informator Številka 40 Leto XVIII. Titovo Velenje, 15. oktober 1984 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli j DS Organizacija in informatika -j__________________!______i Priznanja vodilnim delavcem Gorenja Na slavnostni seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine, ki je bila prejšnji ponedeljek, so priznanja prejeli člani začasnih organov Gorenja sozd! Ob prazniku občine Velenje je nagrado 8. oktober za izredne uspehe in dosežke pri razvoju gospodarstva in utrjevanju družbenoekonomskih odnosov v občini prejel v.d. predsednika KPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik. Na slavnostnem zasedanju skupščine pa so prejeli priznanja občine Velenje, ki jih podeljuje izvršni svet posamzeni-kom in organizacijam za izredne delovne dosežke ter uspehe, tudi člani začasnih kolektivnih in individualnih poslovodnih organov Gorenja TGO, Gorenja Promet Servis in Gorenja Interna banka. Priznanja, ki jih je Podelil predsednik izvršnega sveta Božo Lednik, so prejeli Janez Žagar, Jože Stanič, Rafael Martinčič, Marjan Osole, Jože Zagožen, Andrej Kržič, Anton Hojnik, Janez Miklavčič, Milan Podpečan, Ivan Draušbaher, Marko Vraničar, Aleš Ilc, Jože Kuder, Oto Slemenik, Anton Glušič, Slavko Korošec, Albin Repše, Marjan Urbančič, Erika Ver-šec, Igor Simončič, Joško Vučemilo, Erika Špeglič, Zofija Klobčar, Stane Flander, Stane Debevc in Ivan Vitežnik. Med slavnostno sejo občinske skupščine Velenje 8. oktobra. 1984. BOB 6F; #=■ \mmPm Komunisti v Gorenju kritično o svojem delu V tozdu Štedilniki v Gorenju Gospodinjski aparati so razpravo o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ razdelili v dva dela in so tako že obravnavali kritično oceno lastnega delovanja, spregovorili pa bodo tudi o izvajanju dolgo-•ročne stabilizacijske politike! Že prvi del te razprave je bil buren. Ko so govorili o vzrokih za nedejavnost nekaterih komunistov, so v tozdu Štedilniki sicer poudarili, da delajo tudi ob prostih dnevih, v več izmenah in tudi ob nedeljah, vendar to še ne pomeni, da komunist ne bi mogel svoje idejnopolitične vloge odigrati tam, kjer dela in lahko tudi največ prispeva. Vključevati se morajo tudi v delo samoupravnih delovnih in sindikalnih skupin. Člani sekretariata osnovne organizacije Z K v tem tozdu pa se bodo z vsakim članom posebej pogovorili o njegovem delu in na podlagi teh razgovorov bodo opravili tudi idejnopolitično diferenciacijo. Kot je dejal Anton Ocepek, sekretar 00 Z K v'tozdu Štedilniki, pa bodo skupaj s sindikatom tudi pobudnik akcije varčevanja z materialom in zmanjševanje škarta. i Danes v Informatorju: i Rezultati združenega obli-i kovanja samoupravnih splošnih aktov za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (na straneh od 2. do 4.) Štipendisti Gorenja za Gorenje (stran 5) Četrtek, 18. oktobra 1984 referendum Rezultati združenega oblikovanja SSA za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Vgraditev predlogov in pripomb ter sugestij v Samoupravne sporazume o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in Pravilnike o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Tik pred kolektivnimi dopusti so delavski sveti TOZD in DSSS podali v poprejšnje obravnave osnutke samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in osnutek Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Obravnava