksova slika ter ena pokrajinska slika, vse tri z ličnimi okvirji.
6.	nagrada (za najmanj 60 naročnikov): Srebrna skupina (silver set) namizne garniture, vredna. $35.00.
7.	nagrada (za najmanj 50 naročnin): Marksovo in Engelsovo delo "Kapital" (v angleščini), tri vezane knjige z 2536 stranmi, in ena v gornjih nagradah orne-njejjih slik z ličnim okvirjem.
8.	nagrada (za najmanj 40 naročnin): Usnjata torba za listine, nekaj, kar potrebuje vsak tajnik.
9.	nagrada (za najmanj 30 naročnin): Fountain pero, avtomatičen svinčnik in, manjša Cankarjeva slika z ličnim okvirjem.
10. nagrada (za najmanj 20 naročnin): Za $12.00 knjig iz Proletarčeve zaloge.
11.	nagrada (za najmanj 10 naročnin): Za $6.00 knjig iz Proletarčeve zaloge.
12.	nagrada (za najmanj 5 naročnin): Za $3.00 knjig iz Proletarčeve zaloge.
13.	nagrada (za najmanj 3 naročnine): Za $1.80 knjig iz Proletarčeve zaloge.
14. nagrada (za dve naročnini): Za $1 knjig iz Proletarčeve zaloge.
Ako želi kdo kak drug predmet, kakor te, ki so navedeni od 1. do 9. nagrade, naj željo sporoči upravi, ki jo bo po možnosti vpoštevalo.
Upravništvo Proletarca.
Zveza Slovenskih organizacij v Chicagi.
Od časa do časa se priobčuje pod to rubriko» n.imive aktivnosti Z. S. O., ki so v interesu vseh d» štev. Društva, katera še niso naznanila pristopa v Z
5.	O., .naj to naznanijo tajniku Z. S. O., kamor naj i slove vsa naznanila in pošiljatve, ki so namenjeni zvezi.
PRIREDBE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V CHICA61 "Jugoslovan" štev. 104, J. S. K. J. — Veselica i soboto zvečer dne 6. oktobra v Narodni dvorani.
"Narodni Vitezi", štev. 39, SNPJ. — Veselica da 13. oktobra v Narodni dvorani.
"Slavija" štev. 1, SNPJ. — Slavnost dvajsetletni« v nedeljo 21.. oktobra v dvorani Pilsen Sokol.
SSPZ. štev. i. — Veselica v Narodni dvorani dni
27.	oktobra. "Gorenjec" štev. 104, SSPZ. — Plesna veselica i
novembra v dvorani Mozart, 1536 Clybourn Ave.
"Zvon" štev. 70, JSKJ. — Veselica dne 11. nove« bra v Narodni dvorani, Racine Ave.
Zveza Slovenskih Organizacij. — Javen shod ii veselica v nedeljo popoldne in zvečer 18. novembra i Narodni dvorani.
Pevski zbor "Sava". — Slavnost petletnice z ol> širnim koncertnim programom v nedeljo 25. novea-bra v Narodni dvorani.
"Francisco Ferrer" štev. 131, SNPJ. — Veselici
28.	novembra v dvorani SNPJ.
Soc. klub štev. 1 JSZ. — Dramska predstava v i deljo popoldne 16. decembra v dvorani CSPS.
Soc. klub štev. 1, JSZ. — Silvestrova zabava d 31. decembra v dvorani SNPJ.
"Slovenija" štev. 44, ČSBPJ. — Maškeradma veselica, dne 19. januarja 1924 v Narodni dvorani.
Slovenska postaja štev. 16311 M. W. of A. — Plesna veselica dne 26. januarja 1924.
Soc. klub štev. 1, JSZ. — Dramska predstava i 10. februarja 1924 v dvorani ČSPS.
Soc. klub štev. 1, JSZ. — Draimska predstava <
6.	aprila 1924 v dvorani CSPS.
