SVOBODNA SLOVENIJA ESLOVENIA LIBRE TEŽAVE DELITVE V SAMOUPRAVLJANJE KRIVDA TEHNOKRACIJE Unánime repudio El salvaje y criminal ataque realizado por grupos extremistas contra la guarnición militar de Azul, ha dejado consternada a toda la ciudadanía. Unánimes voces de repudio se han elevado de todos los sectores de la vida nacional, condenan-d,o a los criminales que con pretextos políticos o ideológicos tratan de sembrar el caos y la ruina. Es indudable que la meta de estos grupos, que deben ser definitivamente erradicados de nuestro medio, es perturbar el actual proceso e impedir que el pueblo realice su tarea de liberación y reconstrucción definitiva. Pero igualmente cierto es que finalmente el pueblo impondrá su voluntad, cumpliendo los grandes objetivos que se ha impuesto para esta trascendental etapa de nuestra vida. Al tiempo que rinde un sentido homenaje a los caídos en defensa de los ideales de la patria, víctimas inocentes de crueles designios extremistas, también la colectividad eslovena expresa su más enérgica condena y adhiere al llamado que desde el gobierno se ha realizado, en defensa de las instituciones surgidas por la voluntad plebiscitaria del puebla argentino. PRVI SPORAZUM MED IZRAELOM IN EGIPTOM KISSINGEKJEVO POSREDNIŠTVO Z a kulisami petrolejske krize Sovjetski komunistični diktator Stalin je med drugo svetovno vojno skoval in izpeljal načrt o teritorialnem razmahu Sovjetske zveze, ki se mu je s priključitvijo baltskih držav in delov Ppljske, češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije v celoti posrečil, zlasti še, ker so tudi sovjetski evropski sateliti, vključno Titova Jugoslavija del, če že ne SpVjetske zveze kot take, pa vsekakor njenega evropskega torija. Sovjetski neposredni politični, gospodarski in vojaški imperij se razte-a do črte Stettin-Trst. Po Stalinovi smrti so veljaki v V mlju pripravili načrt razširiti moskovski vpliv čim dlje izven meja svojega imperija. V ta načrt spada zgraditev komunističnega oporišča na Castrovi Kubi tostran Atlantika za akcije predvsem v latinski Ameriki, pa, razmah komunističnih režimov na Koreji in v jugovzhodni Aziji. Ke se je sv.pbodni svet zaradi takih neposrednih kounističnih prodorov zdramil in jih večinoma zaustavil, so v Moskvi prešli, s pomočjo zlasti Titovega posredništva kot vodje tkim. tretjega sveta, na ofenzive gospodarskega zna-ehja proti svobpdr.em-bu svetu. Med te ofenzive spada ofenziva Moskve na Bližnjem vzhodu. V Kremlju so prepričani, da je svobodni Zahod možno uničiti z razkrojem njihovega gospodarstva, katerega pa je najlažje doseči s petrolejsko krizo, ki jo je bilo treba povzročiti s sodelovanjem Arabcev. Izkoristili so zato zgodovinsko sovraštvo Arabcev proti Izraelu, ki je zahodna kontrolna postojanka nad petrolejskim področjem Bližnjega vzhoda. Arabci so kot ceneno o-rodje v rokah Moskve, od le-te nahujskani trikrat sprožili vojno proti Izraelu in jo tudi vsakokrat izgubili. Moskva je z Arabci preizkušala ne izraelsko oborožitev in odpornost, temveč odpornost svobodnega Zahoda. Arabci so žrtve teh moskovskih vojaško-politič-nih poizkusov. Ker se ti poskusi niso posrečili, je Kremlju uspelo prepričati Arabce, da bodo mogli streti Izrael s petrolejsko krizo, ki bi prizadela svobodni Zahod. Toda tu so se v Moskvi v svojih načrtih deloma uračunali. Že legendarna arabska razdvojenost se je spremenila v tesno sodelovanje, ko so arabski šejki zaslutili možnost velikih, finančnih dobičkov ne da bi bilo treba preliti kapljico arabske krvi za to. Kot eden so deloma ustavili dobave petroleja Zahodu in kot eden so dva do trikrat zvišali ceno petroleju. Kriza, ki so jo povzročili svobodnemu Zahodu, je postala resna stvar, toda bolj resna, kakor si je to predstavljala Moskva in kakor si jo je želela. Moskva je namreč v zadnjih dveh letih navezala razmah svojega kolebajočega gospodarstva na,tehnično in gospodarsko znanje in pomoč svobodnega Zahoda. Iz zahodne Evrope, ZDA in Japonske je bil odgovor na sovjetske prošnje pozitiven in zahodni tehnični in gospodarski strokovnjaki so se skupno z zahodnimi stroji in celimi tvor-nicami naselili v ZSSR. Gospodarska kriza na Zahodu pa more ta sovjetski gospodarski in tehnični razvojni načrt skvariti, če ne celo preprečiti. Z Zahoda so že dali vedeti Moskvi, da ne bodo mogli izpolniti gospodarskih in tehničnih pogodb, če jih bo petrolejska kriza prisilila zmanjšati zmogljivost njihovih lastnih gospodarstev. Zato so v Kremlju previdno umolknili. ko se je ameriški zunanji minister Kissinger zagnal v urejevanje razmer na Bližnjem vzhodu, kakor da jih to področje sploh nikdar ni zanimalo. Kissingeriu so v Moskvi dali proste roke za pomirjenje med Arabci in Izraelci, se pravi za ublažitev petrolejske krize, se pravi za zavarovanje svojega lastnega gospodarstva. ZDA so s pristankom iz Moskve dobile trenutno absoluten vpliv nad Bližnjim vzhodom. Kakor ni kazno, da bi se Arabci za- Jugoslovanski komunistični režim je nedvomno dosegel v zahodnem svetu lepe propagandne uspehe, in za te uspehe se mora gotovo v prvi vrsti zahvaliti tudi dejstvu, da je upeljal v gospodarstvo način upravljanja, ki dotlej ni bil splošno uveden v nobeni drugi državi: samoupravljanje. Je to orožje, ki ga Titov režim uporablja vsakokrat kadiar hoče zahodno javno ramen ie prepričati o jugoslovanski „demokraciji“, o „socialnosti“ komunistične administracije in sploh o količini in kakovosti' lastnih notranjih .uspehov“. A kakor je samoupravljanje odlično za zunanjo uporabo, tako v notranjem oziru dela režimu hude preglavice. Odkar se je namreč Jugoslavija podala na pot samoupravnega sistema, še ni našla tiste smeri, za katero bi lahko rekla da je prava, še manj, da je uspešna. V novi ustavi, ki je v pripravi, je zopet velik del namenjen spremembam v notranjih odnosih, ki se izražajo v samoupravljanju gospodarskih in ostalih družbenih organov. Pa tudi te spremembe ne bodo dolgotrajne, in kaj kmalu bo režim iskal novih določb, novih ustavnih amandmajev, kako bi samoupravljanje postavil na krepke noge. Kajti čeprav skušajo partijci te stalne spremembe opravičiti s frazami, češ da je samoupravljanje v bistvu dinamično, to je v stalni spremembi in izpopolnitvi, je resnica ta, da kljub njihovim upom in naporom samoupravljanje ni prineslo rešitve ne za gospodarsko, ne za socialno krizo države in njenih narodov. ZAOSTAJANJE V RAZVOJU Ena bistvenih skrbi glede gospodarskega razvoja v samoupravljanju je trenutno razdelitev dohodkov. Kljub temu, da je bila od vseh začetkov ena podlag samoupravnega sistema prav razdelitev presežka med delavci, se še danes, po tolikih letih, ubadajo s tem, kakšna naj bi bila sploh merila za osebni dohodek v podjetjih. f.~j. v „temeljnih organizacijah zadružnega dela.“ Problem je nedavno v govoru (4. januarja t. 1.) nakazal Marijan Rožič, sekretar sveta Zveze Sindikatov Jugoslavije. Zanimive so nekatere njegove izjave. Rožič je zatrjeval: „Zadnja leta smo pod vplivom teh-nokratizma in zaostajanja v razvoju samoupravnih odnosov zanemarili zavzemanje, da bi okrepili kriterije in merila vrednotenja dela zaposlenih. V mnogih delovnih kolektivih ni prišlo pod vplivom nestabilnosti in inflacije le do zastojev, temveč tudi do pojavtov opuščanja že veljavljenih meril dela. V večini primerov delavci opozarjajo na to, da ni meril za delo, kot za najpomembnejši problem svojega neugodnega položaja v procesu dela.“ Nato Rožič tudi prizna: „V družbi pa se s temi vprašanji in problemi ne ukvarjamo dovolj. Problematiki vrednotenja se niso dovolj posvetile tudi osnovne organizacije sindikatov in tudi ne Zveza komunistov. Pogosto celo zanemarjamo ugotavljanje, kako se vrednoti delo in ali sprejeta merila za rezul- vedali te moskovske igre, tako je razvidno, da Tito na Bližnjem vzhodu igra na isto struno kakor Moskva, saj v Beogradu nad Kissinger jevim posredovanjem na Bližnjem vzhodu prav tako molčijo kakor v Kremlju. Severnoameriška zunania politika nekaj zadnjih let sloni na osebnih stikih in osebni prisotnosti bodisi Nixona ali Kissingerja na področju ali kraju krize, zaradi katere se tisti trenutek čuti WasKington prizadet. Te vrste zunanja politika daje tudi videz zunanjepolitične ofenzive. Po globlji analizi pa je ta ofenziva samo videz, kajti gre le za protipoteze na načrte in poteze, ki so jih bili že prej pripravili in izpeljali v Kremlju. Sovjetski zunanji minister Gromiko po- tate dela dovolj spodbujajo delavca kot proizvajalca in upravljalca.