je potekala po samoupravnih delovnih skupinah oz. zborih delavcev vse do vključno 15. septembra. Da je bila razprava zavzeta sklepamo po tem, da so delavci oblikovali preko 110 pripomb, predlogov, vprašanj in sugestij na določbe osnutkov sporazumov in pravilnikov. Pripombe lahko razvrstimo v štiri skupine: 1. pripombe, ki se nanašajo na razmerja zahtevnosti del oz. nalog 2. pripombe, ki se nanašajo na konkretna analitična ovrednotenja zahtevnosti posameznih del oz. nalog 3. pripombe, ki se nanašajo na sistem osebnega prispevka in posamezna merila ter na nadomestila in dodatke ter minulo delo 4. pripombe, ki se nanašajo na prejemke in izdatke iz sredstev skupne porabe Poleg tega je bilo postavljenih tudi več vprašanj, ki so se nanašala na nejasnosti besedil posameznih določb samoupravnega sporazuma oz. pravilnika ali na dodatna pojasnila za boljše razumevanje posameznih rešitev v novem sistemu nagrajevanja po delu. V okviru poprejšnje obravnave smo pričakovali tudi več vprašanj in predlogov v smeri iskanja aktivnosti, ki naj bi zagotavljale večjo učinkovitost, gospodarnost dela kot edino podlago za večja sredstva za osebne dohodke, vendar se ta vprašanja v poprejšnji obravnavi niso postavljala, pač pa se je razpravljalo predvsem o delitvi osebnega dohodka. 1. Vse pripombe, predloge in sugestije je obravnavala delovna skupina za oblikovanje dokončnega predloga besedil sporazuma in pravilnika, o katerih se bomo odločali na referendumu 18. 10. 1984. V okviru navedenih pripomb in sugestij je delovna skupina vgradila v predloge sporazumov in pravilnikov okoli 70 pripomb, predlogov itd., kar je bilo smiselno navedeno v določbah navedenih aktov. Te pripombe so predvsem: a) Na osnutek samoupravnega sporazuma • Razmerje med 1. in 38. grupo je korigirano na 1 : 6,000 (v osnutku 1 : 6,082). • Koeficient osebnega prispevka je distribuiran od 0,70 do 1,30 (poprej od 0,85 do 1,15). Zajamčeni osebni dohodek se izplačuje v višini, oblikovani skladno z republiškim zakonom o zajamčenem osebnem dohodku (nova višina je 15.000,— din). • V zvezi z osebnimi dohodki delavcev, ki so razporejeni na druga dela zaradi starosti ali poslabšanega zdravstvenega stanja, predlog določa, da jim pripada razlika med osebnim dohodkom do višine osebnega dohodka, ki so ga prejemali pri prejšnjem delu. V to kategorijo so zajeti delavci nad 50 let in delavke nad 45 let starosti. • Upoštevane so pripombe, ki se nanašajo na dodatke za podaljšano delo, nočno delo, delo na dan tedenskega počitka ali na dan republiškega ali državnega praznika. Določena je tudi osnova za te dodatke, ki je akontacije osebnih dohodkov oblikovala po vseh osnovah in merilih določb tega samoupravnega sporazuma (osebni dohodek iz živega in minulega dela). Vključen je posebni dodatek za avtokontrolo v višini 7 %. • Upoštevana je večina pripomb v zvezi z nadomestilom osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodb, tako da so se v sporazum neposredno vnesle določbe Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva v okviru zdravstvene skupnosti Velenje, ki urejajo te vrste nadomestil oz. pravic delavcev za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb. Ravno tako je upoštevana pripomba, ki se nanaša na nadomestila osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta. • Določbe