"Nada" štev. 102 SNPJ. — Slavnost petnajstleto ce v nedeljo dne 27. aprila 1924 v Narodni dvorani.
Ako priredba vašega društva še ni v gornjem s znamu, blagovolite obvestiti zvezinega tajnika, da 1 uvrščeno v prihodnjem. Ako katero društvo opa kakšno pomoto ali pomanjkljivost, naj to naznani t niku. da se prihodnjič popravi.
Bias Novak, tajnik, 2659 S. Springfield An
LISTU V PODPORO.
JOHNSTON,PA.: A. Vidrich, $2.05; A. Grmek, $1.01; Aug. Orel, $1.00; L. Krasna, ml. 50c; Jos. Budna, 50c; Ant. Ukmar, 25c; Fr.
Čudek, 25c; skupaj ........................$ 5.56
COLUMBUS, KANS.: Fr. Cemažar........20
MEADOWLANDS, PA.: Skupina sodrugov pri s. Lenašsiju, (poslala sodr. Tauchar) .... 2.50 PITTSBURGH, PA.: L. K................25
Skupaj ............................. . $ 8.51
Prejšnji izkaz.........................$306.94
Skupaj...........................$315.45
IZ UPRAVNISTVA.
Apel za organizacijsko kampanjo socialistični stranke, ki ga je poslala njena eksekutiva z E. V. De som n.a čelu, članstvu soc. stranke in njenim simpat čarjem, že rodi dobre sadove.
Skoro vse strankine loikalne organizacije, njimi klubi JSZ., so izvolile posebne odbore, ki imajtl vršiti samo organizatorično delo. Ob enem se sedaj kampanja za nabiranje prispevkov v organa cijski fond soc. stranke, v kateri marljivo sodelujej tudi naši klubi.
Ena glavnih nalog teh kampanj je poleg pridob vanja novih članov agitacija za razširjenje socialist nega časopisja. In radi te naloge pišemo te vrsti«
Sedaj, ko je tu jesenska sezona, doba zabav raznih drugih priredb v dvoranah, naj naši so
in somišljeniki skribe, da se izrabijo v agitaciji za raz-firjenje "Proletarca". Naša zveza bo jaika, kadar bo Proletarec razširjen tako kakor bi moral biti. | Treba priznati, da nekateri sodruigi in sodrugi-nje delajo iza Proletarca kolikor največ morejo in njim gre zasluga, da srno v številu naročnikov tekom zadnjih petnajst mesecev zelo napredovali! Ampak takih agitatorjev bi moralo biti več! So naselbine, kjer vlada mrtvilo. Mrtvilo bo prešlo, ako se razširi v takih kraji! "Proletarec". Ne strašite se truda! Ne čakajte na druge I Pišite upravništvu po potrebne listine in stopile v akcijo! Socialistično gibanje ni gibanje mrtvecev inmlačnežev, ampak gibanje živih ljudi! Ako ste živi, stopite v našo vrsto! Ako ste mrtvi, ostanite doma.
AGITATORJI NA DELU.
Naročnin ina "Proletarca" so poslali (izven kon-lesta):
Frances A. Tauchar, na agitaciji v Penni in W. Va.. .41
Christina Omahne, na agitaciji v 111. in Wis. _______ 7
Paulina Ermenc, Milwaukee, Wis."............... 4
Frank Žerovec, Kenosha, Wis................... 3
los. Koenig, San Francisco, Cal.................. 2
John Brezovar, E. Mineral, Kans.................. 2
Bartol Yerant, Aliquippa, Pa..................... 1
Anton Lukancic, N. Chicago, 111.................. 1
Brez naslova.