“ In ponoven namig na „sovražnika“, ki preti režimu na tem področju: „Tak položaj ne ustreza interesom delavcev in naše družbe, po navadi pa ustreza tehnokraciji“. In še: „V organizacijah združenega dela, v katerih dohodkovni odnosi niso razviti, veliko osebnih dohodkov ne temelji na objektivnih merilih, tehnokracija pa ima monopol nad rezultati dela in dohodkom in s tem tudi nad ljudmi.“ Seveda pa Rožič v ničemer določeno ne opredeli ali razloži kaj je ta „tehnokracija“ in kdo jo sestavlja. Seveda si tudi ne stavi vprašanja, ali ni vendar partija tista, ki ima v zadnji instanci monopol nad celotnim družbenim delovanjem, torej tudi absolutno oblast nad ljudmi, in torej o kaki „demokraciji“, niti o samoupravljanju ni govora. Pa Rožič nehote pokaže tudi vso revščino komunističnega režima, zlasti pa zmaterializiranosti ljudi in popolne nepripravljenosti nekdanjih revolucionarjev na kakršnekoli žrtve: „Značilen primer tehnokratskega gledanja na osebne dohodke je trditev, da je treba pri osebnem dohodku varčevati, in sklicevanja na pripravljenost delavcev, da delajo za nižje osebne dohodke, kot izraz visoke zavesti.“ ODPRAVLJANJE SLABOSTI V GOSPODARSTVU Seveda bi bilo nesmiselno ocenjevati nenadno skrb'partije in njenih vodnikov za dohodke delavcev kot izraz socialnega zanosa. Ne. V tem iščejo le izhod iz gospodarske krize, s povečano proizvodnjo in pa .rešitev številnih delavskih konfliktov, ki ji ni mogoče za-dušiti.Rožič je ¡priznal: „če bi si zastavili preprosto vprašanje, kje so vzroki mnogih konfliktov, ki jih je opaziti v delovnih kolektivih, kje so vzroki mnogih prekinitev dela (stavk op. p.), kje naj bi iskali razloge za različne konfrontacije, s katerimi se srečujemo, itd., bi bil odgovor na to vprašanje prav gotovo, da je to področje ustvarjanja in delitve osebnih dohodkov.“ In glede proizvodnje: „Prav tak položaj izrecno terja, da se del dohodka za osebne doh.odke deli na podlagi meril dela, ker se z njimi uresničuje tista nujna diferenciacija med delovnimi ljudmi, ki bo privedla k povečanju dohodka in produktivnosti dela ter pripomogla k odpravljanju slabosti v gospodarstvu. Vsak drug pristop pomeni konservirati nizko produktivnost, izgube in avtarkijo.“ Ne bomo analizirali, v koliko se Ro-žičeve izjave strinjajo z marksističnim naukom. Ugotovimo le, da je samoupravljanje, torej samoodločanje delavcev glede upravljanja podjetij, dela in delitev dohodka danes v Jugoslaviji prava utopija. Kajti samoupravljanje, kot vsak drug sistem, ki temelji na samo-odločanju udov neke skupnosti, more uspevati le v resnični svobodi in pravi demokraciji. Ne ene ne druge pa danes ni v Jugoslaviji. Za vsem; stoji v pfzadju partija in le interesi partije in nikogar drugega. tuje veliko manj kakor Kissinger in tudi govori veliko manj kakor Kissinger. V svojem kabinetu v Kremlju pripravlja krize svobodnemu svetu in Washing-tonu in s tem potovanja bodisi Nixonu ali Kissingerju. Zunanja politika ZDA in z nio ostalega svobodnega sveta bo takrat ofenzivna, ko bo moral sovjetski zunanji minister letati iz države v državo in reševati krize, zaradi katerih se bo čutil prizadet. Takih prilik je imel svobodni Zahod pred desetletjem več, zlasti ob uporih po sovjetskih satelitih, pa iih ni znal ali ni hotel izkoristiti sebi in vsemu človeštvu v prid. Zato mora Kissinger sedaj in bo morda tudi v bodoče moral toliko potovati, vse samo za ohranjanje že obstoječega položaja. Izrael in Egipt sta pretekli petek, 18. t. m. podpisala zgodovinski sporazum o razhodu med izraelsko in egipčansko vojsko vzdolž sueškega prekopa, po katerem se bo izraelska voiska umaknila z zahodnega brega sueškega prekopa na vzhodni breg, egipčanska vojska, ki stoji na vzhodnem bregu pa bo skrčila svoje število. Med izraelsko in egipčansko vojsko bodo postavili vojaško kontrolno skupino Združenih narodov. Sporazum sta Izrael in Egipt podpisala v šotoru Združenih narodov v puščavi na kilometru 101 na cesti Kairo —Suez, skoro natančno tri mesece po koncu 18-dnevne lanskoletne oktoberske vojne. izraelska predsednica Golda Meir je označila sporazum za prvi korak na poti h končnem miru med Izraelom in Egiptom, ki sta si sovražna že 25 let. Izraelski uradni krogi so objavili, da se bodo izraelske vojaške sile umaknile čez Sueški prekop z zahodnega brega na črto, dvajset kilometrov oddaljeno od vzhodnega brega prekopa. Podpis pogodbe je v izraelskih vojaških vrstah zahteval „žrtev“, ko je izstppil 45-letni general Ariel Sharon, Sovjetski pisatelj Aleksander Solže-nicin je pozval svoje rojake naj prenehajo sodelovati z „lažlo, na kateri je zgrajena sovjetska država.“ V svojem odgovoru na vrsto vprašanj, ki so mu jih zastavili ameriška tiskovna agencija „United Press“, revija „Time“ in agencija „Prensa Asociada“, je Solženicin v svoji nrvi javni izjavi po natisu svoje knjige Arhipelag Gulag izjavil, da bi bilo to najboljša opora, ki bi mu jo moglf dati njegovi sovjetski rojaki v njegovem boju proti sovjetskemu režimu. Solženicin ni hotel odgovoriti, kaj mu more storiti sovjetska oblast, ker je publiciral svojo knjigo Arhipelag Gulag, v kateri odkriva grozote Sovjetskih Komunistična Kitajska je konec minulega tedna ž vojaško silo zasedla otočje Paracel, ki leži vzhodno od tonkin-škega zaliva in ki je doslej spadalo k Južnemu Vietnamu. Kitajci so se za posest otočja spopadli z Južnim Vietnamom ter je bil v pomorski bitki potopljen en kitajski in en južnovietnamski izkrcevalni čoln. Nad kitajsko premočjo so se morali Južni Vietnamci umakniti in prepustiti otočje rdeči Kitajski. Nobena velesila za novo kitajsko nasilje nad drugo državo ni reagirala, tokrat še toliko manj, ker gre za majhno državo, kakor je Južni Vietnam, iz katerega so se bili Amerikanci šele pred kratkim izmotali. Južni Vietnam je os- katerega so bili ob izbruhu oktoberske vojne poklicali iz pokoja, da je zmago-' vito vodil izraelsko voisko v napadu čez Sueški prekop na pohod proti Kairu.-Sharon se ne strinja s podpisom pogodbe. Glavno zaslugo za podnis pogodbe pripisuje svetovno časonisie ameriškemu zunanjemu ministru Kissingerju, ki je z letalom potoval med Tel Avivom in Kairom sem to. tia. da je služil kot: posrednik med Izraelom in Egiptom v pogajaniih za razhod med obema vojskama. Kissingeriu so pri njegovih naporih pomagali v Moskvi s tem. da so molčali in čakali na izid pogaianj. Kissinger je obiskal tudi saudiiskega kralia Feisala, jordanskega kralia Huseina in sirijskega diktatoria. Samo Sirija ie doslej ostala nespravljiva z Izraelom. v Tel Avivu pa so nespravljivi do Siriie. dokler, pravijo, ne bo objavila in Izraelu izročila seznam izraelskih vojnih ujednikov, za katere v izraelskem glavnem štabu vedo, da so v Siriji. Mirovna pogajanja v Ženevi se bodo med Izraelom in Arabci nadaljevala za morebitno dosego dejanske mirovne pogodbe. koncentracijskih taborišč, izjavil pa je, da sta on in njegova družina „pripravljena na vse“. Poudaril ie, da ie opora, ki mu jo drne Zahod neprecenljiva in da ie prav zaradi te obore „še varen in živ“. -Natis knjige ga je „pomiril in olajšal“. 'ker se mn zdi. da ie izpolnil dolžnost do tistih, ki so pomrli v koncentracijskih taboriščih „Desetletia ie toliko ostaialo prikritega, da ho odkritje pretreslo vse. ki za to niso vedeli, jim ho vzgoiilo srce in jim dalo moč za bodočnost“, ie izjavil Solženicin. Solženicin tudi vztraja pri svoji zahtevi, da bo moral sovjetski režim „priznati svojo strašno preteklost in se spokoriti za svoje napake“. tal sam v boju proti kitajskemu orjaku. Vse, kar je mogla saigonska vlada storiti, je bil protest, ki ga je poslala Varnostnemu svetu ZN proti kitaiske-mu nas:liu. Južni Vietnam ni član organizacije ZN. Peking se je polastil otočia Paracel, ker skrokovnialri meniio, da pokriva področje, bogato na petroleju. Daši ima K: ta iška "a svoie trenutne notrebe dovoli lastnega petroleia, si išče v svoji okolici novih energetskih virov in si je, vedoč, da ii v sedaniem svetovnem no-ložaiu ne bo nihče mogel preprečiti, otočie Paracel enostavno z voisko prilastila. Peking je nanad omenil samo s-poroeijorn. da ie kitaiska voiska zasedla otočie, „ki je bilo vedno kitajsko“. Kitajski napad na lužni Vietnam SAIGON PROTESTIRA Laž sovjetskega režima SOLŽENICIN ROTI SVOJE ROJAKE Buenos Aires, 24. januarja 1974 Stran 2 ¿í&m Navi elani Narodnega odbora za Slovenijo V Narodnem odboru za Slovenijo sta bili nezasedeni dve mesti, ki pripadata Slovenski demokratski stranki (SDS). Izstopila sta najprej Alojzij Zupan in nato dr. Ljubo Širc, oba iz Anglije. Vodstvo SfiŠ, 'kateri predseduje inž. Ladislav Bevc, je imenovalo na izpraznjeni mesti dr. Valentina Benedika, ki živi v Clevelandu in Radivoja Riglerja iz Buenos Airesa. Načelstvo SKD—SLS pa je imenovalo za člana NO Pavla Fajdigo iz Buenos Airesa. V naslednjem prinašamo osebne podatke novih članov NO. RADIVOJ RIGLElt Rojen je "bil 23. 