sporazuma, ki se nanašajo na prejemke oz. pravice v zvezi z izobraževanjem, se črtajo in prenesejo v Samoupravni sporazum o izobraževanju ter druge samoupravne splošne akte, sprejete na področju izobraževanja in izpopolnjevanja. b) Na osnutek Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo • Upoštevana je pripomba, ki se nanaša na opredelitev zahtevnosti del in nalog, tako da je večina členov oblikovana na novo in bolj razumljivo. • V zvezi s skupno metodologijo in merili za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog v Gorenju SOZD je stekel postopek sprejema ustreznega samoupravnega sporazuma. O tem samoupravnem sporazumu bo odločil delavski svet Gorenja SOZD na seji dne 18. 10. 1984. • V zvezi z uporabo skupne metodologije analitičnega ugotavljanja zahtevnosti del in nalog so vnešene določbe o usklajenem postopku o uporabi elementov in stopenj v Gorenju SOZD v Titovem Velenju, tako da je zagotovljen enoten strokovni pristop in izključena subjektivnost ocen. • Pripombe v zvezi s ponderji posameznega elementa ocen zahtevnosti in uporaba teh ponderjev glede na opravljanje različnih del v obračunskem obdobju so oblikovane na novo, tako da se za različna dela oz. naloge, ki nosijo različne koeficiente zahtevnosti del, izračuna dejanski koeficient zahtevnosti dela glede na število ur, ki jih delavec opravlja na zahtevnosti enega dela itd. e Smiselno je upoštevana pripomba, podana na razmerja, kot smo že pojasnili pod točko a. • Upoštevan je predlog, da se kot pristojni organ za vrednotenje del oz. nalog in oblikovanje osebnega dohodka oblikuje komisija za dohodkovna vprašanja, kot je to določeno v statutih DSSS oz. TOZD. • V zvezi s ponderiranjem meril osebnega prispevka je izdelana nova metodologija ugotavljanja osebnega prispevka, ki upošteva predloge, pripombe in sugestije, podane na usklajevanje meril na ponderiranje, na umirjanje meril ter na mirovanje meril v posebnih primerih, ko ni zagotovljena objektivna baza podatkov ali če ti podatki v določenem obdobju ne obstajajo. • Predlog ponderiranja količinske norme z 0,70 se bo obravnaval pri določanju aktivnih meril na delavskih svetih posameznih TOZD oz. DSSS. • Sugestija, da organizacije skupnega pomena (Commerce, Servis, RR) ugotavljajo odvisnost osebnega dohodka od po- slovanja uspešnosti proizvodnih TOZD, je bila posredovana tem delovnim organizacijam, da jih vgradijo kot svoja možna merila za ugotavljanje osebnega prispevka. • Predlog, da je delavski svet TOZD oz. DSSS pristojni organ za sprejem sklepa o določitvi meril za ugotavljanje osebnega prispevka, je sprejet. • Pripombe in predlogi, ki se nanašajo na zajamčeni osebni dohodek, so upoštevani tako kot smo pojasnili pod točko a. Enako smo upoštevali predloge in pripombe v zvezi z osebnim dohodkom iz naslova solidarnosti in minulega dela. • Določbe, ki urejajo razporejanje delavcev, so črtane, ker po svoji naravi sodijo v Pravilnik o delovnih razmerjih. • Urejena je pravica delavcev do osebnega dohodka v primerih razporeditve (stalne ali začasne) na druga dela oz. naloge tako, da mu pripada osebni dohodek za dela, za katera je razporejen po osnovah in merilih, ki jih določa pravilnik, od dne, ko je pričel opravljati nova dela. • Upoštevan je predlog, da se sprejme poseben pravilnik o dodatkih