Leto XXXV.
Št.3
Murska Sobota 20. januar 1983
CENA 10 DIN
VESTNIK
NASLOV
BEOGRAD, 16. januarja 1983 (Tanjug) — Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije sporočata delavskemu razredu, vsem delovnim ljudem in občanom, narodom in narodnostim naše države žalostno vest: ponoči, na 16. januarja 1983, je po dolgi in hudi bolezni umrl podpredsednik predsedstva SFRJ in član predsedstva CK ZKJ dr. Vladimir Bakarič, narodni heroj, junak socialističnega dela, neutrudni revolucionar, državnik, ugledni marksistični teoretik in ustvarjalec, eden od Titovih najbližjih sodelavcev.
TIHO IN DOSTOJANSTVENO
Ob smrti podpredsednika predsedstva SFRJ in člana predsedstva CK ZKJ, narodnega heroja Vladitnira Bakariča je v nedeljo zjutraj v Beogradu potekala seja predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ. Pred začetkom tega žalostnega srečanja so vsi navzoči z minuto molka izrazili spoštovanje umrlemu revolucionarju. O osebnosti in revolucionarni poti Vladitnira Bakariča je govoril član predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič.
Glavno mesto SR Hrvatske in Velika Gorica (rojstni kraj dr. Vladitnira Bakariča) ter vsi drugi kraji v Jugoslaviji so tiho in dostojanstveno sprejeli žalostno novico o smrti velikega politika, državnika, marksističnega teoretika in enega najbližjih dolgoletnih sodelavcev predsednika Tita.
Krsto s posmrtnimi ostanki dr. Vladitnira Bakariča so v ponedeljek prenesli v preddverje sabora SR Hrvatske na Radičevem trgu v Zagrebu. Tu so se v ponedeljek in torek dopoldne poklonili spominu preminulega revolucionarja delovni ljudje in občani, še zadnjič pa so se poslovili od njega na zagrebškem pokopališču Mirogoj v torek.
NI SE NAM TREBA BATI
K Predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj <n člani predsedstva SRS 1 France Popit, Zoran Polič, Stane Markič in Lojze Briški so v petek naj-W: prej obiskali delovno organizacijo Mesna industrija in si ogledali proizvo-j dni proces v TOZD Klavnica, nato pa so bili gostje v TOZD Prašičereja j Neinščak pri Beltincih. Tu so jih seznanili s proizvodnjo, kjer bodo le-1. tos priredili 9.500.000 kilogramov mesa in nad 120.0VU sesnih pujskov. N Člani predsedstva Sc si seveda ogledali to najsodobnejšo farmo in se pobil valno izrazili o prizadevanjih kolektiva.
Dr. VLADIMIR BAKARIČ
V Nemščaku pa je potekal tudi razgovor med člani predsedstva in zastopniki pomurskega družbenega in zasebnega kmetijstva. Predsednik sozda ABC Pomurka Gusti Grof je predstavil to sestavljeno organizacijo združenega dela, v kateri je združenih 14.500 delavcev v OZD in 14.500 kmetov. Dejal je, da so lanski rezultati gospodarjenja še kar zadovoljivi, razen v Mesni industriji seveda, ki pa se že vrsto let otepa z izgubami, pač zaradi neusklajenih cen živine in me-I sa oziroma mesnih izdelkov. Ugo-j dni so tudi izvozni uspehi, ki pa
ji

niso prišli po naključju, ampak so rezultat dolgoročne usmeritve v izvoz, kajti le na ta način lahko zagotovijo devize za uvoz nekaterih surovin za primarno kmetijsko proizvodnjo. Lani je ABC Pomurka izvozila na konvertibilni trg za 13 milijonov dolarjev (od tega 70 odstotkov mesa), letos pa načrtujejo izvoz za 17 milijonov dolarjev. Predstavnik SOZD ABC Pomurka je govoril tudi o uspehih na področju melioracij in drugih zemljiških posegov, o nadaljnjem
Na OBISKU V MESNI INDUSTRIJI — Predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj (prvi z desne) si je skupaj z nekaterimi člani predsestva v DO Mesna industrija v Murski Soboti ogledal proizvodni proces in
se zlasti zanimal za izvozne dosežke.
Foto: Š. Sobočan
Sirjenju družbene in zasebne kmetijske oziroma živinorejske proizvodnje. Poudarjeno pa je tudi bilo, da bo treba še naprej združevati sredstva za tovrstno proizvodnjo, kajti domača banka m sposobna kreditirati vseh naložb.
Na pogovoru so poleg pomurskih družbenopolitičnih delavcev sodelovali tudi predstavniki posameznih delovnih kmetijskih organizacij. Direktor delovne organizacije Mlckopromet Ljutomer Miro Steržaj se je zlasti razgovoril
o težavah ,,mlekarjev”. Zaradi nespodbudne odkupne cene je upadla proizvodnja mleka, med-
tržne viške), je predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj v krajšem nagovoru (potem ko je pohvalil dosežke družbenega sektorja) dejal, da smo v preteklosti pomen zasebnih kmetov nekoliko zanemarili. Čeprav je potrebno še bolj krepiti družbeni sektor, je treba vendarle več narediti tudi v posameznih zadrugah, ki naj bi resnično postale zadruge kmetov. ,,Ni se nam treba bati bogatega kmeta, ker je prišel do tega, kar ima,^ delom — živinorejsko in poljedelsko proizvodnjo,” je pose-
V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan — TOZD Prašičereja 1 Nemščak. so lani skrmili 72.365 pitancev, skupaj težkih 6,787.485 kilogramov. Trenutno krmijo 34.634 pitancev. Letos bodo predvidoma priredili 9,500.000 kilogramov svinjskega mesa.
V tozdu Prašičereja v Nemščaku pa imajo tudi 5.469 plemenskih svinj in 102 merjasca. Svinje so lani skotile 123.715 živih sesnih pujskov, prav toliko pa načrtujejo tudi za letos. Večino tekačev zadržijo na farmi in jih pitajo, del pujskov pa odstopijo Panonki, ki jih da tržno, usmerjenim kmetijam v nadaljnjo rejo, nekaj pujskov kupijo kupci od drugod, manjšo količino pa prodajo za zakol.