12. 1910 v Hotiču pri Litiji kot sin šolskega upravitelja g. Franca in ge. Albine roj. Kovač. Po končani realni gimnaziji v Ljubljani se je odločil za vojaško kariero in je absol-viral nižjo in višjo vojno akademijo v Beogradu. Službovfcl je prvotno kot pehotni podporočnik v polku kraljeve garde, leta 1937 pa je bil imenovan za četnega poveljnika v 47. pešpolku v Macedoniji. Marca 1941 je bil določen za pomočnika vojaškemu atašeju v Berlinu, ge-neralštabnemu polkovniku Vladimiru Vauhniku. Dejfensko premestitev pa je preprečil takratni vstop Jugoslavije v vojno. Početkom druge svetovne vojne je bil v bojih z Italijani v Albaniji zajet od nemških čet, ki so prišle Italijanom na pomoč, ter bil odpeljan kot ujetnik najprej v Nemčijo in kasneje (1941) v Italijo. Odtod je septembra 1943 Zbežal v Švico. Odlikovan je z medaljo „Za voj Viške kreposti“. Po končani vojni je zavrnil repatriacijo v zasužnjeno domovino in se leta 1948 izselil preko IRO z družino v Argentino, kjer je zadnjih 18 let zaposlen kot blagajnik v industrijskem podjetju v Buenos Airesu. Leta 1952 je v založbi Društva Slovencev izdal učbenik Sam temeljito ka-steljansko. Je član društva Zedinjena Sloveniji, član in nekaj let tudi odbor- nik Društva slovenskih protikomunističnih borcev Tabor. Poročen je z go. A dri j o Lorenz iz Bele Crkve (Banat) in imata hčerki Marjeto, rojeno leta 1940 in Moniko, rojeno leta 1955. DR. VALENTIN BENEDIK Rodil se je v Ljubljani 18. 2. 1998 kot sin šentpetrskega cerkovnika g. Janeza in ge. Frančiške Vrhovnik. Maturiral je na II. drž. feimaziji v Ljubljani m bil nato leta 1918 mobiliziral v 17. Pehotni polk. 'Od konča Vojne do leta 1920 je prebil kot rez. poročnik v ita-liianskem ujetništvu. Let*. 1925 je doktoriral na pravn; 'fakulteti ljub. univerze in položil tri leta za tem sodniški izpit- Služboval je pa sodiscih v Mariboru, Kamniku, Brdu uri Lukovici. Kranju in od 1938 do sentembra 1944 na okrajnem sodišču v Ljubljani. Tedaj se je zaradi 'jasledovania po Gestanu umaknil v ilegalo in vstopil v štab Kraljeve jugoslovanske voiske v domovini, kjer je vršil nosle načelnika štaba Slovenske armije. Marca 1945 ga ie generalštabni brigadni geriei® Raft PrčZelj tildi formalno imenoval na to mesto. Po 'voj® je bil kot četnik v vojkških taboriščih v Italiii in Nemčiji. Tu je leta 1949 že kot civilist D. P. dobil honorirano zaposlitev kot pravni zastopnik enajstih begunskih taborišč s pravico zastoTiania pred 'nemškimi in angleškimi Sodišči. March 1951 sta se z ženo po. Ančko preselila v ZDA v Cleveland, kjer ie do upokojitve 1963 služboval pri The dovolim! Twist Drill Co. Novembra i$62 še je ga. Ančka smrtno ponesrečila. Septembra 1965 se ie poročil z go. Jožico roj. Kristanc, vd. Dolčič. V ta zakon je priženil pastorko Marjetko, leta 1966 pa se mn je rodila hčerka Tinka. ■Te starosta ameriško-jugoslovanske-ga sokolskega društvi. Cleveland, Ohio. (Fotografijo dr. Benedika nismo prejeli) PAVEL FAJDIGA ¡1?» ^ ÜÜ S «SlSl mm JI! mÊmmfc : ÈSiËmm rojen 7. oktobra 1921 v Zagrebu. OshoVno šolo in klasično gimnazijo obi- Pavel Fajdiga Hiter pogled v Izrael Kakor na polelu iz Hong Konga v Kalkuto, kjer se potniške letalske linije izogibajo zračnemu prostoru nad komunistično Kitajsko in nad Severnim Vietnamom, tako se letalske linije na poletu iz Indije v Izrael izogibajo zračnemu prostoru nad arabskimi državami Irakom, Sirijo, Saudijevo Arabijo in Jordanijo. Zato je veliko letalo Boing 747, s 320 potniki, letelo iz Delhi, sedanje indijske prestolnice, čez Pakistan, Afganistan in Perzijo in se za gorivo ustavilo dobro uro v perzijski prestolnici Teheranu. Ozračje je bilo v Teheranu v primeri s temperaturo v Delhi (36° C) izredno hladno (komaj Io C). Daši ga pred mrzlimi severnimi vetrovi iz Sovjetske zveze čez Kaspijsko jezero ščiti pogorje Elburs, Teheran leži na visoki iranski planoti ter ima zato hladno podnebje. Iz Teherana smo odleteli proti Turčiji škoro do prestolnice Ankare in šele tam zavili na jug čez otok Ciper, od tam pa ria vzhod proti Tel Avivu, kjer smo se na letališču Lod po osmih urah letenja spustili na tla. Takoj na letališču je bilo čutiti vojno stanje, v katerem se nahaja Izrael, zaradi egipčanskega napada, ki se je Kairu spremenil v vojaški poraz, kljub sovjetski moralni in materialni pomoči. Z letala smo po strogem pregledu smeli samo potniki, ki smo prišli v Izrael. Vsi ostali so morali v letalu počakati odlet proti Rimu in naprej v Bariz. Turistični urad je prišlecu takoj na razpolago, za informacije ali za preskrbo prenočišča. Red in organizacija napravita prvi močan vtis na turista, zlasti, če se pripelje iz Daljnega vzhoda. Avtobus, ki čaka pred letališčem, te v manj kot uri pripelje v 49 kilometrov oddaljeni Jeruzalem. Po širini prečka državo, po gladki asfaltni cesti, mimo bujnih oljčnih, pomarančnih in limoninih nasadov, skozi iglaste gozdove, čez valovito pokrajino. Radovedno oko hitro ugotovi, da je pokrajina nedavno pogozdena, se pravi, odkar obstoja izraelska država. Vse povsod samo mlado drevje 'vseh vrst. Vsaka ped zemlje je obdelana, gospodarska poslopja kmetij so skrbno vzdrževana. Promet je hiter in pogost, potniki v avtobusu poslušajo zadnje novice z bojišč, ki jih oddaja šoferjev radio. Prav vse do obzidja, ki obkroža stari Jeruzalem, ni videti, da bi se človek vozil po svetopisemski deželi. Je, kakor da bi potoval po srednji Evropi, še bolj določeno: po Nemčiji. Disciplina in red, urejenost in snaga, vsakdo ve, kaj zmore in česa ne zmore, kaj hoče in česa noče. Tak je vtis, ki ga napravi na turista prebivalstvo in celotno življenje v Izraelu. Nekaj korakov skozi katera koli vrata v obzidju, ki obdaja stari Jeruzalem, SVOBdbNA SLOVENIJA * ' —I - — ---- Mednarodni teden Na frakfurtski univerzi v Zahodni Nemčiji poučuje ekonomijo 40-letni prof. Wolfram Engels, potomec Friedricha Engelsa, ki je skupaj s Karlom Marksom izdelal v Začetku 19, stoletja marksistično gospodarsko teorijo. Wolframs Engelsa levičarski študentje na univerzi preganjajo, ker se ne strinja z zastarelo teorijo svojega prednika. JAPONSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK TANAKA je na svojem potovanju po jugovzhodni Aziji doživel najhujše proti japonske demonstracije v Indoneziji, kjer so množice uničile vrsto japonskih trgovin in podjetij, nato pa so navalile še na kitajska gospodarska podjetja in ustanove. Indonezijci so protestirali proti japonski 'in kitajski gospodarski ekspanziji, ki jo spremljajo s političnim pritiskom. AHMED, največi afriški slon, je po gihil prejšnji četrtek. Doživel je 75 let, zliamenit pa je bil zaradi svojih nad tri metre dolgih okel ter je bil zaradi njih tudi pod stalno vojaško zaščito. Ahmeda So nagačili in bo predmet občudovanja' turistom v nairobskem naravoslovnem muzeju. skoval v Ljubljani, pravo študiral na pravni fakulteti beograjske univerze. L. 1940 je bil sprejet v beograjsko uredništvo naj večjega takratnega slovenskega dnevnik* Slovenec. L. 1941 je deloval v Slovenskem socialnem odboru v Beogradu za pomoč .od nacistov preganjanim Slovencem. Bil je tudi povezan v Mihajlovičevo protiokupatorsko gibanje. L. 1942 se je pred Gestapom rešil s pobegom iz Beograda, pozneie je bil poslan na delo najprej v rudnik bakra v Boru, nato je bil zlaprt v Salzburgu na Tirolskem, zatem pa poslan v nemško delavsko taborišče pri Kemptenu. Po pobegu 1. se je V Ljubljani pridružil . protikomunističnim borcem in sodeloval pri podtalnem delu proti oku-. patorju; V begunskih letih v Italiji je sodeloval pri slovenskem begunskem dnevniku Zedinjena