za težje pogoje dela. • V zvezi s predlogi in pripombami, ki se nanašajo na dodatke, urejene v pravilniku, vsebuje predlog pravilnika iste rešitve, kot so navedene pod točko a. Ravno tako so smiselno enake rešitve v določbah, ki urejajo nadomestila osebnega dohodka in skupno porabo. • Posebej je upoštevan predlog, ki se nanaša na člene 64, 76, 112, 120, 131, 132, 136 in 138 predloga pravilnika. c) Predlogi in pripombe, podane na analitično vrednotenje posameznih del in nalog se obravnavajo v postopkih vrednotenja zahtevnosti del in nalog, ker se po svoji vsebini ne nanašajo na osnove in merila, ki jih urejata sporazum in pravilnik. d) Delovna skupina v predloge besedil sporazumov in pravilnikov ni vključila naslednje pripombe oz. predloge: • Predlog, da za izračun koeficienta osebnega prispevka iz naslova minulega dela zadostuje eno delo, zato ker je mnenja, da podatki enega dela niso zadostna osnova za izračun navedenega koeficienta. • Pripomba, da se pri ugotavljanju osebnega dohodka iz naslova minulega dela upošteva samo skupna delovna doba in ne delovna doba v Gorenju oz., da ob delovni dobi enaka vrednotenja niso bila vgrajena kot dopolnila v predloge omenjenih aktov zaradi tega, ker niso niti v skladu s samoupravnim sporazumom o dejavnosti in ker se vendarle daje poudarek minulemu delu, vloženemu v organizacijo združenega dela, v kateri delavec uresničuje pravice do osebnega dohodka iz naslova minulega dela. • Pretekli osebni dohodek se šteje kot merilo za oblikovanje deleža osebnega dohodka iz naslova minimalnega dela skladno z določbami 2. odstavka 71. člena Zakona o razširjanju reprodukcije in minulem delu, ki določa, da je znesek osebnih dohodkov, ki jih je delavec dosegel v določenem preteklem obdobju, izraz prispevka k rezultatom gospodarjenja s sredstvi v TOZD itd. • Pripombe TOZD Galvana oz. predlogi na določbe 91. člena Pravilnika so sicer umestni (kot tudi delovne skupnosti GA), vendar se ne skladajo s stališči drugih TOZD oz. DSSS. Poleg tega pa predlagani razponi višin nadomestil glede na čas trajanja odsotnosti z dela niso v skladu s Samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti Velenje. • Pripombe, ki se nanašajo na specifično situacijo (opravljanje del v 4-izmenskem delu, delo ob nedeljah itd.), se upoštevajo v pravilnikih teh TOZD oz. DSSS. • Ni bila sprejeta pripomba, ki se je nanašala na združevanje sredstev za pridobivanje novih počitniških kapacitet. Predlagano je bilo, da bi se od skupnih sredstev za regresiranje letnega dopusta del sredstev v višini 10 % namenil za nakup počitniških prikolic oz. izgradnjo počitniških domov. Ta pripomba ni bila sprejeta zato, ker smo se v Gorenju SOZD dogovorili, da bomo skupno pristopili k reševanju počitniških kapacitet in v ta namen na podlagi posebnega sporazuma združevali sredstva do višine, ki bo potrebna za določene namene. • Niso se upoštevale pripombe, ki so se nanašale na pravice do jubilejnih nagrad. Predlagano je bilo, da se neprekinjena delovna doba v Gorenju spremeni v skupno delovno dobo. Ti predlogi niso v skladu s karakterjem teh nagrad, ki se podeljujejo za dolgoletno delo, zvestobo in pripadnost Gorenju, ki pa se izraža skozi neprekinjeno delovno dobo. Odgovore na vprašanja, postavljena v poprejšnji obravnavi, so dobili razlagalci za posamezne TOZD