Na farmi v Nemščaku imajo tele pasme: švedski landros, nemški landros, veliki jorkšir... in medsebojne križance teh pasem. V okviru tozda deluje tudi testna postaja za plemenski material. Lani so z raznimi testi na ta način odbrali 835 merjascev za potrebe proizvodnje v Nemščaku in za pripust pri kooperantih kmetijske zadruge. Letos bodo obseg dela na testni postaji še povečali in bodo skušali odbrali do 1.000 merjascev. Odi. januarja dalje za razmnoževanje skrbe zgolj merjasci, ki so bili testirani. Za merjace (do 100 kilogramov) pa se zanimajo tudi kupci zunaj Pomurja. Prav te dni so prodali 10 merjascev Kmetijskemu industrijskemu kombinatu v Vinkovce.
tem ko smo za lani načrtovali porast za 1 odstotkov. Več kot polovica mleka gre v predelavo, žal pa mlečnim proizvodom (sir in podobno) niso dovolili zvišati cen in je tako večina predelovalcev mleka v izgubi. Negativna razlika se pojavlja tudi v Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti in ljutomerski mlekarni.
Glede na to, da naše zasebno kmetijstvo še vedno ne daje toliko, kolikor bi lahko z ozirom na število kmetovalcev (menda le 25 odstotkov kmetij ima pomembnejše
bej poudaril tovariš Avbelj.
Predsednik in člani predsedstva so se med obiskom v Pomurju temeljito seznanili z dosežki naše pokrajine na področju še večjega pridelovanja hrane. Dejstvo je namreč, da lahko ob dobri organizaciji in družbeni pomoči pri naložbah dosežemo večje proizvodne uspehe. Prav gotovo bo tudi ta obisk, torej temeljita seznanitev s tanjem v kmetijski panogi, pripomogel k razrešitvi nekaterih porajajočih se problemov.
S. SOBOČAN
Z jugoslovanskega političnega prizorišča je odšla še ena bleščeča, nepozabna in . velika osebnost, narodni heroj, junak socialističnega dela, marksist in državnik, revolucionar. akademik, komunist in humanist, kije vse svoje življenje posvetil napredni revolucionarni misli in delavskemu gibanju.
Vladimir Bakarič se je rodil v Veliki Gorici 8. marca 1912. Osnovno šolo je obiskoval v Gospiču. gimnazijo pa v Ogulinu in Zagrebu. Na zagrebški pravni fakulteti je diplomiral leta 1935. dve leti pozneje pa tudi doktoriral.
Še kot študent se je vključil v revolucionarno delavsko gibanje in postal na univerzi pobudnik in udeleženec vseh akcij, ki jih je organizirala komunistična partija. Njej član je postal leta 1933. leta 1935 je bil sekretar organizacije SKOJ na zagrebški univerzi, za člana -agitpropa CK KPH je bil izvoljen 1937.. za člana CK KPH pa 1940. leta.
Delavski borec in komunist Vladimir Bakarič se je od svoje zgodnje mladosti, dobrega pol stoletja. pa vse do zadnje ure
nenehno bojeval za zmago idealov delavskega razreda. Skupaj s Titom in Kardeljem je bil aktivni udeleženec in prvoborec v vseh prelomnih obdobjih naše revolucije, s svojim delovanjem pa je prispeval neprecenljiv delež k vsem uspehom naše države in revolucije.
V štirih vojnih leti je opravljal vrsto pomembnih vojaško-političnih dolžnosti. Bil je politični komisar glavnega štaba NOV in PO Hrvaške ter eden izmed organizatorjev prvih organov ljudske oblasti na Hrvaškem. Udeležil se je tudi L in 2. zasedanja AVNOJ ter bil član predsedstva tega najvišjega organa revolucionarne oblasti. Po 2. zase-
so ga izvolili za člana centralnega komiteja, bil je član izvršnega komiteja CK ZKJ, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ, med 10. in 11. kongresom pa je bil član predsedstva CK ZKJ. Za člana predsedstva SFRJ so ga izvolili leta 1974 in 1979. Bil je podpredsednik predsedstva SFRJ od leta 1975 do 1976, nato pa spet od leta 1982 in do konca življenja.
Dr. Vladimir Bakarič, rezervni generalpodpolkovnik JLA. je bil nosilec partizanske spomenice 1941, reda jugoslovanske velik zvezde, reda narodnega heroja, reda junaka socialističnega dela in drugih visokih jugoslovanskih in tujih odlikovanj. Leta 1972 je prejel nagrado AVNOJ, bil pa je tudi
aktualno po svetu
Skoraj teden dni je bild Manaqua, alavno mesto Nikaragve prizorišče dogajanja, ki mu ie — rad ali perad — prisluhnil ves svet. Neuvrščeni so obravnavali probleme latinskoameriških držav. Na sliki naša predstavnika Lazar Mojsov in Ignac Golob.
Podpora „zelenemu kontinentu”
V glavnem mestu Nikaragve Managui so na izrednem zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih držav izrazili popolno podporo boju latinskoameriških držav za odpravo gospodarskih in političnih problemov, kot tudi tvornemu iskanju rešitev za vprašanja, ki na tej celini povzročajo največje težave. To je bilo prvo zborovanje neuvrščenih, na katerem so razpravljali izključno o Latinski Ameriki.
V posebni deklaraciji, ki so jo sprejeli na tem srečanju so med drugim zapisali, da skrajno poslabšanje gospodarskega položaja v Latinski Ameriki odraža resno krizo, kije prvič v zadnjih štiridesetih letih pripeljala celino do »negativne gospodarske rasti«. Opozorili so, da 110 od 360 milijonov ljudi Latinske Amerike živi v popolni revščini, da je čedalje več brezposelnih in da inflacija znaša povprečno 80 odstotkov. Cene glavnih izvoznih izdelkov in surovin so enake kot pred petdesetimi leti, protekcionistični ukrepi industrijsko razvitih držav in podražitve
končnih izdelkov pa dodatno in dramatično povečujejo trgovinski primanjkljaj latinskoameriških držav.