Slovenija. L. 1947 je odšel v Rim ha delo v Mednarodno begunsko organizacijo IRO, istočasno je sodelovlil pri Socialnem odboru v Rimu. L. 1948 se je naselil v Argentini, kjeh je diplomiral na Sovjekološkem institutu buenosaireške univerze in na slovenskem oddelku buenosaireške filozofske fakultete Ukrajinske univerze papeža Klementa v Rimu. Je član uredniškega odbora Svobodne Slovenije od svojega prihoda v Argentino, dalje podpredsednik Slovenske krščanske demokracije — SLS za Južno Ameriko. .'laposlen je pri nizozemski pomorski družbi. Poročen je z go. Ireno Zajec. Ima 4 otroke. pa se kristjan v občutju in mislim pomakne za dve tisočletji nazaj, ko se znajde na eni izmed tolikih ozkih ulic, ki prepletajo mesto. Iz modernega mesta 20. stoletja Stopiš v starodavno svetopisemsko okolje, dasi iz zgodovine veš, da ni v Jeruzalemu skoro nič originalnega iz Kristusove dobe, saj so Rimljani leta 70 po Kr. do tal porušili mesto. Mesto je bilo večkrat pozidano in porušeno, le da so ga pozidavali večinoma po že obstoječem tlorisu, tako, da so ozke ulice ostale vijugaste in stopnji-časte kakor v originalu. Zato se človek globoko zamisli, ko stopa po Via Dolorosa, po isti poti, kakor je hodil Odrešenik s križem na rami in gre še globje vase, ko stoji v cerkvi Sv. groba, -na kraju, kjer se je odigrala največja drama v zgodovini vesolja. Nehote se ob premišljevanju porodi misel, ali ne bi bilo primerneje imenovati cerkev Sv. groba cerkev Sv. vstajenja, ker je tu kraj, kjer je Kristus od mrtvih vstal. Grob je simbol smrti, vstajenje simbol življenja. Daši brez prve ne bi bilo drugega, človeku ■drugo bolj godi. Krščanska vera temelji na vstajanju, česar nobena druga vera nima. Stari Jeruzalem je razdeljen na tri dele: krščanski, ki ima še poseben armenski del, judovski in muslimanski. V krščanskem so katoliške, protestantske, pravoslavne ter starokatoliške cerkve in ustanove, v judovskem prevladujejo sinagoge, nad muslimanskim pa kraljuje velika mošeja z zlato kupolo. Onstran obzidja, skozi Levja ali sv. Štefana vrata se proti vzhodu spušča , ■■ -..-------------------------------!- ■■■UTI I lil..... -. Iz življeleia 1» dogajanja v Argentini Argentinsko življenje je doživelo silen pretres z napadom levičarske gverile na vojaško postojanko v mestu Azul v provinci Buenos Aires. Posledice tega napada, ki še niso v celoti razvidne, bodo še dolgo vplivale na nadaljnji ustavni razvoj in na razmerje sil v vladajočem režimu. Dogodki so se razvijali tako: V noči med soboto 19 in nedeljo 20. januarja je večja gverilska skupina prepovedane Ljudske revolucionarne vojske (ERP) napadla sedež desetega regimenta oklo-pne konjenice in prve skupine oklopnega topništva,, ki se nahaja v predmestju Azula. Skupina kakih 50 do 60 mož je zavzela nekatere važne dele postojanke, pri čemer jim je pomagalo podrobno poznanje terena, maloštevilne straže in pa viharna noč. Vendar je skupina naletela na odpor poveljnika postojanke, polkovnika Gay-a, katerega streli so povzročili alarm v vojašnici, pa tudi okolišu. Reakcija je bila hitra, a posledice krute. Polkovnik Gay je bil ubit, prav tako pa so gverilci ubili hladnokrvno tudi nje'govo ženo in to vpričo njenili otrok. V akciji je bil mrtev tudi en od vojakov, številni pa ranjeni. Ko so gverilci uvideli, da se jim je udar ponesrečil, so se pripravili na beg. Odpor vojaštva in poznejše zasledovanje je trajalo v nejasnosti do jutranjih ur. Na pomoč napadeni postojanki so prišli tudi oddelki mornarice, pehote in letalstva z bližnjih postojank Punta Indio, Olavarria in Tandil. Streljanje v postojanki sami in v okolici Azula je trajalo od desetih zvečer pa do jutra. Kljub presenečenju, ki je glavni či-nitelj v vseh gverilskih napadih, se je vdor v postojanko Azul kaj tragično končal za ekstremiste. V postojanki so pustili dva mrtva, na pobegu pa je bilo, kljub dobro pripravljenemu načrtu, (saj je kljub vojaškemu in policijskemu obroču ušlo kakih petdeset gverilcev), zajetih ¡še deset drugih. Poznavalci gverilske strategije ugotavljajo, da je bila skupina sestavljena večinoma iz novincev, vodili pa so jo stari, preizkušeni ekstremisti. Je bila to največja skupina v akciji, pa tudi postojanka doslej največja, kar si jih je gverila upala napasti. Namen naj bi bil bolj propagandističen kot efektiven. Odgovor vlade na ta krvavi udar je bil najostrejši. V nedeljo zvečer je predsednik Perón govoril narodu po radiu in televiziji. 'Označil je za zločinsko tako početje gverile, direktno obtožil vlado province Buenos Aires da je nezmožna preprečiti delovanje ekstremistov, če ne „kot se sumi“ da je za njihovo delo soodgovorna. Končno je pozval narod naj se mobilizira v obrambi argentinske družbe in obstoječega reda. „Prešel je čas da Se vpije Perón“, je Zaključil, „prišel je čas, da se ga brani.“ Politični odtenek tega dogodka je bila kriza vlade v provinci Buenos Aires. Celoten kabinet je guvernerju dr. Bide-gain-u dal na razpolago svoje ostavke. Ta pa jih je, skupaj s sVoj,o, predložil zvezni vladi. Odmevi ob izidu Zbornika „Slohodna Riječ“ hrvaški mesečnik, ki izhajh v Buen.cs Airesu že 16 let in ga v zadnjih letih urejuje g. Vlaho Buško, je v decembrski številki objavil obširno poročilo o izidu Zbornika ¡Svobodne Slovenije h 1971-72. Ko v uvodu navaja, da knjiga obsega 44'0 strani in dve ilustrirani prilogi, nadaljuje: „Četudi skupina Slovencev, ki je p;o drugi svetovni vojski prišla v Argentino, predstavlja manjši del v razmerju s številom beguncev ostalih narodov v Jugoslaviji, smo mnenja, da so Slovenci najbolje organizirana skupina. Poleg Pjolitičnih organizacij in velikega števila domov, v katerih se razvija njihovo društveno in kulturne življenje in poleg številnih slovenskih š.0'1, v katerih slovenski učitelji učijo otroke slovenščine, jim je tudi uspelo ohraniti in sistematično izdajati razne publikacije. Te bod0 mladim rodovom, ko ¡bodo stopili na, vodilna mesta, služile kot osnova nadaljevanja narodnega udejstvovanja na političnem, kulturnsm in idejnem razvoju. Upravičeno moremo trditi, da je Zbornik Svobodne Slpkenije pravi letopis „Slovenije v svetu“. Zajema razne skupine Slovencev raztresenih po svetu in njihovo afirmacijo na vseh kontinentih. V raznih študijah je povezan domovinski problem z novimi okplnostmi, v katerih živijo in cd kbterih so direktno ali indirektno odvisni in katere pred-stavljajp' neizogiben činitelj uplivanja na njihov razvoj.“ Po teh uvodnih besedah objavlja Slo-bodna Riječ celotno vsebino Zbornika z navedbo vseh avtorjev. „Katoliški Glas“ v Gorici je v božični številki z dne 20. decembra objavil, da je prispela v Gorico prva pošiljka Zbornika Svobodne Slovenije, in pravi, „da bo za marsikoga naših bralcev zelo zanimivo branje“. Nfcto nadaljuje Katoliški Glas: „Knjiga velikega formata ima kar 440 strani in je veren prikaz dejavnosti ter ustvarjalnosti slovenskih ideoloških izseljencev na vseh celinah naše Zemlje. Med razpravami so zlasti aktualne za nas zamejske ISipvenee razprava o boju slovenske manjšine v celovški škofiji za verski pouk otrok v slovenščini ter o boju primorskih' Slovencev za svoje pravice (Bogdan C. Novak, Janez B'ol-tar in dr. Andrej Bratuž).