in DSSS z nalogo, da jih posredujejo na delavskih svetih in zborih delavcev. Iz vsebine pripomb, predlogov in sugestij ter njihove vgraditve v predloge sporazumov in pravilnikov lahko zaključimo, da smo nov sistem delitve osebnega dohodka in skupne porabe resnično oblikovali skupno. Naša naloga v postopku realizacije novega sistema osebnega dohodka pa je predvsem, zagotoviti bolj učinkovito in gospodarno izvajanje planov proizvodnje in poslovanja, ki prinaša večji dohodek kot podlogo za oblikovanje sredstev za osebni dohodek. Če torej želimo, da bo nov sistem delitev sredstev za osebne dohodke lahko zaživel, moramo predvsem zagotoviti večji dohodek, proizvodnost, donosnost in izvoz, kar pa lahko dosežemo le z boljšim delom, načrtno inventivnostjo, večjo kakovostjo in bolj gospodarno uporabo sredstev. Te cilje pa bomo dosegali, če bomo bolj motivirani in bomo ustvarjali diferenciacijo med dobrim in slabim delom. Primer izračuna OD po novem Kakšni so cilji novega sistema nagrajevanja? Hočemo, da bodo v novem sistemu bolje vrednotena dela v neposredni proizvodnji in težjih pogojih ter kreativna strokovna in vodstvena dela. Hočemo, da bo v novem sistemu višina osebnega dohodka v večji meri vezana na rezultate delavčevega dela in to na tiste rezultate dela, ki so za doseganje skupnih ciljev najpomembnejši. Prvi cilj bomo dosegli preko nove metodologije analitičnega ugotavljanja zahtevnosti del in nalog. Zato si poglejmo primerjavo, ki je bila narejena na osnovi primerjalnih del in nalog: vzporedno smo obravnavali obstoječe vrednosti in nove vrednosti koeficienta zahtevnosti za primerjalna dela in naloge. Seveda je bilo treba točke iz "starega" sistema preračunati na koeficient zahtevnosti. Rezultati so naslednji: Področje Strokovno-kreativna dela Ostala dela — proizvodno + 30 % — tehnično-razvojno + 27 % + 22 % — komercialno + 21 % + 15 % — finančno-računovodsko + 17 % + 9 — splošno/org., kadr.,informatika + 23 % + 8 % Ugotovimo lahko, da so spremembe v skladu s postavljenimi cilji. Treba pa je opozoriti, da spremembe ne bodo enake pri vseh delih na posameznem področju. V tabeli so podana le poprečja na osnovi primerjalnih del in nalog. V nekaterih delovnih organizacijah so, če se spomnimo, uvedli konec leta svojo metodologijo ugotavljanja zahtevnosti del in nalog in so bila podobna dela pri njih bolje ovrednotena kot na primer v Gorenju TGO. Pri njih bodo seveda spremembe sedaj manjše. Večjo povezanost delitve osebnih dohodkov z rezultati dela oz. uspešnostjo dela bomo dosegli preko sistema osebnega prispevka, o katerem je bilo precej napisanega v nekaj zadnjih številkah Informatorja. Poglejmo zdaj še primer izračuna osebnega dohodka za živo delo delavca oz. delavke, ki opravlja dela in naloge sestavjalca. Doslej so bila ta dela in naloge vrednotena z 890 točkami (GD 35). Vrednost točke za september znaša 13,68 din, delavka pa je za 11 % presegla normo. Njen osebni dohodek za september bi za redno delo torej znašal OD = 890 točk x 13,68 din x 110%= 13.392,72 din Na osnovi primerjalnih del in nalog lahko ugotovimo, da naj bi bila dela in naloge sestavljalca razvrščena v GD 8, ki ima koeficient zahtevnosti 1,403 enot enostavnega dela. Če sedanjo vrednost točke preračunamo na vrednost enote enostavnega dela, dobimo 62.45 din (VEED = 62,45 din). Osnovni