Neuvrščeni so v Managui pozvale salvadorsko uporniško koalicijo k pogovorom s predstavniki režima te države. Panami so dali vso’pravi-co, da zahteva suverenost nad panamskim prekopom, tako kot sta se pred trčmi leti dogovorila predsednika Tori-jos in Carter. Izrazili so zaskrbljenost nad pritiski na nekatere države v Karibskem morju, predvsem na Grenado in Surinam. Zahtevali so odpravo gospodarskih sankcij, ki jih Washington izvaja
proti Kubi, Belizeju pa so izrekli popolno podporo v boju za ohranitev neodvisnosti, ki jo spodkopava Gvatemala.
V sklepni deklaraciji so posvetili pozornost tudi razmeram na jugu ameriške celine. Venezuelo, Gvajano, Peru in Ekvador so pozvali, naj si še bolj prizadevajo za mirno rešitev obmejnih sporov. Podprli so zahtevo Argentine naj ji Velika Britanija vrne Falklandske otoke, vendar naj se to uredi po mirni poti, pod okriljem OZN. Podprli so Bolivijo, ki zahteva izhod na Tihi ocean, kakor tudi Portoriko, ki se bori za neodvisnost.
Med 107 delegacijami, ki so se odzvale vabilu iz Manague, je imela pomembno vlogo jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov.
STO DNI ZA SPREMEMBE V AVSTRIJI
Nekako sto dni je časa za predvolilni boj pred avstrijskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 24. aprila. Temu primerno je pričela naraščati temperatura v strankarski areni. Sedanji kancler in vodja vladajoče socialnodemokratske . stranke Bruno Kreiskv upa na ponovno absolutno večino poslancev v parlamentu in volivcem »grozi«. da v nobenem primeru ne bo kancler vlade, ki bi bila sestavljena iz socialistov in katere od sedanjih opozicijskih strank: ljudske (OVP) ali svobodnjaške (FPO). Komunistična stranka nima nobenih možnosti, da bi dejavno posegla v parlamentarne volitve. saj je na zadnjih volitvah od približno pet milijonov volivcev dobila le 45 tisoč glasov. V primeru pa. da socialistom spodleti, naj bi prišla v poštev samo koalicija z manjšim, z svobodnjaško stranko. Torej v vsakem primeru proti Ljudski stranki, ki. kot kaže, včasih ne izbira metode in načine, kako bi očrnila sedaj vladajočo socialistično stranko. Nedavni povod za napad Ljudske stranke na socialiste je bil obisk zahodnonemškega kanclerja Helmuta Kohla na Dunaju. Kreiskv se z njim ni srečal, ker po njegovem ni odgovarjal termin, ki so ga predlagali. Generalni sekretar Ljudske stranke Graff si je na ta Pačun Kreiskega sposodil s precej strupeno izjavo: »Za vsakega arabskega terorista, ki potuje skozi Dunaj, najde kancler Kreiskv čas za pogovor, za-hodnonemškega kanclerja pa ni mogel sprejeti, čeprav je že tedne prej vedel, da prihaja na obisk.« Kajpak je pri tem mislil na. kanclerjeve stike z Gadafijem in Arafatom.
Glavna predvolilna sporna zadeva, ki jo povzdiguje Ljudska stranka pa so napovedi novih davkov. Z enoodstotnim davkom naj bi ob
davčili vse anonimne hranilne vloge. S tem si obetajo približno 15 milijard dinarjev z;t proračun. Vsak državljan naj bi po tem predlogu imel na hranilni knjižici največ sto tisoč šilingov, ki ne bi bili obdavčeni, družine z otroki pa do milijon šilingov. Namen tega ukrepa je jasen: udariti tiste, ki imajo veliko. Davek naj bi plačali tudi za 13. in 14. plačo, ki jo zaposleni v Avstriji dobivajo ob dopustu in pred novim letom. Vendar naj bi tudi tukaj plačali davek samo tisti, ki imajo mesečno plačo najmanj 20 tisoč šilingov. Med uslužbenci je takšnih 18 odstotkov. med delavci- pa le trije.
Kaj z denarjem od teh davkov? Kreisky pravi, da ga bodo porabili za odpiranje novih delovnih mest in za izboljševanje razmer glede varstva narave. Za socialiste to »predvolilno bojno geslo« veliko pomeni. Med razvitimi zahodnimi državami se Avstrija lahko še vedno ponaša z minimalno nezaposlenostjo, tisto o varstvu narave pa najbrž pomeni poziv močnemu gibanju ekologistov: volite nas. socialiste. Prav ti bi lahko, precej nezadovoljni z dosedanjimi ukrepi vlade glede varstva narave, odločilno vplivali na izid volitev, kajti le dve poslanski mesti imajo sedaj socialisti več kot Ljudska in svobodnjaška stranka skupaj.
Prejšnji teden so socialisti zborovali v Gradcu. Ljudska stranka je imela svojo volilno konferenco v industrijskem Linzu, komunisti na Dunaju. Kreisky se je z govorniškega odra spopadel s predvolilnim geslom Ljudske stranke »Spremeniti smer«. Kam, se je vprašal, in potem naštel države, ki jim vladajo konzer-vativci, se pravi stranke, podobne avstrijski ljudski stran-
ki in ki se ubadajo z vi večjo brezposelnostjo inj tranjimi nemiri.
Relativna gospodarski družbena stabilnost Avs govori v prid socialdem| torn, ki pa jim lahko tudij očitajo. Na primer atol centralo v Zwentendorfu tem gradnjo velikanske nišnice in kongresnega c« na Dunaju. Avstrijski po’ čnež ni za velikopotezno« bo ob volitvah prevk filozofija: »Kdor dela, greši«, potem se v teh dneh v sosedni Avstriji « nič spremenilo.
ozemlju LR Madžarske H bodo kmalu pričeli skup* manevri držav članic v® savskega pakta. Sode® vale bodo oborožene s Češkoslovaške, Madž® ske in Sovjetske zveze.