“ grič, na katerem se razprostira stari Jeruzalem, v dolino Cedron, po kateri teče cesta, ki pelje v Jeriho, onstran pa se dviga Oljska gora, z vrtom Gecema-ni, s cerkvami sv. Magdalene, Očenaša in Vnebohoda. Mimo 34 kilometrov oddaljenega mesteca Jeriho je prav enostavno doseči reko Jordan in kraj, kjer se je dal Kristus krstiti Janezu. Zanimiv prizor se nudi radovednežu, če se ozre čez nekaj deset metrov široko reko. Na izraelski strani je pokrajina zelena prav do obrežja, onstran reke v arabsko Jordanijo pa se razteza prazna puščava, kamor nese oko skozi daljnogled. In nehote se človek vpraša, kaj Arabci delajo s 15.000 milijoni dolarja letnega dohodka od petroleja, da svojih puščav ne ozelenijo, kakor je to s svojim ozemljem storil Izrael. In letos se jim bo, ker so dvignili petrolejske cene, ta vsota dvignila na 90.000 milijonov dolarjev, njihove puščave pa še ne bodo ozelenele. Ker v Izraelu praznujejo soboto, je bilo v nedeljo, ko sem priletel v deželo, vse odprto, običajen delovni dan. Tak je bil položaj tudi v judovskem delu starega Jeruzalema, medtem ko so bile trgovine v krščanskem delu mesta zaprte. Tako v modernem Jeruzalemu, kakor v drugih izraelskih mestih, je turistu na razpolago vrsta hotelov različnih kategorij. Zanimivi so tkim. kihu ci, neke vrste kolektivne poljedeljske kolonije, ki tudi nudijo cenena prenočišča. Kibuci so izraelski družbeni eksperiment, ki so se obnesli ob nastanku in za zgraditev države, še pred deseti- mi leti je bilo po državi 225 kibucov. Na - vsakem od njih je živelo in delalo med 70 in 1000 izraelskih mladincev obeh spolov. Danes je kibucov vedno manj in so mi povedali, da se v njih mudi samo še kakšne tri odstotke izraelske mladine. Težko je najti Jeruzalemčana, ki ne bi poleg judovskega govoril tudi angleškega jezika. Večina današnje mladine v Izraelu že govori izključno judovšči-vpi in ne več jezika držav, iz katerih so se bili priselili njihovi starši, del mladine pa je nove in govori še tudi jezik svoje bivše domovine. Tako ni bilo čudno, Ro sem na letališču Lod pri Tel Avivu na kontroli ob odletu iz Izraela naletel na mladega argentinskega juda, ki je bil pred dobrim letom dni prišel v Izrael, „ker je prav za prav moja domovina“, kakor je pojasnil svojo odločitev. Kasteljanščina mu seveda, poleg judovščine in angleščine, gladko teče. Pregled ob odhodu iz Izraela je na letališču prav tako strog in temeljit kakor pri prihodu. Policijo tudi zanima, kje je turist vse hodil in kaj je fotografiral, kar je razumljivo v razmerah, v kakršnih se država trenutno nahaja. Za končno opozorilo brezskrbnemu turistu, da hodi, dasi varno, po nevarnem področju, velja tudi listek, ki mu ga izročijo, da ga prebere: „Dragi potnik! Bili so slučaji, ko so brezvestne osebe izročile lahkovernim potnikom na videz nedolžne pakete, ki pa so vsebovali eksploziv in samo najstrožim metodam letališke varnostne službe se je treba zahvaliti, da je bilo preprečenih več nesreč“ ‘r'~ «Stran 6 ■jacscfl LJUBLJANA — Ustanovili so v Ljubljani Slovensko orientalistično društvo, ki naj bi povezalo vse, ki se za-nimajp za problematiko starega in sodobnega Orienta. Pripravljalni odbor je vodila edina umetnostna egiptologinja v Jugoslaviji dr- Bernarda Perc, na u-stanovnem .občnem zboru pa so izvolili z.a predsednika društva Vladislava Jagodica, lektorja za arabski jezik na Ljubljanski univerzi. LJUBLJANA — Za poveljnika glavnega štaba. slovenske republike za splošen ljudski odpor (SLO) je Mi s 1. januarjem imenovan Rudolf Hribernik, lri je bil meri revolucijo'poveljnik Ljubljanske brigade, po vojni pa več let republiški tajnik za „narodno obPamb:o*‘. IZOLA — NeZnani tatov, so V noči n'a ‘27- 'december iz izolske cerkve ukradli dragoceno umetniško sliko „Marija na prestolu s sv. Jožefom in sv. Nikolajem“. Slika je delo italijanskega mojstra Hieronima di Santac.ore Primi iz leta 1537. LJUBLJANA.—-. Poslanec slovenske skupščine in direktor Železarne Ravne, Gregor Klančnik, ki je bil svojčas tudi uspešen smučar, je predlagal v skupščini, naj analizirajo in ugotovijo, koliko delovnega časa se izgubi z raznimi sestanki, pa seveda, koliko se zaradi tega izgubi na produktivnosti in koliko to' stane. Ne vemo pa, ali je skupščina predlog sprejela, ker so Ugotavljali, da ne vedo, koliko bi taka analiza stala in koliko sestankov bi bilo potrebno, pred-ho bi to analizo naredili. CELJE. — V Likovnem salonu je slikar Nikolaj 'Omersa meseca decembra V 20 razstavljenih slikah prikazal pot, ki jo je „prehodil“ v svojem slikarskem ustvarjanju. Vendar pa je ta „miniaturna“ razstava le nekoliko preveč omejena, da bi mogla obiskovalcem nuditi splošno sliko slikarjevega ustvarjanja. LJUBLJANA — Slovenske ceste so po neuradnih podatkih v letu 1973 zahtevale 671 mrtvih. V Zadnjem tednu leta je bilo kar 162 hujših nesreč, ki so terjale 19 življenj,' 63 oseb je bilo huje, .129 pa laže poškodovanih. TRBOVLJE — V letu 1973 so v zasavskih rudnikih nakopali 1-724.000 ton premoga ali 2% manj kot sp' načrtovali. V letu 1974 m postavili cilj' nakopati 1.800.000 ton premoga. V Velenju pa kopljejo npč in dan, da hi nakopali čim več. Toda stalno nadurno delo je zelo naporno, zajd so velenjski rudarji za novo leto počivali dva dni. Toda za leto 1974 so rekli, da b;ogiočilo izvedbo prireditve* 'Preložena je 'bila za naslednjo nedeljo 18. januarja. Ta dhn se je pač izredna množica rojakov zbrala na vrtu Atenea Don Bo-sco V Ramos Mejia. Pri vhodu je rojake, med drugimi sprejemal tudi naš slovenski „buenosaireški“ misijonar v Zambiji, pater Lovrp Tomažin. Igra sama je izredno lepo potekla in kaj kmalu je glavni dobitek, dar Luky Milharčiča, prišel v r,o!ke srečne dobitnice Marjete Markovič. Prireditelji so bili z uspehom tombole izredno zadovoljni, saj je kljub preložitvam prinesla lep sad, kakih 2.600 (pilarjev v prid našim misijonarjem. Upamo, da se bodo taki uspehi še v bodoče ponavljali, in dh bodo rojaki vedn radi strumno podprli delo naših misijonarjev. BARILOČE Nesreča V ponedeljek, 8. januarja, je doživel naš rojak Peter Arnšek nesrečo. Kak kilometer ven iz mesta v smeri preiti Melipalu ga je podrl avto in ga težko poškodoval. Zdaj je sicer predvidoma najtežje prebrodil in imamo upanje, da bo povsem okreval, seveda po dolgotrajnem zdravljenju, a prvi dan so dajali zdravniki jako mal,o upanja. SAN MARTIN Voščilo pisatelja Karla Mauserja Pisatelj Karel Mauser, častni član Slovenskega domh v 'San Martinu, j-., na božično in novoletno voščilo ppBlal predsedniku ¡Slovenskega doma g. A) tonu žagarju naslednje pismo: „¡Spoštovani gospod predsednik: ' nila me je Vaša pozornost in ljuba so mi bila voščila Slovenskega doma v San Martinu za božič in noVo leto. Misel, da me še niste pozabili, je človeku pri teh in onih skrbeh v veliko pomoč. Marsikdaj mislim na dneve, ki sem jih prebil pri vas, in moja srčna želja je, da bi vas vse mogel spet videti. Prosim Vas, gospod predsednik, dh bi vsem od-bdrnikom sporočili moj,o! Zahvalo pa tudi moja voščila za n,civo leto, ki ga bomo skoraj pričeli. Daj Bog, da bi streha Slovenskega doma v San Martinu združevala vs-e slovenske ljudi in da bi v skupnosti dosegli, kar posamezniki ne moremo dosegati. Naj božja pomoč Jstane z vami vsemi! Z najlepšimi pozdravi Vaš vdani Karel 'Mauser.“ Popravek. V poročilu o božičnem družinskem večeru je tiskarski škrat iz-pustn eno vrstico in tako zmešal smisel porpCila. Glasiti bi se moralo, da so pri božičnem prizoru sodelovali: ga. Lina Matieičeva, gdč. Roza Klemenčič in g. Nace Frančič. EL BOLSON Rojakom Slovencem: če hočete pokazati Vašim otrokom rojenim v Argentini prispodobo naše Slovenske domovine, predvsem Gorenjska ali štajerske z hmeljem, obiščite El Bolsón, tam pa ¡slovensko družino Budinekovo, ki živi na prekrasni Chacri Triglav. Zeleni travniki in gozdovi, visoke gore pokrite s snegom celo leto. Več rek za ribolov, lov na zbjce, izleti v hribe. Izredna mila klima, edinstvena v Argentini za nasade hmelja. V-se vrste sadja, češnje, maline kot v naši Sloveniji. Za kakih 5 (pet pesov) dobite prenočišče pri A- Budinek Chacra Triglav (ec.-19) v dobri leseni hišici Tabor; na razpolago kuhinja in jedilnica za samopostrežbo. Izredno ugodno za družino z otroci, ki si kuha po svpji volji. Priporočam, da rezervirate pismeno na naslov: Budinek, G. C. 19, El Bolsón, Rio Nergo. Ne b,o' Vam žal, da ste preživeli nekaj dni v krasni naravi, najbolj slični naši dragi domovini. A. Budinek ZBOR MLADENK OB VSTOPU V NOVO LETO Ne konec leta, ne čas upravičenih počitnic nista zavila razgibane dejavnosti našega zbora. Nasprotno. Mesec december je potekel v znlamenju nastopov. Mladinsko praznovanje Brezmadežne 8. decembra je dalo prvo priliko^ zanje. Dva tedna pozneje je naša božična pesem napolnila ceste v središču mesta Merlo, kamor so nas povabile oblasti, da prispevamo k božičnemu razpoloženju meščanov. Za 23. december nas je TV Kanal 11 že pred meseci naprosil, da sodelujemo s petjem pri maši. Uspeh je bil tolikšen, da je vodstvo kanala zbor s pevovodkinj.o' go. Anko Savelli Gaser-jevo ter gostom g. Janezom Mežnarjem ne le pridržalo, ampak prosilo, dh. pojemo ob odprtju programa „El tango del millón“, petje graviralo in ga ponovilo v poznejših oddajah. Še isti večer smo z nekaj božičnimi pesmimi prispevale k slovenski božičnici, ki jo je pripravila Zveza mater na Pristavi. Leto smo sklenile s sodelovanjem pri skupni polnočnici v cerkvi Mfcrije Pomagaj. Novo leto je na široko odprlo nove možnosti in z njimi nove načrte. Poleg intenzivnih priprav za slovesnosti ob blagoslovitvi spominske cerkve pomeni za nas višek samostojni koncert 6, julija, ob katerem nameravamo ponuditi prijateljem svojo novo ploščo. Ko ob ge. pevovodkinji z novimi silami in ideali vstopamo v novo leto, se s hvaležnostjo spominjamo vseh rojakov in želimo, da bi preživeli z nami še veliko lepih uric. S. B. ŠE VEDNO NEGOTOVOST K.pt je splošno znano tudi med slovensko skupnostjo so neznani zločinci 2. jan. ob 19 v bližini tovarne Schcolnik ugrabili našega rojaka Jožeta Ludvika, dolgoletnega ravnatelja tega velikega podjetja. Očividci vedo povedati, da se je ugrabljenec skušal braniti, nakar ga je eden izmed napadalcev z ročajem samokresa tako krepko udaril na žatilnik, da se je ravnatelj Ludvik zrušil. Od te- (Nad. na 4. str.) Mirko Kunčič: W vrtu nu smrt obsojenih Božična črtica iz spominov. Posvečena spominu človeka, ki ni znal in ni mogel sovražiti —prof. 