[ Rev. J. J. Oman, je priobčil v Pirčevi "A. Domo-rini" članek pod naslovom "Kdo mi bo pojasnil?" I'njemu zahteva odgovor od naprednjakov, naj mu povedo, kaj je naprednost. Pravi, da bo vpošteval le
iste odgovore, ki bodo priobčeni v "A. D." *
[ Prvi bi moral odgovoriti Lojize Pire. Ker je bil dolgo "naprednjak", mora tudi vedeti, kaj je n.apred-aost, Lojze, izpolni Omanu željo in pojasni, da je "naprednost" zelo čudna zver in da se jo lahko primerja tudi "praktičnemu" katoličanstvu nepraktičnih katoličanov v čikaškem kloštru slovenskih frančiška-
lov in na čikaški cesti v Jolietu.
*
Kaj je "naprednost"? O tem si z Omanom ne pa enakega mnenja. To, kar zastopa Rev. Oman, »mojem mnenju ni naprednost. Ce bi bili na svetu samo taki naprednjaki, kakršne si želi župnik sloven-ike fare v Newiburghu, bi še zmerom lovili copernice in jih žgall na grmadah. Tudi hudiče bi še izganjali »božjastnih in blaznih ljudi. Svet bi bil še zmerom ploščat in bi stal na mestu, solnce pa bi se vrtelo (koli njega. In še marsikaj takega bi bilo kar ni teč-po zaslugah ljudi, ki so bili in so res naprednjaki. Jaz n. pr. smatram socialiste za naprednjake, medtem ko so Rev. Oman, pater Zakrajšek, dr. H, Bren, Lojze Pire, Mr. Zalar, Mr. Klepetec itd. nasprotja mnenja. Kljub temu so socialisti resnični naprednjaki.
•
Čemu pa Rev. Oman vprašuje "take reči" v Pir-ievmu listu? Zakaj ne bi stavil vprašanja v "katoliških" listih? Ali ima tudi to kaj opraviti z naprednostjo? Kje neki je "katoliška zavednost"? *
Zagreb je v Cehosiovakiji. To sklepam iz enega poročila ameriškim listom, ki ga je poslala Associated ress iz "Zagreba, Čehoslovakija". Imperializem ni->a meja ...	K. T.
Smešnost smešnih ljudi.
Prišel je, razkoračil se je in zatrobental: "Mili moj F. Novak, sedaj bova dva F. Novaka! In ker bova dva in raizun naju še nekaj Ribičev in Ziničev, bo naša četa velika! Zato proglasiva vesoljno sodbo in, narediva, kakor je zapisano v svetih knjigah."
"Ampak kdo si, o prerok?"
"Hop, ne povem—saj veste, jugoslovanski konzul . . ."
Ce si smešen., malo pomisliš, pa se domisliš'
Ker nisi nič storil kar bi bilo vredno da se zapiše ali omeni ali razglasi, se odeneš v mučeniško haljo, ozariš v rebelicijonarski gloriji in pošepečeš:
"Nak—ne povem, veste—konzul . . ."
In če nisi smešen, pomisliš dalje in, premišljuješ:
"Kaj neki je počel ta fant? Hm-m, morda je bombe delal, morda je plane risal, morda čez kralja . zabavljal, m-m-tm."
"Saj veste—konzul . . ."
Veliko, veliko čudnega se dogaja po Svetu!
In toliko smešnega, presmešnega, tragično smešnega! Ampak konzul . . . mmm . . .
"Hej! Vi vsi! Hej! Hopala!"
"Kaj je za ena božja strela?"
"Poziv na debato, hej! Na debato, vsi vi!"
Frančišek Karol Boromejski Novak vas poziva! Hej, vi vsi! Kje ste hudirja?
Nekje v šumi bo debata! Visoko na hribu bodo stali govorniki—999 socialističnih govornikov, starih in mladih, moških in žensk. Njim nasproti bosta stala dva Novaka, junaška, ponosna, učena do neba! Velike reči se bodo godile tisti večer. Morda pride celo konec sveta!
"Ofenziva kapitala, ali, svetovna reakcija." To bo predmet debate! Sam bogve, kaj in o čem naj se debatira. Hej! Na debato!