. MADRID — Lani sol Španiji pridelali 4,37 m® jona ton pšenice, kar je  30,4 odst, več kot  poprej.
NEW YORK - Am«1* škim strokovnjakom j«; križanjem sodobnih v® koruze z nekaterimi d M mi uspelo vzgojiti koru^ ki obrodi več let. Lani ? na poskusnih poljih P? spravili že tretji pridel® tega križanca.
BUDIMPEŠTA — Madžarska je imela I«, izredno letino. Pridelali ® več kot 4 milijone žitaric. Letos bodo krnel’ sko proizvodnjo še po®’ čali.
žarišču dogodkov
Nedavno je minilo 50 let, kar je prišel na čelo najmočnejše industrijske države na svetu, Združenih držav Amerike, Franklin D. Roosevelt. Toda takrat, ko je prevzel oblast, je bila njena moč omajana. Svet se ni oziral nanjo kot na najbolj napredno, pač pa kot na povzročiteljico vsega hudega, kot začetnico dotlej najhujše gospodarske krize. Rooseveltu je pripadla naloga, da je svoji domovini spet vrnil ugled in jo hkrati s celotnim svetovnim gospodarstvom popeljal v boljše čase s svojo novo gospodarsko politiko, ki jo poznamo pod imenom „new deal”.
Spomini na veliki
Se 4. decembra 1928 je predsednik Calvin Coolidge v svojem poročilu pred Kongresom dejal: ,,Noben kongres Združenih držav, ki se je kdajkoli zbral, da bi proučil položaj, ni naletel na ugodnejše razmere, kot jih imamo ta hip. Doma vladata mir in zadovoljstvo, oziramo se nazaj na rekordno leto blagostanja. Jaz in vsa država lahko z zadoščenjem gledamo v sedanjost in z optimizmom pričakujemo prihodnost.”
Njegov naslednik v Beli hiši, Herbert Hoover je leta 1929 nič manj zadovoljno izjavil: ,,V Ameriki smo bliže zmagoslavju nad revščino, kot je bila kdajkoli kakšna država v svoji zgodovini.”
Le nekaj mesecev pozneje, 24-. oktobra 1929 je Amerika doživela najhujši borzni zlom v zgodovini, vse kapitalistične države pa so zapadle v krizo nepredstavljivega obsega. V dveh tednih so tečaji delnic na Wall Streetu padli za polovico. Katastrofa je bila popolna, Američane pa je tako nenadoma zadela, da sploh niso mogli doumeti novega položaja. Bila pa je tudi dokaz za to, kako so vodilni državniki napačno presodili položaj svoje države.
S padcem borznih tečajev se je namreč nujno znižala tudi potrošnja. V treh mesecih se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala za polovico, gradbena dejavnost pa je nazadovala za tretjino.
Vsi poskusi reševanja, ki se jih je lotil predsednik Hoover, so spodleteli. Število brezposelnih je naraslo od 400.000 na okoli 15 milijonov. Prebivalstvu je postalo jasno, da od Washingtona nima česa pričakovati.
Ko se je Wall Street pred predsedniškimi volitvami poleti 1932 nekoliko umiril, so bile Združene države gospodarsko in politično le še kup razvalin. Delnica jeklarskega velikana US-Steel je pred zlomom notirala 375 dolarjev, julija 1932 pa le še 22 dolarjev. Delnice General Motors so padle od 92 na 4,5 dolarja, blagovne hiše Montgomery Ward od 138 na 3 dolarje, General Electric od 220 na 20 dolarjev. Zmogljivosti jeklarske industrije so bile izkoriščene komaj 12-od-stotno.
V teh mračnih dneh je po volitvah novembra 1932 prišel v Belo hišo Franklin Delano Roosevelt. Bil je potomec nizozemskih izseljencev in podobno kot njegov so
rodnik Theodore Roosevelt, ki je bil tudi predsednik Združenih držav, je ubral politično pot. V prvi svetovni vojni je bil v demokratski vladi Woodrowa Wilsona namestnik mornariškega ministra. Leta 1929 je postal demokratski guverner države New York.
Kako si je Roosevelt predstavljal predsedniške naloge, je povedal že v govorih in izjavah med volilno kampanjo. Tako je izjavil v intervjuju za ,,New York Times”: ,,Predsedništvo ni le vladni položaj . . . predvsem je mesto za moralno vodstvo . . . Kot vidim, je zdaj cilj postaviti na čelo ljudstva nekoga, čigar interesi niso specialni, pač pa splošni, nekoga, ki bo znal državo obravnavati kot celoto.”
Po propadu svojega predhodnika Herberta C. Hooverja je panika Američanov dosegla vrhunec. Položaj je zahteval takojšnje ukrepe. Novi predsednik se je izkazal kot pravi človek na pravem mestu. Najprej je moral improvizirati in se hitro, skoraj diKtatorsko odločati. Vsekakor mu je pomagal prvi washingtonski ,,možganski trust”, ki gaje sam spravil v življenje. To so bili zaneslji
vi, izkušeni strokovnjaki. Med prvimi Rooseveltovimi ukrepi je bilo, da je po navalu na blagajne banke za teden dni zaprl in dolar razvrednotil za 40 odstotkov. Hkrati je suspendiral tudi delniške in blagovne borze.
Te hude in drzne odločitve je sprejel na podlagi odloka, ki ga je v izjemnem stanju prve svetovne vojne izdal predsednik Wilson in je bil znan pod imenom ,,Wartime Act”. Ta odlok je dajal predsedniku skoraj neomejeno polnomočje in ni bil nikoli preklican. Rooseveltu se je zdelo, da je bil v prav tako izjemnem stanju kot je bil Wilson med vojno. Da bi sankcioniral svoje diktatorske posege, je sklical kongres na izredno zasedanje. V zgodovini ameriške demokracije ni nobenega drugega primera tako hitre odločitve v zvezi z nekim zakonom. Senat in kongres sta sprejela zakon o kriznem polnomočju predsednika v sedmih urah.