OD za redni delovni čas bi tako znašal: Kz . ure . VEED = 1,403 x 184 x 62,45 din = 16.121,59 din. To osnovo moramo množiti s količnikom osebnega prispevka. Delavka je za 11 % presegla normo. Kvaliteta je bila 5 % pod pričakovano vrednostjo oz. 100 %. Delež zavrnjenih serij pa je bil manjši kot znaša pričakovana vrednost. Ta rezultat je torej pozitiven in je 5 % boljši oz. 1,05. Če ima količina ponder 0,70 ali 70 %, delež zavrnjenih serij ima ponder 0,20 in kvaliteta 0,10 — potem bi količnik osebnega prispevka izračunali takole: količina 111 ali 11 % x 0,70 = 0,778 zavrnjene serije 0,95 ali -5 % x 0,10 = 0,190 kvaliteta 1,05 ali +5 % x 0,10 = 0,105 KOP = 1,073 ali + 7,3 % S tako izračunanim količnikom osebnega prispevka bi morali sedaj pomnožiti koeficient zahtevnosti dela oz. kar osnovni osebni dohodek: 16.121,59 x 1,073 = 17.298,47 din Seveda, če bi bil količnik osebnega dohodka negativen oziroma manjši od 1,00, potem bo tudi rezultat slabši. Z novim pravilnikom o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo uvajamo tudi dodatek za delo v popoldanski izmeni. Ta znaša 15 % na osnovo. Za dela in naloge bi znašal ta dodatek približno 1.200 dinarjev, če bi 2 tedna delala v popoldanski izmeni. Ko to prištejemo k prejšnji vsoti, dobimo zaokroženo 18.500 din osebnega dohodka za živo delo. Poglejmo zdaj še za nekaj del in nalog, kolikšen bi bil osebni dohodek po novem. Pri tem bomo upoštevali obstoječo vrednost enote dela (ali enote enostavnega dela) in enak količnik osebnega prispevka kot pri prejšnjem primeru: VEED je torej 62.45 din, KQp pa 1.073 ali 7,3 % Osebni dohodek za živo delo bomo izračunali tako, da pomnožimo koeficient zahtevnosti dela (Kz) s količnikom osebnega prispevka (Kgp), številom ur in vrednostjo enote enostavnega dela. Poglejmo torej nekaj izračunov: Samostojni tehnični risar; Kz = 1,788 GD 13, strokovna izobrazba: KV ODžd = (1-788 x 1,073) x 184 x 62,45 = 22.045 din Samostojni razvojni konstruktor; Kz = 3,197, GD 25, strok, izobrazba: visoka ODžd = (3,197 x 1,073) x 184 x 62.45 = 39.419 din Prodajalec; K = 1,877, GD 14, strok, izobrazba: KV 0DŽD = (1’8'7 x 1'073) x 184 x 62,45 = 23.143 din (Kjer gre za deljeni delovni čas, bo treba prišteti še 668 — 1.335 din dodatka). Samostojni referent uvoza; Kz = 2,02, GD 23, strok, izobrazba: višja 0DŽD = <2'902 x 1-073> x 184 x 62,45 = 35.780 din Likvidator faktur; K = 1,877, GD 14, strok, izobrazba: srednja ODžd = (1,877 x 1,073) x 184 x 62,45 = 23.143 din Vodja računovodstva DO; Kz = 3,697, GD 28, strok, izobrazba: visoka ODžd = (3,697 x 1,073) x 184 x 62,45 = 45.582 din Strojepiska; Kz = 1,337, GD 7, strok, izobrazba: 2 letna šola, srednji program usmerjenega izobraževanja 0DŽD = (1,337 x 1,073) x 184x 62,45= 16.485 din Referent splošnih poslov TOZD; Kz = 2,067, GD 16, strok, izobrazba 4-letna srednja šola 0DŽD = <2'067 x 1,073) x 184 x 62,45 = 25.485 din Projektant informacijskih sistemov; Kz = 3,881, GD 29, strok, izobrazba: magister OD^g = (3,881 x 1,073) x 184 x 62,45 = 47.851 din Velja še enkrat poudariti: Ti izračuni se nanašajo na osebni dohodek iz živega dela in pri količniku osebnega prispevka 1,073. Ta količnik pa bo lahko od delavca do delavca precej različen — pač glede na rezultate dela. In to je tudi tisti del osebnega dohodka, na katerega bomo s svojim