Smešni človek si je pomel oči in se domislil:— Saj res, ta predmet v debati ničesar ne pomeni.—In ko je premišljeval tri dni in tri noči, se je domislil:— O internacionalah bomo debatirali, da!—In zopet se je začul glas po vsi veliki deželi.
Tedaj pa je prišel k smešnemu človeku mož, ki je veliko izkusil, veliko videl in mnogo mislil; smešni človek je potožil, svojo bolj. Življenski romar, moder možak, mu je povedal povest o napihnjeni žabi in njenemu žalostnemu koncu.
Ampak debata!
Modri mož mu je dejal: "Veliko metlo imaš, o smešni človek, v vse kraje sveta sega, in vidiš, to je napačno. Predaleč sega, pa ne vidiš, kaj pometaš! Vzami malo metlo, tako ki ne seže dalj kakor tvoie oči."
Smešni človek se je prestrašil. "Potem bom videl tudi svoje smeti? . . ."
"Seveda, seveda jih boš videl. Moraš jih videti, ker jih vidijo tudi drugi!"
Smešni človek si je predstavil:—Cele kupe smeti, pogledal je okoli sebe in videl je vrage mesto angelov.
"Proč, stran, vi vragi!"
Modri mož ga je potolažil: "Prešlo ti bo prijatelj—veliko jih je imelo tako bolezen, vsi so ozdravili."
Smešni človek je pisal vprašanja: deset vprašanj vsega skupaj, natančno toliko, kolikor je božjih zapovedi. Hej, odgovorite! Deset vprašanj!
Zakaj neki je bog ustvaril smešne ljudi? Čudno, prečudno!
V šumi bo debata! Jesen je tukaj, šuma je prazna izletnikov. V šumi pa se bodo godile velike reči, kar bo raiztrobentano človeštvu s hriba. Veselite se, kajti dan vstajenja je blizu.	K. T.
je majhna, je važna, ker bi jo drugače ne bilo trebi Igro se mora vzeti v poštev kot celoto in se jo igrati dovršeno v celoti.—c.
"DESETI BRAT".
V nedeljo 30. sept. je dramski odsek soc. kluba št. 1, JSZ., vpriizoril v dvorani ČSPS. ljudsko igro v petih dejanjih "Deseti brat", ki jo je po Jurjičevem romanu "Deseti brat" priredil za oder Fran Govekar.
Ta igra je bila na čikaškem slovenskem odru že večkrat igrana. Kljub temu je bila udeležba tudi zadnjo nedeljo sijajna.
Naslovno vlogo (Martinek, deseti brat) je imel Chas. Pogorelec. Izmed vseh vlog, v katerih sem ga imel priliko videti nastopati, se mu je ta najbolj posre-* čila. Publika je bila povsem zadovoljna z njim. Benjamina Gornika, graščaka na Slemenicah, je predstavljal Qj'lip Godina. Manica, njegota hči, (Mae Ko-vach) bi morala pokazati več življenja v ljubavnih prizorih. Imeti bi morala tudi več vaje v izgovarjanju besed. John L. Vogrich v vlogi Baloka je tudi to pot pokazal živahnega dečka, dasi je imel le kratko vlogo. Donald J. Lotrich v vlogi Dolefa, starega filozofa in neozdravljivega pijančka je bil zelo dober. Dasi je Donald rojen v Ameriki, se je naučil govorili lepo slovenščino. Režiser pa bi ga moral na vajah opozoriti na naglašanja par besed, ki jih je napačno izgovarjal, oziroma naglašal. S tem nastopom je D. J. Lotrich dokazal, da se mu lahko brez skrbi zaupa težke vloge. Andrew Kobala sem videl to pot prvič na odru. Poverjena mu je bila vloga Lovrota Kvasa, ki jo je dobro izvršil. Frank Ceglar je igral Petra Piškava, graščaka na Polesku. Ako se bo potrudil, bo postal dober igralec. John Rayer je predstavljal Piškavovega sina Marijana. Besed ne bi smel tako sekati kot jih je v nekaterih prizorih. V prizoru, v katerem obstreli desetega brata, je bil dober. Chas. Rener v vlogi okrajnega zdravnika Venceljna