19. aprila 1933 so storili v Združenih državah odločilni korak k ozdravitvi gospodarstva: odpravili so zlati standard za dolar. Sledili so še nadaljnji ukrepi in Američani so olajšano začeli govoriti o Rooseveltovi revoluciji.
S skoraj neomejenim polnomočjem je Roosevelt lahko začel zdraviti krizo in uresničevati svojo vizijo new deala. New deal je bil program za ponovno oživitev in reformo
ameriškega gospodarstva v svetovni krizi. Predsednik je lahko sam odločal o kreditih, denarju — v obtok je šlo za okoli 50 milijard bankovcev po sedanji vrednosti — proizvodnji, nakupih in prodajnih cenah za srebro in zlato kot tudi o vseh deviznih transakcijah. Gotovo je bilo to največje polnomočje, ki je bilo kdajkoli dano nekemu predsedniku v mirnem času.
Vendar si je Amerika takrat želela močnega človeka. In Roosevelta so štirikrat izvolili za predsednika in vse do svoje smrti aprila 1945, se pravi 13 let, je obvladal ne le ameriško, pač pa tudi svetovno politično sceno.
Medtem ko je Rooseveltova politična vloga danes zgodo
Združeni bančni sistem opomogel. Zdaj so lahko? čeli s sanacijo in refof’ ameriškega gospodarstva.
Nekaj dni po bančneifl* konu je sprejel kongres v čevalni zakon ,,EconO’ Act” zaradi skrčenja i^ kov zvezne vlade. ZmanP so število zveznih names| cev, preostalim pa za stotkov znižali plače. Na«? nji pomembni predpisi s0' po predsednikovem tive Order” ustanovil? ,,Federal Farm Cm Administration” kot n« jeni koordinacijski kmetijskega kreditnega «>* ma in ustanovitev , .Civi** Conservation Corps”, 1 kakšen urad za zaposlovali kjer so zaposlili m'3 brezposelne pri pogozduj nih in cestnih delih. Hkr«1* vrsto ukrepov za P0?^ kmetijstvu so sprejeli tudi j kon za podporo brezp0” nim.
Najpomembnejša zakoni podlaga new deala pa j«,J gotovo junija 1933 spf^l ,,National Industrial very Act” (NIRA). Zakod' bil sestavljen iz treh delovi je izhajal iz predpostavk«-je industrija pripravljen«^ sposobna skupno z v*j uresničiti obsežen pogodC sistem o urejanju cen, ^5 m konkurenčnih razmeri1": smislu ,.kontroliranega i moupravljanja”. Drug1 g
STRAN 2
VESTNIK, 20. JANUARJA
Z Radičevega trga je sprevod krenil proti Mirogoju, kjer so se od dr. Vladimira Bakariča Pos ovili najvišji predstavniki hrvaškega in jugoslovanskega političnega in javnega življenja, poslednje spoštovanje pa so mu izrazili tudi številni prebivalci Zagreba ter drugi delovni ljudje
in občani.
Pomurski VESTNIK
SAMOUPRAVNO SODIŠČE
Že nekaj časa v skupščini SFRJ in drugod razpravljajo o utemeljevanju dosledno samoupravnega sodišča. Govor je o zakonu o sodiščih združenega dela, katerega zasnova je zamisel, da je treba odpraviti sedanji dualizem sodstva. Sodišča združenega dela so namreč nastala teritorialno in praktično zunaj združenega dela in so pod vplivom dejavnikov družbeno-političnih skupnosti in delujejo po klasičnih metodah državnega sodstva, ki terja dolgotrajno in počasno proceduro. Tako se problemi v samoupravljanju, s katerimi prihajajo delavci na sodišče združenega dela, vse bolj kopičijo, namesto da bi jih hitro in učinkovito reševali.
BAKARIČ -
oblikovalec novega sveta
Dr. Vladimir Bakarič sodi med tiste revolucionaije in velike može dejanj jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja, ki so idejno in politično pripravljali in organizirali partijo ter delavski razred za uresničevanje njunega zgodovinskega poslanstva v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji.
Dobrih pet desetletij je prispeval velik delež k boju za narodno in socialno osvoboditev naših narodov in narodnosti, za svobodo in vsestranski napredek Socialistične republike Hrvaške in Socialistične federativne republike Jugoslavije, za neodvisnost in revolucionarno preobrazbo naše skupnosti, za mir in družbeni napredek v svetu — je med drugim rečeno v sporočilu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije ob smrti podpredsednika predsedstva SFRJ in člana predsedstva CK ZKJ dr. Vladimira Bakariča.
Človek
širine
voju v Jugoslaviji. Komentarji o tem predavanju so poudarjali Bakari-čevo odprtost, širokost in natančnost.
Molk o depozitu
Svet za mednarodne odnose pri j predsedstvu RK SZDL jepred dnevi ugotavljal kakšni so naši odnosi po uvedbi depozita za potovan ja v tujino. Republiški komite za mednarodno sodelovanje je zbral podatke o tistih posledicah uredbe, ki so navzdržne in nezaželene ter na podlagi tega v pismu zveznemu izvršnemu svetu predlagal, naj bi uredba ne veljala za sporazume . o maloobmejnem osebnem prometu. ZIS naj bi o tem razpravljal na seji 24. decembra, ki pa je bila prestavljena z zagotovilom, da bo ta problematika na dnevnem redu do 15. januarja.
V razpravi so predlagali, da bi morala biti zvezna uredba o depozitu prilagojena razmeram v obmejnih območjih, ki so v desetletjih ustvarila obmejno sodelovanje. Poudarjeno je tudi bilo dejstvo, da gradi naša država svoj položaj v svetu kot odprta država, da .pa je potrebno proučevati prave vzroke, ki so privedli do depozita in I tudi posledice, ki so nastale. Razpravljale! so menili, da naši sosedi uvedbe depozita sprejemajo kot protekcionističen ukrep, zaradi česar utegnejo bili gospodarske posledice že v bližnji prihodnosti mnogo hujše od prednosti, ki naj bi jih uveljavil zvezni ukrep.