dobrim ali slabim delom imeli največji vpliv. V tem izračunu pa ni upoštevan del osebnega dohodka na podlagi gospodarjenja z minulim delom, ki ga bo treba pri izračunu osebnega dohodka še prišteti. Pri izračunu smo uporabljali vrednost enote enostavnega dela, ki smo jo preračunali iz vrednosti točke za mesec september. Predvsem od nas vseh skupaj, od rezultatov našega skupnega dela bo odvisno, koliko bo lahko ta vrednost višja. Osnova za oblikovanje mase sredstev za osebne dohodke je namreč predvsem doseženi dohodek in čisti dohodek. Izredno pomembni so tudi ostali faktorji, doseganje planirane produktivnosti, proizvodnje, nivoja kakovosti izdelkov itd. Zato mora biti naš osnovni cilj povečati produktivnost, zmanjšati stroške, izboljšati oskrbo in prodajo. Te cilje bo mogoče doseči predvsem, če bo vsakdo točno poznal cilje svojega in skupnega dela in če se bo v vsakem trenutku zavedal, da lahko do boljših osebnih dohodkov pridemo le z boljšim delom. Vendar ni dovolj, da se tega le zavedamo. Tako moramo tudi delati. ČETRTEK, 18. oktober 1984: Odločamo o sprejemu pomembnih samoupravnih aktov Štipendisti Gorenja za Gorenje Tako kot smo v letu 1983 z delom v proizvodnji dokazali svojo pripadnost Gorenju in solidarnost z njegovimi delavci, bomo to storili tudi v letošnjem letu. Predsedstvo kluba štipendistov Gorenja je na seji 27. 9. 1984, v skladu z zaključki skupščine KŠ, sprejelo sklep o pomoči štipendistov delavcem v proizvodnji. Vsak član kluba bo tako opravil brezplačno en delovnik v proizvodnih TOZD DO GA do 15. decembra 1984. Potne stroške povrne štipenditor! Prijavnico na priloženem obrazcu pošljite Izobraževalnemu centru do 31. oktobra 1984. Za predsedstvo KŠ Jože Janežič Vabilo štipendistom Gorenja OGLED HIŠNEGA SEJMA IN SREČANJE Potem, ko si bodo ogledali hišni sejem, se bodo štipendisti Gorenja v soboto, 27. oktobra 1984, srečali tudi z mladimi delavci Gorenja. Športno in družabno srečanje je začetek trajnejšega sodelovanja! V soboto, 17. oktobra 1984, vabimo vse štipendiste Gorenja, da ob 13. uri obiščejo hišni sejem Gorenja. Ogled in strokovno vodstvo po sejemskem prostoru za člane Kluba štipendistov bo pripravil Izobraževalni center. Seznanili se bodo z dosežki temeljnih organizacij Gorenja in spoznali smeri tehnološkega razvoja, katerega aktivni nosilci bodo prav štipendisti, ko se bodo po končanem šolanju vključili v proizvodni proces. Klub štipendistov in mladinske organizacije pa so za ta dan pripravili tudi športno in družabno srečanje, ki bo ob 15. uri na igriščih in v telovadnici CSŠ. Na tem srečanju bodo mladi učenci, študentje in delavci sklenili nova prijateljstva in utrdili stara, sklenjena med proizvodnim delom in delovno prakso. V klubu štipendistov in v mladinskih organizacijah pa zatrjujejo, da je to šele začetek. Š<------------------- ------------------------------------------------------------3K gorenje sozd DS — Splošni posli IZOBRAŽEVALNI CENTER prijavnica Priimek in ime stanovanje .... šola .......... se prijavljam za delo v proizvodnji dne: 17. 11., 24. 11., 8. 12., 15. 12. 