bi moral nastopati bolj samozavestno. Njegovo hči Maričko je predstavljala Ella Lotrich. Tudi ona bi rabila več vaje. F. Udovič v vlogi sodnika Mažina je bil dober, istotako v vlogi gostilničarja in župana Obrščaka. Anton Puc je bil to pot boljši kaikor v prejšnjih vlogah. Igral je vaškega ljudskega učitelja Zmuzneta in Mihata izpod Gaja. F. R. Benčina je imel vlogo čevljarja Andrejčka Krivčka. Njegovo ženo Nežo je predstavljala Pavlina Leveč. Benčina bi moral dati svoji vlogi več živahnosti. Vlogo njune hčere Fra-nice je imela Mae Udovich. Igrala je dobro, toda govorila je pretiho. Louis Mantz v vlogi kmeta Pe-harčka je bil dober. Njegov nepopačen dialekt mi je ugajal, ker je napravil Pehafčka še bolj "kmečkega". Frank Rudman v vlogi kmeta Matevžka bi moral v nekaterih prizorih govoriti malo glasnejše. Jakob Mantz je nastopil v vlogi Dražarjevega Franceljna. Kaj pa Krjavelj? Tega je predstavljal Fred J. Brash. Jokal je in lagal kar se je dalo, piti pa ni nikoli pozabil. Pri pijači ga je prekosil samo Dolef. Brash se je pošteno potrudil zadovoljiti občinstvo v vlogi Krjav-lja, kar se mu je dobro posrečilo.
Maske in kostumi so bili dobri.
Zdi se mi, da igralci, ki nastopajo v manjših vlogah, mislijo, da niso tako važne kakor večje, pa jim ne posvetijo dovolj pažnje. To je napačno. Dostikrat odvisi uspeh prizora ravno od takih majhnih vlog. Vsaka vloga V dramskih igrah, neglede kako
142,170 vojnih vdov v Franciji se je dosedaj^znova poročilo.
Grozota vojne je zapopadena tudi v številu žena, ki so izgubile svoje so_proge na bojiščih.Od premirja do sedaj se je znova omožilo 142,170 francoskih vojnih vdov, kakor pravi statistih francoskega vojnega ministerstva, ki vodi izpli čevanje pokojnine vojnim vdovam. Izmed teh s je omožilo 1,728 vdov s tujci in so s tem izgubile pravico do pokojnine. Ampak "dober" možje koncem konca več vreden kakor nekaj frankov pokojnine na mesec, akotudi je tujec. — Zi mivo j^, da se vdove ložje omože kakor dekleti Ta slučaj je opaziti tudi v Angliji, kjer so se vi ne vdove večinoma pomožile, dekleta se pa starajo in čakajo rešitve.
Najtežje je govoriti s tistimi nevednimi ljudmi, ti ne vedo, da so nevedni, pač pa si domišljajo, da t vsevedni.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, CIRC. LATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912.
of Proletarec, published weekly at 3639 W. 26th Street. Chi«
October 1st, 1923.
State of Illinois, County of Cook, ss.
Before me, a notary public, in and for the state and aforesaid, personally appeared Chas. Pogorelec, who. having been di sworn according to law, deposes and says that he is the basin, manager of the Proletarec and that the following is, to the beat 4 his knowledge and belief, a true statement of the ownership,« agement, of the aforesaid publication for the date shown in above caption, required by the Act of August 24, 1912, em " in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the r of this form, to-wit:
1.	That the names and addresses of the publisher,
managing editor and business managers are: Publisher, Jui-Workmen's Publishing Company, 3639 W. 26th St., Chicago, i editor, Frank Zaitz, 2439 S. Ridgeway Ave.; managing edit Frank Zaitz, 2439 S. Ridgeway Ave.; business manager, Chas I gorelec, 2426 Clifton Park Ave.