PISmO IZ BEOGRADA
krizo
zakona je predvideval obsežen zaposlitveni program. V ta namen so ustanovili „Pu-blic Works Administration”, ki je imel po današnji vrednosti kakih 100 milijard sredstev. Okoli 4 milijonom brezposelnih naj bi zagotovili zaposlitev pri javnih delih. Tretji del pa je obsegal dopolnitev k programu v sili.
Vse te reforme so bile le del obsežnega programa. Za njegovo financiranje je bilo seveda treba na novo urediti bančni in davčni sistem.
New deal ni bil le kratek intermezzo v ameriški zgodovini, Čeprav je njegova zgodovina Rooseveltovih let v Beli hiši. V času najgloblje recesije so Združene države uresničile prehod v moderno državo.
New deal je pripomogel Ameriki k novemu razcvetu, borzni tečaji so se začeli dvigati in država je ostala vodilna sila zahoda. Končno fazo new deala pomeni vstop Amerike v drugo svetovno vojno. V svoji četrti, zadnji volilni kampanji konec leta 1944, je Roosevelt obljubil Američanom, da nima namena obračati ure nazaj. ,,Pravico do koristnega, donosnega dela je treba zagotoviti s primernim programom, ki bo zagotavljal 60 milijonov produktivnih delovnih mest,”
37 let po Rooseveltovi smrti imajo v Združenih državah sPet 12 milijonov brezposelnih.	.
(po G V)
'Ideja, da bi sodišča združenega dela nastajala v združenem delu, tudi v sleherni organizaciji združenega dela, v slehernem tozdu, je oprta na sodno prakso iz NOB, ko so ljudski odbori imeli tudi funkcijo sodišč, vendar se marsikje bojijo tako imenovane »partizanščine«, presojanja, kije bilo v vojnem revolucionarnem času lahko tudi pogojeno s trenutnimi interesi časa, kar je sicer sorodno z mirnodobnim revolucionarnim vrenjem, kjer pa je razsodnost enako potrebna kot hitrost razsojanja v prid hitrejšemu spreminjanju družbe.
A vtorji predloga zakona o sodiščih združenega dela so nemara preveč izhajali iz idealnega stanja samoupravljanja, po katerem je v združenem delu že dovolj usposobljenih kadrov tudi za sodstvo in v katerem naj bi bili samoupravni akti že nesporna osnova za delovanje sodišč združenega dela, ki naj bi odločala samo na podlagi teh samoupravnih aktov, kajti sicer gre za področje sodstva, ki ga urejajo ustavna sodišča. Tako naj ne bi bila sodišča združenega dela nad samoupravnimi organi organizacij združenega dela, niti v službi tehnokratskih in birokratskih krogov, vendar dovolj samostojna, da zastopajo prave interese delovnih kolektivov oziroma zborov delavcev, katerih spori naj bi bili zares v funkciji frontacije samoupravnih socialističnih sil, ne pa navadno iskanje pravice od drugih.
Tema je zelo delikatna, ker predpostavlja dejansko aktiven odnos v vsakdanjem samoupravljanju in veliko solidarnost delavcev s tistimi, ki začenjajo, postopek pred sodiščem združenega dela v skupnem, ne samo lastnem interesu. Gre namreč za misel, da samoupravna neurejenost v organizacijah združenega dela ne more biti ovira za tako neposredno snovanje sodišč združenega dela, ki naj bi bila brez profesionalcev, ker bi bilo delo sodnikov teh sodišč vključeno v sistem veljavnega vrednotenja po rezultatih dela in ne bi zahtevalo od njih vsega delovnega časa, niti vse institucionalne urejenosti s samostojno administracijo in drugim. Obstaja celo mnenje, da so sodišča združenega dela potrebna prav tam, kjer je samoupravljanje najmanj urejeno, ker razčiščuje to sodstvo prav samoupravno sporne zadeve in pomaga graditi samoupravljanje.
Toda ostaja vprašanje analize sedanjega sodstva združenega dela, ker je sedanja praksa sodišč združenega dela temelj nadaljnjega oblikovanja samoupravnega sodstva, Izkušnje kažejo, da so se sodišča združenega dela vse preveč ukvarjala le z delitvijo osebnih dohodkov in podobnimi malenkostmi in da so se prepogosto proglašala za nepristojna, kadar je šlo za globlja vprašanja nesamo-upravnosti. Marsikje je bilo sporno vprašanje meje samoupravljanja, kajti sodišča združenega dela so se omejevala na formo združenega dela in so se izogibala vsakemu presojanju, kadar je šlo za delovanje v okviru svobodne menjave oziroma samoupravnih interesnih skupnosti, da ne govorimo o širših področjih samoupravljanja, ki kontradiktorno delujejo na obvladovanje delavcev z dohodkom, kakor bi temu rekli forumsko.
Samoupravno sodstvo z izhodiščem v sodiščih združenega dela se zatorej izraža kot moč ali nemoč samoupravljanja, kakor je pač mogoče odgovoriti na vprašanje: kolikšna je opora delavcem v bitki za doslednejše samoupravljanje Pri tem pa je pomembno vprašanje: koliko služi sistem pravnih služb v organizacijah združenega dela in družbeno-političnih skupnosti delavcem? Iz izkušenj vemo da mora delavec sam iskati svojo pravico tudi pri sodiscih združenega dela.	VIKTOR ŠIREC
Politik,,državnik, znanstvenik — te tri vloge je združevala osebnost dr. Vladimira Bakariča. Bilje človek, ki ga ga je vse zanimalo, kije imel izredno široke, vsestranske interese. V nekem nedavnem intervjuju je dejal: »Nisem politik . . . Predvsem bi želel poudariti, da je politik človek, ki se ukvarja z javnimi zadevami, in to poklicno. Jaz se s tem ne ukvarjam. Ukvarjam se samo z določenimi nalogami, ko gre za spreminjanje družbe. In če zaradi tega moram prevzeti politično funkcijo, jo pač sprejmem; če mi je zaradi tega ni treba prevzeti, hvala lepa, ne potrebujem je. Da se mi recimo ni treba ukvarjati s tem, kje postaviti kakšno tovarno ...«
Bil je pač »politik po dolžnosti«, kakor je sam dejal.