'Pavletu Verbiču. Ko se človek prerine v starčevsko leta in mu sedanjost le še bore mp.lo pomeni, bodočnost pa je zanj dim, ki ga prva sapica razblini — se vrača v preteklost. Preteklost je živa mladinska, preteklost nikoli ne umre. Zato se starec vrača tja. In vprav o svetem božičnem čiasu se misli najrajši sprostijo in uhajajo nazaj v odbegle čase. Spomin za spominom roma mimo, prenekateri z bridkostjo prepojen, drugi z rožnato zarjo oblit. Zgodba, ki jo pišem, se je začela o Božiču in se končala z Božičem. Vsi, ki v njej nastopajo, so že zdavnaj mrtvi — razen enega. 1. Bil je človek — kdo je bil in kje je zdaj, ni važno —, ki ga je življenja vijugasta pot zanesla v kraj, katerega so nekateri imenovali „vrt na smrt obsojenih“. Dolgo je že od tega, domala pol stoletjh. Postal je državni uradnik. Veliko, lepo opremljeno sobo je imel in dobro se mu je godilo, kakor nikoli prej in nikoli pozneje. Nastopil je službo prav o svetem božičnem času, ko 'So Verne družine postavljale jaslice in božične smrečice. Tudi on si je v novem domovanju postavil skromne jaslice — prelep spomin na detinska leta. Upravno poslopje je imelo dve pisarni: v prvi je uradoval on, v drugi ravnatelj, blagla, plemenita duša. Nikoli nisi slišal iz njegovih ust trde, osorne besede. Zavedal se je menda v svoji rahločutnosti, d.a bi vsaka ostra beseda prečudno jeknila v samoti, kjer ubogi bolniki kot trpeče duše v vicah čakajo — odrešenja. . . To je bilo državno zdravilišč? au tuberkulozne v Topolščici na štajerskem. Zdravilišče je bilo tedaj — kakšno je zdaj, ne vem — en sam prelep vrt, poln cvetja in zelenja, en sam idiličen ‘"■•'d, kjer je dišalo po smoli, medu in zdravilnem smrečju. Na planoti pa je bilo vse oblito s svetlobo in gorkoto božjega Sonca, ki je bolnikom’ zbujalo varljive upe in prelepo sanjo, kako bo potem lepo, ko bo vse bridko mimo šlo. . . Pa ni šlo; vstaj mnogim ne. Ugašali so drug za drugim kakor sveče, ki jih ugaša cerkovnik pred oltarjem. V zdravilišču jih je le malo umrlo; neozdravljivo bolne so pošiljali umirat domov... Uradnik ni bil človek, ki bi na te begajoče žive sence ljudi gledal z ravnodušnimi očmi. Globoko usmiljenje do te telesne in duševne bede gta. je obšlo. Zarotil se je, da jim mora po svojih močeh olajšati bivanje v kraju, nad katerim visi Damoklejev meč. „Nekaj moram storiti zanje!“ je sklenil. in je priredil v mali zdraviliški dvorani nekaj kulturnih Večerov, na katerih ie bral tudi svojo pesmi, fhko žalostne, da so bile podobne orientalskim nari-•calkatn... TJspeh je bil porazen. „Nekaj vedrega, zabavnega jim moram nuditi,“ se mu je v iskanju utrnila misel. In so uprizorili Milčinskega igro „Veselo igro o žalostni princesi“. Sam je igra! princa, princeso pfe Slovenka — v tretjem stadiju tuberkuloze... To je vžgalo! Bilo je smeha in odobravanja na pretek. Potem se je spomnil, da ima v šoš-tanju dva prijatelja, učitelja, ki sta znala dobro ubirati strune na gpsli. Povabil ju je, naj obiščeta zdravilišče in kak večer priredita za osamljene bolnike koncert. In res sta prišla in v ubranem duetu pod zvezdnatim nebom tako miloglasno zaigrala nekaj slovenskih pesmi, da so bili mnogi .¿ganjeni do solz. Za slovo sta zaigrala sladko hrvaško uspavanko. Toda že ob uvodnih zvokih' se jima je pridružil mehki sopran Hrvatice, ki je občuteno zapela: ..Tiha noč je, moje zlato spava, bhjedi mijesec jo srebrom obasjfcva. Tiho pojte, miljeni slavulji, da se moje zldto ne probudi.“ Ej, tisti večeri! Lepi so bili, prelepi, da bi mogli trajati vsevdilj. Idile je'bilo kmalu konec. Trda roka je posegla vres... Blaženka! Obrazek sladek kot iz lecta, oči modre k,ot majsko nebo in lasje svetli kot pšenično klasje. Pa si bila Dalmatinka! Komaj šestnajst let ti je bilo, hodila si gibko, kakor da bi imela podplate na vzmeteh. Zato se ti je prijel vzdevek „srnica“. Ej, Blaženka, tudi mlado srnico lahko zadene smrtna kro-ghi, če ne naravnost v srce — vsaj v pljuča... Pridrobnela je do pisarne in, zavedajoč se svoje prikupnosti, zvonko zago-stolela: „Čujte, gospon Mirko! (Uradnik je bil moj soimenjak!) Molim vas iskreno, kažite mi istinu: imam li bacile?“ Tako otroško zaupno je to vprašala, kakor da bi bilo od uifednikovega odgovora odvisno, ali je pomiloščena ali obsojena na smrt. Presunjen v dno duše je odrevenel. V grlu ga je stisnilo nekaj tako grenkega, kakor da bi se bil napil samega pelina. Sveti Bog! Vprav prejšnjega dne je brtal njeno zdravniško diagnozo: „Pljuča na obeh straneh v razkrajajočem se stanju. Neozdravljivo...“ Premagal je trenutno omotico, malomarno zamahnil z roko in se po sili nasmehnil: „Kaj pa mislite, gospodična Blaženka! Vi sploh nimiate bacilov. Kmalu se boste zdravi vrnili domov.“ „Hvala vam!“ je kar vrisnila od veselja in sreče lahkoverna mladenka ter odhitela. Leto dni pozneje je umrla v svoji prelepi domovini Dalmaciji tam ob našem morju. Komaj sedemnajst pomladi se ji je razcvetelo •— srnici s smrtnim strelom v pljučih.. . Ivan! Tam nekje pri Kamniku je bil doma. Niti malo po svoji zunanjosti ni bil podoben človeku, ki je na koncu svoje poti- Lepo rašeen, skorajda zalitega obraz'a, fantovsko pogumen in prešeren je stopal po zdraviliških stezicah. „Poslali so me sem, ampak jaz ne verjamem zdravnikom niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. Nič mi ni Majhen prehlad. Kaj bi tisto!“ se je širokmstil in napel mišice na roki. „Poglejte! Jaz naj bi bil jetičen, ha, ha.“ „Videz večkrat varta. Previdnost* je zmerom na mestu,“ ga je skušal dobro hotno poučiti uradnik. „Zdravniki že nekaj vedo, fant, in ti dobro hočejo.“ „Eh, kaj! Malo bom tu polenaril, potem se vrnem domov, se oženim in prevzamem grunt. Nevesto imam že zbrano.“ „Glej, da se nevesta ne bo jokala za teboj,“ gia je napol za šalo, napol zares posvaril uradnik. Lahkomiselno je zamahnil z roko in se zarežal: „Bom prej jaz jokal za njo. Moj ded je dočakal devetdeset let in jaz jih bom tudi.“ Dve leti pozneje ga je bila samo še kost in koža. Usahnil je kot dren, ki mu izpodrežeš korenine. In nevesta je res joka!h za njim... (Dalje)' Slovenci v Argentini (INad. s 3. str.) daj ni za njim npbenega sledu in je usoda J. Ludvika negotova. Jože Ludvik se je rodil leta 1913 v vasici Bači na Primorskem, Kot 16-letm fant se je poslovil od svoje rojstne mss in ,odrinil v Argentino, da bi si ondod pozneje ugladil pot v Sev. Ameiko. Na novi celini se je znašel v obupnem položaju. Argentina je takrat doživljala katastrofalno gospodarsko krizo, ki je trajala od leta 1929 do leta 1935. Kot nešteti drugi izseljenci, tako je tudi nas rojak z beraško vrečo na rami blodil od province do province in iskal dela. Spal je pod milim nebom, pogosto pa je bila njegova edina hrana surova solata na njivi- . , , Kasneje je dobil delo pri prvotno neznatnem podjetju Schcolnik. Podjetje je rastlo‘ in postalo eno izmed največjih industrij v Argentini. Ko so delodajalci spoznali neugnano marljivost, spretnost, vestnost in naravno inteligenco svojega uslužbenca, so ga postavili za ravnatelja. Svojo naravno inteligenco je izpopolnjeval z študijem in se naučil tudi angleščine. Za nas je važno to, s kakšno prizadevnostjo se je zavzel na povojne emi: grante. Spravil je v službo tudi vec starejših ljudi, ki bi jih vsaka druga tovarna odklonila. Življensko načelo ravnatelja