2.	That the owners are: (give names and addresses of u dividual owners, or, if a corporation, give its name and the nil and addresses of stockholders owning or holding 1 per cent or ~ of the total amount of stock.) Slovenian Section of the Jtu Socialist Federation.
Trustees: Joseph Oven, 2752 S. Ridgeway Ave.; Franki 2124 S. Crawford Ave.; Frank S. Tauchar, 2728 S. Ridgeway J Frank Udovich, 1844 S. Racine Ave.; Philip Godina, 3211 S. f ford Ave. All in Chicago, 111.
3.	That the known bondholders, mortgagees, and other see holders owning or holding 1 per cent or more of total amot bonds, mortgages, or other securities are: (If there are i state.) None.
4.	That the two paragraphs next above, giving the nam« i! the owners, stockholders, and security holders, if any, contain o only the list of stockholders and security holders as they i
upon the books of the company but also, in cases where the s__
holder or security holder appears upon the books of the company« trustee or in any other fiduciary relation, the name of the pen" or corporation for whom such trustee is acting, is given; alsoti the said two paragraphs contain statements embracing affiant's 8 knowledge and belief as to the circumstances and conditions nod which stockholders and security holders who do not appear upon tl books of the company as trustees, hold stock and securities in capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant la no reason to believe that any other person, association, or coi tion has any interest, direct or indirect, in the said stock, I or other securities than as so stated' by him.
CHAS. POGORELEC, Business MaL__ Sworn to and subscribed before me this 28th day of Sept., II
ANTON BINA, Notary : (My commission expires Dec. 20th, 1926.)
Od pravljic do uresničenja.
V starih časih so Feničani razširjali v tujih kra-skoro neverjetne pravljice, katere smatramo za Ti način oglaševanja. Pravili so, da je bila azijska jthia obljudena s krkilatimi levi, ki so ibeli glave peroti od orla, da so te živali čuvale zlate rudnike skrite zaiklade in ki so raztrgale vsakega tujca, če je približal tem zakladom z namenom, da se jih fasti. V teh pravljicah so hvalili svoj jantar in slo-ro kost, s katerimi s kupčevali. Danes se odjemalci ne ozirajo na pravljice, temveč hočejo samo dej-ta in resnico in tako je prišlo, da je postala resnica meljni značaj modernega oglaševanja. Joseph Tri-Company, Ohicago, 111., slovi zato, ker je imela snico vedno za svoj temeljni značaj. Trinerjevo lraviln.0 grenko vino je bilo priporočeno samo za ie slučaje, pri katerih dobe ljudje odpomoč s polžjo v tem vinu nahajajočih se zdravilnih snovi, to slučajih slabega teka, slabe prebave, flatulence, taobota, nervoznosti in sličnih bolezni, ki jih po-uroča želodčni nered. G; Mihael Blazik nam je pisal Beacona, N. Y., na 8. avg., da nima njegova sopro-več glavobolov odkar jemlje Trinerjevo zdravilno ftnko vino. Poskusite ga, vaš lekarnar ali trgovec z Iravili ga ima v zalogi.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsak« drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne, v klubovil; prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega so drugi je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nal(. ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri ter pa vpoaštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA.
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo edeljo v mesecu ob 6. popoldne v dvorani društva mtomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v lie vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET,
CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnie, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih instrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
lieHitajte naš1 cenik knjig,
priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije.
Največja zaloga boljših književnih del.
IIS KVEDER
(200 Walsh Bldg.)
434 Diamond St.,
PITTSBURGH, PA.
Izdelujem pooblastila, kupne in darovalne pogodbe, testamente in vsa v notarski posel »dajoča dela.
nmmmtx

STEDLJIVI LJUDJE
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste.
CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$ I ,2 5 0,0 00.0 0
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.