1984 v dopoldanski izmeni v popoldanski izmeni Obkroži datum in izmeno, ki ti najbolj ustreza! , roj. , letnik Datum: Podpis: INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974, Gorenje na 16. mednarodni razstavi Interbiro- Informatika Na 16. mednarodni razstavi informacijskih in komunikacijskih sredstev ter naprav za obdelovanje podatkov in pisarniške opreme "Interbiro — informatika", ki je bila od 8. do 12. oktobra v Zagrebu, je sodelovala tudi Gorenjega delovna organizacija Procesna oprema. Obiskovalcem je predstavila izdelke iz programa birotehnike, male poslovne sisteme in računalniško periferijo. Na ogled so bili fotokopirni aparati, aparati za obrezovanje načrtov, osvetljevalne in retuširne mize, risalne deske in uničevalnik dokumentacije, poslovni sistem RGB 130 — 2 z novo postavljeno konfiguracijo, ki je rezultat domačega znanja, in dodatno arhivsko mizico, terminala Paka 2000 in Paka 3000, prav tako novost ter hišni računalnik Dialog 20 X. Na razstavi v Zagrebu: programir-ni pisalnik NP 101 I I Proizvodnja kopirnih aparatov v tozdu Poslovna oprema na Ptuju. Aparate razstavljamo tudi na XVI. mednarodni razstavi Interbiro informatika v Zagrebu. Šport in rekreacija KEGLJANJE Na kegljišču TEŠ v Šoštanju se bo v ponedeljek, 22. oktobra 1984, ob 15. uri pričelo ekipno in posamezno prvenstvo Gorenja v kegljanju za tri moške in tri ženske starostne kategorije. Tekmovanje, ki se bo nato nadaljevalo še v sredo, petek in ponedeljek, 24., 26. in 29. oktobra, bo potekalo v disciplini 50 lučajev mešano na dveh stezah po 25 lučajev. Poimenski urnik tekmovanja pa si boste lahko ogledali tudi v oglasni vitrini Gostinske enote. KOŠARKA V ponedeljek, 22. oktobra 1984, se bo ob 17. uri v telovadnici osnovne šole Bratov Mravljak pričelo prvenstvo Gorenja v košarki. Tekmovale bodo moške in ženske ekipe v treh starostnih kategorijah, igralni čas pa bo 2x15 minut za moške in 2x10 minut za ženske ekipe. NA STROKOVNEM IZPOPOLNJEVANJU - V učilnici in delavnicah Gorenja Servis v Titovem Velenju ta čas utrjuje svoje znanje in pridobiva delovne izkušnje skupina delavcev, ki bodo v naslednjih dneh prevzeli nove delovne naloge v servisnih centrih in izpostavah po Jugoslaviji. Marija Lužnik Tiho utripa jesen okrog nas, žalostna, kot so bila žalostna naša srca, ko smo se v nedeljo popoldan z bolečino poslednjič poslavljali od sodelavke Marije Lužnik. Marija, ki se je rodila pred 51 leti, je kmalu okusila, kako grenak je kruh delavca in kmeta . Pred dobrimi trinajstimi leti jo je pot zanesla med delavce Gorenja, ko je pričela z delom še v starih, neurejenih prostorih tedanjega Crom-metala. Že takrat, v tistih težkih časih, je s svojim optimizmom in vedrostjo lajšala delo vsem sodelavcem. Ob preselitvi v nove, lepše prostore tozda Galvana, se je s svojo pridnostjo hitro priučila novemu delu in ga vestno opravljala. Ob vsem tem pa je našla moči še za težko delo na domačiji in marljivo skrbela za svoje najbližje. Takšna je bila Marija še do nedavnega, ko ji je kruta in zahrbtna bolezen preprečila nadaljnje izpolnjevanje življenjskih nalog, vendar je bila še do zadnjega trenutka pripravljena nesebično ponuditi svojo pomoč. Šele v teh težkih trenutkih se zavedamo, kako dragocena nam je bila Marijina pomoč, kako priljubljena je bila med nami. Tiho in skromno, kakršna je vedno bila, je Marija odšla od nas. Vendar v naših srcih ne bo pozabljena, z nami bo ostal lep spomin na vestno in marljivo sodelavko. Sodelavci Četrtek, 18. oktobra 1984 referendum Do boljših osebnih dohodkov — z boljšim delom!