Ludvika je bilo, pomagati nesebično vsem, ki so v stiski in nesreči. Naj omenimo še to, da je Jože Lu-dvik poročen z gospo Viktorij,o1 roj- Batagelj iz Vrtovina, njegova hčerka Viktorija pa je poročena z Vinkm Urbanči; čem, gerentom v tovarni Schcolnik. Naša iskrena želja je, da bi se ta dogodek srečno končal in da bi se Jože Ludvik zdrav in srečen vrnil na svoj dom. POZDRAV IZ POČITNIŠKE KOLONIJE Počitniška kolonija slovenskih otr,okv cordobskih gorah, katere se je letos udeležilo razveseljivo število 85 otrok, je lepo uspela. Iz doma, katerega vodi dr. Rudolf Hanželič, je uredništvo prejelo tople pozdrave naše dece. Na pisemce, ki je prispelo „s sončnih planin“, so se podpisali člani kolonije in sicer: Karla Malovrh, Sandra Marija Malovrh, Evica Schiffrer, Eva Smersu, Lučka Makovec, Martin Kurnik, Klavdija Malovrh, Veronika Malovrh, Pavlinka Voršič, Cvetka češarek, Lučka Češarek, Irenca Rant, Mirjam Horvat, Marija Avguštin, Monika Tomazin, Miriam Fišer, Jože Kurnik, Nevenka Magister, Tinka Loboda, Adrijanh Fišer, Alenka Magister, Irenka Loboda, Pavel Pleško, Lučka Kremžar, Tatjana Golmajer, Veronika Fink, Angelika Kalin, Adnjana Selan, Andrejka Lipušček, Marijana Osterc, Marijana Poznič, Monika Svetlin, Marta Klemenc, Helena Klemenc, Veronika Vester, Andreja Bitenc, Elizabeth Pavlič, Marta Križ, Martiča O-sterc, Adrijana Ahčin, Kristina Bitenc, Marta Lukančič, Lučka Smersu, Lojze Erjavec, Jerca Janežič, Cecilija Osterc, Aleksandra Osterc, Matjaž Pavšer, Irena Paulič, Marijan Mikelj, Aleks Bitenc, Milan Magister, Andrej Poznič, Andrej Kremžar, Bogdan Magister, Andrej Malovrh, Janez Mikelj, Marko Mikelj, Marcelo Mikelj, Slavko1 Rant, Vladko Voršič, Miha Peršuh, Tone Malovrh, Jani Marinčič, Miloš Mavrič, Jani Oman, Tomaž Voršič, Peter Avguštin, Marko Malovrh, Janko Slabe, Tonček Mo-k,orel, Gregor Papež, Gregor Pav-šetr, Marijan Krajnik, Janko Erjavc, Artur Heller, Karel Selan, Tinko Selan, Jože Krajnik, Andrej Osterc, Andrej Peršuh, Tonček Pavli, Dorica Heller in Marko Mavrič. Voditelji kolonije so se tudi podpisali k pozdravom in sicer: Anica Šemrov, Ivanka Makovec, Majda Holosan, Helena Loboda, Marija Mirta Rant, Marica Kurnik, France Vitrih, Marijan Grohar, Tomaž Pavšer, Gregor Batagelj in Dani Vitrih. !■■■■■■■■■« Po športnem svetu NA TRADICIONALNI novoletni skakalni turneji je po treh nastopih (v' Oberstdorfu, Garmisehu in Innsbrucku) vodil vzhodnonemški skakalec Aschen-bach, sledila pa sta mu Švicarja Schmidt in Steiner. Aschenbach je zmagal v pa Švicar Steiner, Sicer nimamo še p.oda-Oberstdorfu in Innsbrucku, v Garmisehu tkov o nastopu v Bischofsdorfu, je vendar težko pričakovati, da bi kateri od Švicarjev mogel prekositi Aschenbacha, ki ima nad 30 točk naskoka. Slovenski smučarski skakalci na tej turneji niso dosegli pomembnejših mest, kakor sp jih dosegli prejšnja leta. Ali se je tako znižala kvaliteta slovenskih skakalcev, da se ne morejo uvrstiti med elito prvih dvajsetih, čeprav nastopajo skoro isti tekmovalci kot prejšnja leta; Morda pa ravno zato, mladih ni, prejšnji pa že padajo v kvaliteti. Najbolje se je uvrstil štefanič, ki je bil v Oberstdorfu 34., v Garmisehu 34, in Innsbrucku^ 44. A skupnem plasmaju se je štefanič uvrstil na 33. mesto, Jurman je bil 49., Dolhar 54., Prelovšek 59., Pudgar 70., Mesec 73. ROKOMETNEMU MOŠTVU SLOVANA iz Ljubljane je 23. decembra uspelo v polfinalu za rokometni pokal Jugoslavije premagati v Skoplju Rabo-tničkega s 26:17. V finalni tekmi se je Slovan pomeril z državnim prvakom Borcem iz Banja Luke, ki je v drugi polfinalni tekmi premagal Celje s 23:19. FOTOGRAFSKI NATEČAJ Razpisujemo fotografski natečaj za amaterje pod naslednjimi pogoji: a) motivika je prosta in mere originalov niso predpisane; d) sodelujejo lahko kjerkoli stanujoči ne-poklicni fotografi slovenskega rodu s fotografijami, ki niso bile še nikjer objavljene; c) tekmovanje se deli v tri kategorije: črno-belo — barvaste slike -— diapozitivi; d) originale je vposlati do 31. marca 1974 na: V SLOGI JE MOČ, Bmč. Mitre 97, Ramos Mejia; e) vsa vposlana dela bodo razstavljena in najboljša fotografija vsake kategorije bo prejela nagradno medaljo. Opozorite na ta razpis prijatelja, ki morda tega oglasa ne bi bral in ne pozabite ga spomniti, da: V SLOGI JE MOČ! ESLOVENA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Za dobro voljo Lepo dekle je pogledalo velikega, s krvjo oškropljenega moškega, ki jo je neprizadeto gledal, v roki pa držal oster in dolg noš. „Ali nimate nič srca?" ga je komaj slišno vprašala. „Nič." „Potem mi pa dajte pol kile jeter," je zavzdihnila. OD DOMA „Ubogi revež, ponesrečil se je v Mercedesu na zasebni poti do svoje vile.“ Nekomu je naša televizija le pomagala do znanja. Nekega večera se je tako naveličal programa, da se je vpisal v večerno šolo. Correo Central |B) Argentino FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 1.149.713 Vedno odločamo kolektivno, da potem dela vsak po svoje. JUGOSLOVANSKA hokejska reprezentanca je za priprave na svetovni, prvenstvo v skupini „B“ odšla na turnejo v Kanado, domovino hokeja, kjer je. v prvih štirih tekmah bila dvakrat poražena, dvakrat pa je zmagala. Sicei nasprotniki niso bili iz profesionalih yrs toda kljub temu si bo ekipa nabral precej izkušenj. SLOVENSKA in jugoslovanska teni ška prvakinja, mladinka Mirjana Jar sovec iz Maribora, je na neuradnem svetovnem prvenstvu v Miamiju osvojila prvo mesto. V ZDA je njena_ zmaga predstavljala veliko presenečenje, ker je bilo tam njeno ime skoro nepoznano. V finalu se je srečala z glavno favoritinjo turnirja Američanko Reyno Fox, ki jo je premagala v treh setih s 6:7. 6:2 in 7:5. Njen uspeh pa je še večji, če upoštevamo, da je v odločilnem setu nasprotnica vodila že s 5:2! CELJAN PETER SVET, ki je bil 7. na Silvestrovem teku v Sao Paolo, je nastopil nato še na teku na 5000 m, kjer je zasedel tretje mesto z doka., skromnim rezultatom 15,02,2; prvi je bil Brazilec Andrade da Silva s 14, 36, e pred Portugalcem Lopezom s 14, 42, 0. NA 26. SLOVENSKEM republiškem namiznoteniškem prvenstvu v Ljubljani je nastopilo nad 200 tekmovalcev iz 18 „Včeraj sem ujel v potoku dva metra dolgo ribo." „Jaz pa prižgano petrolejko." „To ni mogoče." „Pa je." „Ne, ne more biti res." „Pa je." „Kje neki." „Veš kaj: skrajšaj ti ribo za en meter, jaz bom pa petrolejko ugasnil.“ klubov v raznih kategorijah. Med članicami se je spet uveljavila Eva Jeler-jeva iz Ljubljane, ki je osvojila četrtič naslov prvakinje med posameznicami, v parih z Verstovškovo in v mešanih parih z E. Veckom. Med moškimi se prvič po vojni zmagali Mariborčani. Lanski mladinski evropski in jugoslovanski prvak Miran Savnik je v finalu premagal klubskega tovariša Danila Klingerja s 3:1. Uroš Rak in nekdanji najboljši Slovenec Edi Vecko (oba ljubljanska Olimpija) pa si delita 3. in 4. mesto. Najboljša mladinca sta iz Murske Sobote — Vinčec in Škerget; pri mladinkah pa sta na prvih dveh mestih Kalanova in Langarholzova (Olimpija— Ljubljana) NOV REKORD v dviganju uteži v supertežki kategoriji je v Domžalah postavil član ljubljanske Olimpije Antolič s 175 kg. V PRVEM DELU tekmovanj za svetovni pokal alpskih smučarjev, ki je bil zaključen decembra so se najbolj uveljavili Avstrijci, ki so zbrali že 428 točk, Italija je na drugem mestu s 155 točkami, Švica na tretjem s 115; slede ZRN Nemčija z 92, Liechenstein in Kanada s 45, Francija 31, ZDA 27, Avstralija 15, Norveška 5, Švedska 2. Med posamezniki je najbolj zablestel 19-letni Korošec Franc Klammer, ki je zbral 51 točk. Trikratni zmagovalec svetovnega alpskega prvenstva italijanski Tirolec Gustav Thoeni pa je ostal praznih rok, brez vsake točke, enako se je zgodilo tudi mnogim drugim, ki so veljali za favorite. Toda končana je šele tretjina tekmovanja za alpski pokal. Kjer ni denarja za znanje v teoriji ga moramo potem prekomerno dajati za neznanje v praksi. Prodajalka otroku: „Reci mami, da tega nimamo, ker izvažamo, tega pa nimamo, ker še ne uvažamo." Spoznal sem, da je bolje hiti slab, a tih delavec, kot pa dober in preglasen. Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA doL za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 83-7*1« Zbornik Svobodne Slovenije z 1. 