Bakariča ni zanimala samo politična ekonomija. Poleg Marxa, Lenina in sodobnih mislecev je prebiral tudi, Biblijo, Platona. Hegla. Krležo. Bil je človek duhovnega nemira. V Moskvi je nekoč vztrajno iskal 13. zvezek Stalinovih spisov. Vse je pisal z roko, najraje je delal ponoči. Rad je fotografiral, za oddih in sprostitev pa prebiral kriminalke in zgodbe z Divjega zahoda.
Bakarič je bil vedno v središču dogajanja. Leta 1939 je pisal o bodočnosti tedanje agrarne Jugoslavije, leta 1940 o vojni in ZDA, leta 1944 o narodnostni vitalnosti Hrvatov, leta 1945 o reakcionarni gospodi iz hrvaške selja-čke stranke, ki se ni izpre-gla iz ustaškega voza, leta 1951 o kazenskem zakoniku.
Od prvih dni revolucionarnega delovanja je v svojem političnem delu dopolnjeval • teorijo in prakso. Že v mladih letih seje uveljavil kot partijski publicist. S svojim celotnim delom in znanstvenimi rezultati na področju teorije politične ekonomije. agrarnega in številnih drugih vprašanj socializma se je uvrstil med najbolj ugledne marsksistične teoretike pri nas. Vseskozi je odkrival in skušal reševati najaktualnejše probleme naše socialistične graditve. Naj omenimo
samo nekatera njegova dela: Problemi zemljiške rente v prehodni etapi, O kmetijstvu in problemih podeželja, O sodobnih procesih v kmetijstvu, Aktualni problemi sedanje etape revolucije, Poti socialističnega razvoja v Jugoslaviji.
Bakarič -državnik
V svojih analizah spremenjene podobe tega sveta je Bakarič često opozarjal, da je porušena prejš-njadelitev sveta, kakršnaje bila med drugo svetovno vojno. Na svetovnem odru so se pojavile nove osvobojene sile in nove neodvisne države. Poudaijal je, da pojav osvobajanja spremlja; drug pojav — zapiranje razvitih držav vase. V intervjuju za zagrebški Vjesnik za novo leto 1980 je Bakarič dejal »Neuvrščenost je človeštvu nuj no potrebna. Mislim, da je tako zato, ker daje vizijo sveta, kakršen naj bi bil... Neki afriški voditelj, mislim, da je to bil Nyerere, je dejal, da so v gibanju neuvrščenih socialistične dežele, da pa to ni gibanje socialističnih dežel; se pravi, da se v njem zbirajo različne države z različnimi, sistemi, vendar tiste, ki so za skupno stvar, to pa je boj za mir in mirno poravnavanje sporov, boj za neodvisnost.«
in vrhovnega sovjeta ZSSR pa je Bakarič v svojem govoru med drugim poudaril, da imajo Leninova stališča o vojni, miru in koeksistenci tudi danes za vse narode in napredna gibanja v svetu aktualen pomen.
Ob svojem drugam obisku v Moskvi je Bakarič govoril v Kremlju na slovesnem zasedanju ob 60-letnici oktobrske revolucije. Iz njegovega govora povzemamo misel, o pomenu uveljavljanja bolj pravičnih ekonomksih odnosov v svetu. Govoril je tudi o razvijanju zaupanja med narodi, kar, kot je dejal, terja povečano dejavnost vseh miroljubnih in demokratičnih sil v svetu in mora biti v interesu socializma kot svetovnega procesa.
Eno od Bakaričevih zadnjih potovanj v tujino je njegov obisk v Bonnu leta 1978 Tu je opravil vrsto pogovorov z vodilnimi nemškimi politiki, odmevno pa je bilo njegovo predavanje v bonnskem inštitutu Friederich Ebert o notranjepolitičnem raz-
Hiša v Jurjevski 34 v Zagrebu, pod obronki Medvednice ... To je bilo domovanje dr. Vladimira Bakariča. Tuje — ko mu visoke državniške in partijske dolžnosti niso velevale drugače — sprejemal aktiviste svoje krajevne skupnosti in številne ugledne goste. Leta 1972 je v Jurjevsko 34 prišel tudi tovariš Tito. Svojemu dolgoletnemu soborcu je izročil red junaka socialističnega dela.
Četudi je bil dr. Bakarič iz dneva v dan prenatrpan s številnimi dolžnostmi, so ga občani krajevne skupnosti Gornji grad vse do njegove bolezni videvali na sprehodih, na poti v sabor.
O življenju in smrti je tovariš Bakarič nekoč dejal: »Če je človek delaven, potem je tudi kratko življenje zanj dovolj dolgo, da ohrani v njem svojo sled...«
Že v mladosti je bil dr. Vladimir Bakarič bolj krhkega zdravja. Vendar se je zdelo, kot da ne pozna počitka.
Jurjevska 34 je prazna; zgubili smo velikega človeka, o katerem je slovenski akademski slikar Božidar Jakac dejal, da je bil »preudaren poštenjak.«
STRAN 3
vestnik, 20. januarja 1983
od tedna
MURSKA SOBOTA — Stabilizacija z dobrim delom in ne na osebnih dohodkih, je poudarilsindikalni predstavnik iz Beltinke na posvetu s predsedniki osnovnih organizacij sindikata in občinskih sindikalnih konferenc. Prav tako pa je opozoril tudi na obilico papirja, s katerim kljub opozorilom in stabilizaciji še vedno neracionalno razpolagamo v obliki razvlečenih gradiv, katerih delegati do potankosti ne razberejo, posebej če jih dobijo prepozno. Sicer pa je bil na minulem posvetu predvsem poudarek na pripravi članskih sestankov osnovnih organizacij in obravnavi aktivnosti sindikalnih organizacij na področju gospodarjenja v preteklem letu.bb
GORNJA RADGONA — Zadnja seja IS SO bi naj dala odgovor, kje bi delali delavci Centra za socialno delo v tej obmejni občini. Dosedanji prostori, v prizidku občinske uprave, kjer je bila občinska skupnost socialnega skrbstva, so namreč že predolgo pretesni. Vendar so se pojavili dopolnilni predlogi za namestitev delavcev centra, zato so sklenili, da bodo o tem rekli svoje na prvi prihodnji seji. Kljub odložitvi te točke dnevnega reda je bila tudi zadnja seja dolga, osrednja točka pa je veljala osnutku občinskega proračuna za letos.