CENIK KJIG.
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN . _ BROŠURE.	. (
AT.T JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................ -2»
ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN-
STVO, (Alojzija štebi) ......
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. Sarabon), rezana.....
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM .................
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM..........
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Karl Marks in Friderik En-
gele) .....................
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej) .... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire)........
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana...
POGLED V NOVI SVET.......
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin
Lončar), vezana...........
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Iran
Robida, vezana............
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar).......
REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus)
broširana..................
SLOVENSKO-ANGLEŠKA
SLOVNICA, iadala 8NPJ., 854
strani, vezana r platno ......1.00
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Oavald), broširana .....................
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba..................
SRBSKA POČETNTCA, (J. T.). SPRETNA KUHARICA, brošira
na, $1.00, rezana.......
SVETOVNA VOJNA IN ODGO VORNOST SOCIALIZMA, E.
K.), broširana.............
USTAVA, ruske socialistične fed
sovjetske republike......
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remee$, rezana........
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
■broširana..............
VOLJA IN DEJANJE, (paiho
logična analiza)........
JADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM . . . ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho ward Moore, prevel I. M.) ... ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec^ ..............
.10 1.25
.25 .20
.20 .26
.40 .10
.40
.10
.90
1.15
.35
.50
.40 .50
1.25
.50 .10 1.00 .25 .25 .16 1.50 .50
Nadaljevanje z 2. strani.
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj).....................36
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trdo vezana...............1.50
ZDRAVJE, jan., feb., marc, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po....................10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V
SRBIJI (Fran Erjavec)......25
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75e; III. zv. 65c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik 1916, vezan ............ 40
letnik 1917, vezan ............ 50
letnik 1919, vezan ............ 50
letnik 1920, vezan .............. 65
letnik 1921, broširan .......... 50
letnik 1922, veizan ............ 75
letnik 1922, broširan .......... 50
letniik 1923, vezan ............. 75
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c..............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, št. 2—3—4 ..............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV......40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweia-TrsteniSki) .. .10 PROLETAREC, vezani Jetniki,
1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, prva in druga številka .05 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . .......................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dre knjige, 1313
strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana............1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ........,............. 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (Da-rid Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), rezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair). ' študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. il IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 itn-
ni, trda vezba ..............
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....L
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht),
rezana ...................
KING COAL, (Uptoa Sinclair), povest iz aadnjega itrajki (1913) eoloradskih premojarjtT,
trda vezba . . ................I
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), rezana . .... LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teiehmann), rezana .......
OUTLINE OF HISTORY, (H.
G. Wells), rezana, 1171 strani 1 PHYSICIAN IN THE HOCTSB, (J. H. Greer, D. D.) Domadi
zdravnik, rezana . ..........; £
REPUBLIC OF PLATO, retail* !.« RIGHT TO BE LAZY, (Pgil
Lafargue), rezana.........j
ROBERTS RULES OF OREES,
vezana ...............
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), rezana . . ______It
SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Unterinan, vezana .... SOCIAL REVOLUTION, (Bail
Kautsky), rezana .........
STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPERS VI-TION, (A. M. Lewis), tmhii THEY CALL ME CARPENTUB,
(Upton Sinclair), trda reuba.. II THE CRY FOR JUSTICE, (Up.
ton Sinclair) vezana ........J
THE DREAM OF DEBS, (Jack
London) ...............„3
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju Ter a
privatne interese .......
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, rezana v platno........,j
100%. (Upton Sinclair). PoTe«t
patrijota ..............
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis),
vezana.................J,,'
THOUGHTS OF A FOOL, (Ers-lyn Gladys), rezana . . ......
Naročilom priložite postni ali presni money order, ček ali gotoi__ Za manjša naročila lahko pojijo poštne znamke.	^^
Vse knjige pošiljamo poitnine eto. Klubom in čitalnicam, pri i, večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.
.iii
.18