List 11. Priporočilo sadjerejcem, kako ravnati se cepiči. Slavni sadjerejec J. K. — bodi mu žemljica lahka! — kakor tudi svetli knezoškof lavantinski Anton Martin Slomšek neumrlega spomina sta me enkrat še čisto mladega učitelja nekega dne v šoli obiskala. Lahko si mislite, ljubi bratje in sodelavci, kako se mi je srce treslo, zvedevšemu, da bodo mili knez v šolo prišli, in kaj se ne bi bilo? Kajti mislil sem si mlad podučitelj, da mi gre za glavo, ako bi mi svetli knez očitali po-greškov. Al, glejte, moja skrb se je brzo spremenila v veselje, ko me mili gospod tako prijazno nagovorijo, mojo delavnost pohvalijo in mi lepih naukov na srce položijo, kterih nikoli pozabil ne bom. Deli so med drugim: „Že po strehi se lahko pozn&, kaj gospodar zn&, in koliko gospodinja veljd. Strehe, koje rebra kažejo, trnje in koprive, koje stanovanje obraščajo, tožijo gospodarja, da predolgo spi ali da se potika po krčmah ali pa da ima slamo v možganih. Tak gospodar je kakor knaver (črv) v drevesu. Ako je knalo (dvorišče) nastlano, hišavmazana, da pošten človek ne more blizo, kaže to mater zaspano in gospodinjo zaležano, ki piška-vega oreha vredna ni. Gospodarja hvali čeden dom, hlapca nastelje snažen kup, deklo metla, gospodinjo pa kolovrat. Pri vsem tem pa tudi pregovor veljd: ka-koršni stariši, takošni otroci; po gospodarju in gospodinji se poznd tudi družina, odrašena mladina pa po šoli, kojo fara im&." — Rekli so na dalje mili knez po Vodnikovih besedah: Cepi v mladosti za stare zobe! Naj vam zatoraj, dragi sodelavci in ljubi kmetovalci in vrtnarji, tudi jaz spregovorim prijazno besedo ; prepričan sem, da ste vlani veliko drevesec cepili , in da radovedni pričakujete časa * da se pokaže, ali bo z novocepljenci kaj ali nič. Znano mi je, da Vas je veliko po deželi, ki dobro in prav dobro cepiti znate; a veliko jih je pa tudi, ki se pritožujejo, da njihovi novocepljenci nočejo roditi sadja, ali da se le kaki šamri iz njih izraščajo. Kdo je tega kriv? Jaz bi rekel, daste sami tega krivi, čeravno mi morebiti ne bote tega verjeli. Morebiti niso bili vaši cepi taki, kakoršni bi bili morali biti, in s tem ste krivico novocepljencem in samim sebi storili. — Pri cepljenju je veliko, in skoraj bi rekel, največ gledati na čepe, ker v njih tiči rodovitnost, zdravje in lepa rast drevesa. Da pa se bote vi, kteri napačno cepite, sfe svojimi vocepljenci hvalili, berite toraj pazno, kar vam povem od čepov.*) Cepi se imenujejo leta stare mladike z vrhov sadnega drevesa. Jemati se morajo: 1) z žlahnih in pa rodovitnih dreves in sicer od tistih vej, kikviško in na solnčni strani drevesa rastejo; nikoli pa iz postranskih vej, ki bolj k tlam kakor pa kviško silijo, kajti s takimi c6pi po-žlahnjeno drevo bo le proti tlam, ne pa kviško rastlo. 2) Ne jemljite jih iz senčne strani drevesa, kajti slabeji so in po burji bolj odrgnjeni. 3) Ne jemljite jih iz senčne veje, kajti potlej bi drev6 preveč kviško rastlo kakor smreka, ne pa narazen. 