1971-1972 je po vsebini najbogatejša slovenska knjiga v svetu, po obsegu najobšir-nejša in tudi najcenejša Zato Zbornik v vsako slovensko družino! Ali je teorija važnejša od prakse? a) Teorija je za tiste iz družbene „nadgradnje," praksa pa za one iz baze. b) Teoretično je moja glavna skrb delavski razred, praktično pa vila, dva vikenda in trije avtomobili. c) Vsekakor teorija: teoretično se da ves svet spremeniti v en sam paradiž. Prispevajte v tiskovni sklad! Pridobite nam nove naročnike! INDIJA, ki ima neprestane probleme s prehrano in so bili zato v zadnjih dneh veliki ntemiri lačnih množic, proti katerim je s strelnim orožjem nastopila policija in vojska, je začela podržavljati tuja petrolejska podjetja, ki delajo v Indiji. „Prevzela“ je 74% delnic Esso Standarda, isto pa namerava storiti še z Burmah Shell in Caltexom. DR. JUAN JESUS BLASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo C. José E. Uribnru 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855. Privatni telefon: 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 •■■■■■■■■■■■■•■■■•■•■■■■■■■■■■•■ra* PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 85-8827 Kreditna zadmga „S. L. O. G. A.“ z. z o. z. Bartolomé Mitre 97 Telefon 658-6574 Ramos Mejía POKOJNINSKA POSVETOVALNICA za člane zadruge brezplačno vsako soboto ob 16 do 20; vodi g. Adolf škrjanec. Od vsepovsod Sešu Hajakava umrl — Znani japonski igralec Sešu Hajakava, ki ga ljubitelji filmov poznajo s filma „Most na reki Kway“, je v Tokio umrl v sedeim-osemdesetem letu. Hajakava, ki je umrl za pljučnico, je leta 1957 dobil za svojo vlogo v tem filmu, v katerem sta imela glavni vlogi Willian Hamkinc in Alec Guinness, nagrado „Oscar“. Zaradi nepravilnega parkiranja na drog! Parkiranje avtomobilov povzroča< težave voznikom in raznim oblastnikom po vsem svetu zaradi pomanjkanja prostora in tudi kazni za prestopke niso majhne. In vendar prepoved parkiranja na nekaterih mestih ni nova iznajdba'. Že sedemsto let pred Kristusom je asirski kralj Senaherib prepovedal parkiranje raznih vozil na glavni ulici svojega glavnega mesta. Le kazen je bila precej drugačna: Kdor ni upošteval kraljevega odloka, so ga obesili na v ta namen pripravljen poseben drog... Bencin kar doma. Upokojeni profesor kemije Floyd Wallace v Jacksnu se nič ne vznemirja zaradi naftne krize. Že dvanajst let izdeluje na domačem vrtu bencin za lastne potrebe. Prej so ga imeli za posebneža, sedaj pa ima mnogo občudovalcev, ki si želijo domačega bencina. Postopek menda ni težak: V napravo je treba nasuti listje travo, smeti in kuhiniske odpadke pa les in premog, potem pa ogenj, čas in sistem cevi opra- vijo svoje. Kemik pravi, da dela isto, kot narava že milijone let: Nekaj vročine in pritiska na organske snovi pa priteče surova nafta, iz te pa destiliral razne vrste naftnih produktov. Na Michiganski univerzi tudi pravijo, da je Wallaceov postopek že dolgo znan k(ft piroliza — ali razkrajanje snovi z visokimi temperaturami, toda ga niso nikdar uporabljali v večjem obsegu, ker je bilo pridobivanje naftnih izdelkov iz naravnih nahajališč znatno ceneje. Proti infarktu. Na sestanku ameriških kardiologov so poročali o najnovejših metodah za zdravljenje in preprečevanje infarktov. Ti pa prav za prav niso prav nič novi. Potrebno je predvsem znižanje krvnega pritiska, prepoved kajenja, zmanjšanje telesne teže in lahke razgibalne vaje. Nov je le postopek za pregled urina, ki že v štirih urah pokaže, ali ni morda pacient že prebolel kak lažji napad; dosedanje encimske analize trajajo sedaj kar štiri dni. Zt. zdravnike je tak hiter podatek važen ker mnogi prebole infarkt, katerega znaki so tako šibki, da jih pacient niti ne opazi. Katoliški duhovnik poročil 50 muslimanskih parov. V nekem mestecu v zahodni Sumatri, otoku, ki je del Indo-zije, so muslimanske verske oblasti upokojile edinega muslimanskega svečenika, novega pa niso postavile, in tako se ni mogel noben muslimanski par poročiti. Pa so le našli rešitev: poiskali so katoliškega misijonarja, ki je nato poročil kar 50 parov in to, kot poroča indonezijski dnevnik „Pedoman“ — kar brezplačno .., Točno poročanje! — „Delo“ z dne 18. decembra poroča iz Meksika, da je naftna kriza potrkala tudi na vrata Latinske Amerike ter da so že vse države, razen Venezuele, omejile prodajo bencina in prepovedale vožnjo z avtomobili ob nedeljah in praznikih. Najhuje pa da je v Braziliji, kjer domača proizvodnja ne zadošča niti za 12% odstotkov porabe Da, Latinska Amerika je res daleč, zato se novice precej povečajo, predno pridejo v Ljubljano. Toda tako hudo pa zaenkrat le še ni. Morda poročevalec „Dela“ že „naprej videl“ sicer možne ukrepe, kakor so na primer že v veljavi v Italiji in drugod po Evropi, vključno v Jugoslaviji. Bolj odporen mrčes — Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, aa so vedno bolj pogoste razne nalezljive bolezni, o katerih so do nedavno mislili, da jih je moderna higijena in kemija dokončno zatrla. Toda mrčes, ki prenaša te bolezni, postaja vedno bolj odporen proti raznim zatiralnim sredstvom. Prašek DDT je sicer še vedno najbolj uspešen, a so v večini držav prepovedali njegovo uporabo zaradi stranskih škodljivih učinkov. Kljub temu je v borbi proti komarjem, ki prinašajo malarijo, nepogrešljiv. Vendar so ugotovili, da je postalo odpornih proti DDT že 38 prenašalcev bolezni in računajo, da bodo tudi komarji slej ali prej postali imuni, kakor se je zgodilo s prenašalci rumene mrzlice in spalne bolezni. Vendar pr; SZO budno zasledujejo in preiskušajo nove spojine; posebno pozornost pa posvečajo tudi „biološkemu orožju“ proti insektom: goje ribe, ki žro ličinke, iščejo zajedalce, glivice in viruse, ki napadajo komarje, ter hormonske snovi za preprečevanje razvoja ličink. Bosanci v Mali Aziji —- Samo 150 km od Smirne v Turčiji je vas Gju! Bahče, kjer je cela bosanska naselbina; večina prebivalcev govori srbohrvatsk / Tja so se preselil; iz Bosanske Krupo leta 1928, ko je tedanji turški predsednik Kemal Ataturk pozval vse muslimane z Balkana, naj se preselijo v Turčijo. Te Bosance in njih potomce je slučajno našel reporter Radio Beograda, ko je v vasi podzavestno pozdravil vaščana z „Dober dan“ in mu je ta enako odgovoril in dodal osuplemu reporterju-„Naših je veliko tukaj“. Stari dobri gašperčki — V Zahodni Nemčiji konec decembra že ni bilo več mogoče kupiti peči na premog ali drva. Naval na te peči je bil tako velik, da je nekaj tovarn, ki so izdelovale plinske peči, že preusmerilo proizvodnjo v nove moderne „gašperčke“, toda na trg jih še niso poslali. Kubanska telekomunikacijska postaja — S sovjetsko tehnično in seveda tudi drugo pomočjo gradijo v Jaruco blizu Havane prvo kubansko postajo za zveze prek satelitov. Nova sprejemna postaja, ki bo začela delovati junija bo poleg telefonskih in brzojavnih zvez posredovala Kubancem televizijske prenose iz Vzhodne Evrope in predvsem iz Moskve. Značilnost „strokovnjakov“ — Pri neki razpravi so se pogovarjali o Slovencih, zaposlenih v raznih uradih. Nekdo je vprašal, kdo je iz Slovenije v zvezni upravi carin. Vprašani je kratko odgovoril: „Šuštar“. Vpraševalec pa jezno: „Nisem hotel vprašati, kaj je, ampak kdo je... Pomočnik direktorja zvezne uprave carin je namreč Milan Šuštar. Stare tujke torej še vedno pridno uporabljajo (Šuštar: čevljar). Kolera in vino. Zadnje mesece je mnogo govora o epidemiji kolere v Italiji in drugih državah, pa iščejo vsa mogoča sredstva in cepiva proti tej bolezni. Tako so zdravniki preizkusili tudi starodaven recept, ki ga je ohranil Plini j starejši; Rimljan je živel od leta 23 do 79 pred Kr. Plinij je zapisal, da je vino pri rednih obrokih hrane odlično varstvo pred kolero in da vojaki rismkih legij, ki v okuženih krajih popijejo veliko vina, ne zbole za to boleznijo. Staremu Rimljanu so pritrdili tudi modemi zdravniki. Med njimi prof. Kliewe dokazuje, da vino znatno zmanjša škodljivost mikroorganizmov. Francoski zdravnik Eyland pa je objavil strokovno sporočilo, v katerem celo trdi, dh s „kolero okuženo vodo napravim pitno, če dvema tretjinama vode dodamo tretjino vina". Najbrž pa bo tradicionalni slovenski „špricer" in bolj učinkovito Zaščitno sredstvo proti koleri. ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■BBaBBBBBBBBBaBaaaaa ■■■■■•■■■■■■•■■■■■■■■■»■■■■HraMrarararaHrararaMHHrararaHrararararaH 27. januarja: dan verskega riška na Slov. prislavi