4) Cepi morajo biti zdravega luba, ki imajo čvrste, okljene lesne, na lanskem lesu pa cvetne popke, pa lep stržen, ki ni ne črn ne rjav. In 5) se morajo le jemati od zdravih dreves, ki nimajo nobene bolezni ali oskrumbe. Večidel lomijo čepe takrat, kadar cepijo, a to je velika napaka! Vedite tedaj, kedaj naj se c6pi nabirajo. Cepi se navadno nabirajo od svečnice do sv. Gregorja, ali sploh, dokler muzga ali sok v drev6 ne prihaja, nikdar nikoli pa pozneje, kadar je drev6 že muževno in brst poganja. Tudi pozno v jeseni, če ravno tako nanese, se smejo nalomiti; vendar vselej le takrat, ko je že mraz sok ali muzgo v drevesu strdiL Ako se cepi po zimi ali v hudem mrazu naberejo, ne smejo se prijemati z golo roko, ki je gorka, ampak z ruto ali rokavico. Tudi se ne smejo brž na gorko *) Vrednistvo se posebno priporoča te nauke sadjerejcem, kajti se v nobenih vrtnarskih bukvah nismo našli takega natankega poduka o cepičih. -----82 ------ prenesti, ampak denejo se poprej pol ure v mrzlo vodo, da zmrzlino iz njih potegne; potem še le se shranijo. Ce so cepove mladike dolge, odrežejo se pri starem lesu; če pa so kratke, naj se za en palec starega lesa ž njimi vred odreže. Naj opomnim tukaj prazne vraže, ktero imajo po nekterih krajih, češ, da cepi se smejo le odlomiti ne pa odrezati. Očitno je, da se z odlomom vej drevesu škoda godi, ker se večidel rado zadere ali začehne, da se veja potem suši. Ako se pa lepo nad popkom odreže, se jej nič ne zgodi. Ker se cepi nabrati morajo, predno se ž njimi cepi, zato se morajo dobro shraniti, in sicer tako-le: Na vrtu se poišče na senčni strani kak pripraven kot, in ko so cepi v butarice rahlo povezani in po sorti za-znamnjani, vtaknejo se skoncema en palec globoko v mokro prst, in pokrijejo, da dež in sneg na-nje ne gre. Ce zmrznejo, morajo se prej, ko se \ njimi cepi, v vodo djati, da zmrzlino iz njih potegne. Se boljše je pa, če se kaka posoda s prstjo napolni in se cepi va-njo potaknejo, kakor je bilo zgorej rečeno, se potem v kak hladen kraj postavi, toda ne v zaduhljivo klet, ali vjani-nico. Spomladi, ko pričenja gorko prihajati, se denejo na mrzleji kraj, da ne odganjajo, ker potlej niso pripravni za cepljenje. Iz tega malega, kar sem rekel, lahko se vidi, da cepi se n e smejo jemati: 1) od tacih dreves, ktera imajo kako bolezen, postavimo, raka, rjo ali pike in druge oskrumbe, kajti novocepljenec bi gotovo potem isto bolezen imel; 2) se ne smejo jemati za čepe tako imenovani vodeni poganjki, to je, tiste mladike, ki iz debla ali saj iz vej blizo debla ali pa iz korenin naravnost kviško poženo; 3) ne smejo se jemati z nerodovitnih dreves, ali s takih, ki le včasih rode, ker novocepljenec potlej tudi nerodoviten ostane in se pozneje pre-cepiti mora; to pa je za več let zamuda. Zapomniti si je treba, daje novocepljenec tedaj lep ali grd, zdrav ali oolan, rodoviten ali nerodoviten, kakorje bilo drevo, s kterega je bil cep vzet. Se nekaj : Ce so pa shranjeni cepi zel6 zveneli in zmedleli, naj se, kolikor jih je bilo v prsti, postavijo v vodo, ali naj se v krompir ali jabelko vtaknejo, da spet ožive. Toliko čepa pa, kolikor ga je bilo v vodi ali vrsti, se pri cepljenju zavrže, kajti tisto ne sme v divjak priti. Z nekoliko zvenelimi cepi se bolj mu-ževni, in z muževnimi cepi se bolj medli divjaki cepijo, kajti medli divjaki so manj močni, pa več muzga v cep pošiljajo. Tudi se ne smejo cele mladike v divjak vtikati; cep ne sme več ko tri popke, k večemu pri debelejših divjakih, štiri imeti, zakaj divjak, če tudi je močan, ne more cele mladike rediti in rane celiti; le šamar iz tacega rad zraste. In zadnjič mora tudi med čepom in divjakom neka primera biti, to je, na debeleje divjake morajo tudi debeleji cepi, na drobneje pa šibkeji cepi priti; zakaj? — to vsak lahko previdi. J. P.