LJUTOMER — V torek seje v Ljutomeru sestal izvršni svet SO Ljutomer. Člani so sprejeli in dopolnili analizo o razvoju in delu krajevnih skupnosti v občini v preteklem letu. N a tej seji pa so sprejeli tudi pomemben dokument — osnutek republiškega samoupravnega sporazuma o izvedbi mladinske delovne akcije, ki bo letos tudi v ljutomerski občini. RepubliškakonferencaZSMSje vsvoj program mladinskih delovnih akcij, na pobudo krajevne skupnosti Razkrižje in OK ZSMS Ljutomer, sprejela izgradnjo vodovoda na območju severovzhodnega dela občine Ljutomer. Mladinska delovna akcijase bo pričela 26. junija letos, trajala pa bo približno 2 meseca.
do tedna
Tako je območni posvet o uveljavljanju delegatskega sistema v Pomurju predzadnjo sredo v Gornji Radgoni »zakoličila« nodpredsednica slo-Slovenske skupščine Silva Jereb. Razgibane, mestoma polemično zašiljene in izzivalne. sicer pa tvorne in zgoščene razprave ni moč v celoti povzeti, posebej ne, ker je v njej sodelovalo blizu 30 razpravljalcev, vidnih predstavnikov družbenopolitičnega življenja pomurske regije.
ZAKLJUČNI RAČUNI 1982
ZA VEČJO KVALITETO
Med številnimi aktualnimi nalogami delovanja sindikatov v sedanjem obdobju zlasti izstopa zahteve po kvalitetnejšem obravnavanju zaključnih računov. Nedvomno je ravno stabilizacijske cilje možno doseči le s konkretno akcijo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela s stalnim in sprotnim ocenjevanjem rezultatov gospodarjenja, še posebej pa izvoza. V tem smislu so sindikati že .doslej dali dovolj navodil in pripomočkov za temeljito presojo dosežkov gospodarjenja, predvsem z namenom, da bi zagotovili večji vpliv delavcev na gospodarjenje in njihov odgovornejši odnos do vseh pomembnejših odločitev. Opravljeni so bili številni posveti in razgovori s sindikalnimi delavci in aktivisti v Pomurju, dogovorili pa so se tudi, da bodo na večini zborov delavcev prisotni predstavniki občinskih sindikalnih svetov. Že to
NE PRIPRETI VRAT
Pred učenci, ki končujejo osnovno šolo, že stoji odločitev, čez kateri prag dalje. Prav zdaj tečejo namreč številne razprave in dogovori o mreži sred-njihšol v Sloveniji, oziroma o usmeritvah, ki bodo na tej ali oni šoli. Kmalu, predvidoma prihodnji mesece, pa bodo že objavljeni razpisi za vpis v prve letnike usmerjenega izobraževanja. Kako je predvideno za Pomurje?
Osnovno šolo bo letos končalo 1.782 pomurskih osmošolcev. Po predlogu republiške izobraževalne skupnosti naj bi se jim v primerjavi z lanskim letom celo zmanjšale možnosti za nadaljnje izobraževanje v pomurskih srednjih šolah, kar pa ne bi bilo dopustno — so med drugim menili tudi na koordinacijskem odboru za prehod na usmerjeno izobraževanje pri občinski konferenci socialistične zveze v Murski Soboti. Upoštevati je namreč treba, da smo manj razv.ta regija in da imamo višek delovne sile glede na možnosti zaposlovanja, zato ne bi bilo prav, da bi Pomurje postalo nekakšen rezervat nekvalificirane delovne sile za Slovenijo. Z zmanjšanjem možnosti za izobraževanje pa bi tudi onemogočili razvoj sposobnih potencialov mlade generacije v Pomurju.
Zato bi morali tudi v novem šolskem letu omogočiti mladim šolanje v elektro šoli pri srednješolskem centru za tehniške in pedagoško usmeritev v Murski Soboti, gre za 2 dislocirana oddelka
elektroenergetike (matična šola v Mariboru) in v dislociranem oddelku gradbene šole.za katero lani žal ni bilo dovolj prijav, zato so morali učenci na matično šolo v Maribor. Letos naj bi bilo drugače. V oba programa se bodo morali sicer učenci vpisati v Mariboru, šolo pa bi obiskovali v Murski Soboti. Pri kovinsko-predelovalni usmeritvi na tem centru naj bi omogočili tudi vpis enega oddelka v program obratni strojni tehnik za odrasle (nadaljevalni).
Tudi na srednji šoli kovinske, pedagoške in ekonomske usmeritve v Lendavi bi bilo nujno uvesti skrajšan program kovinarstva in strojništva, s čimer bi med drugim omogočili prehod učencev iz bolj zahtevnega (srednjega) v manj zahteven program.
Dodaten predlog Pomurja je tudi, da je treba pri kmetijski šoli v Rakičanu omogočiti vpis v (dislociran) oddelek živilske usmeritve, in sicer v srednji program živilec.
Ker nri nekaterih poklicih ugotavljajo prevelik interes glede na možnosti zaposlovanja, pa bodo zmanjšali vpis za en oddelek v pedagoški usmeritvi na srednješolskem centru v Murski Soboti in prav tako za en oddelek v program poslovno-finančne dejavnosti nasrednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti.
Vse ostalo pa naj bi bilo tako kot v tem šolskem
letu.
JOŽE GRAJ
zares dobrih razprav. To pa ne pomeni, da bi se morali v pomurskem združenem delu zadovoljiti zgolj s suhoparnimi številkami iz poročil. ki jih bodo pripravile strokovne službe v organizacijah združenega dela. Pred sabo je treba imeti zlasti oceno o tem, kje je možno dejansko spreminjati kvaliteto gospodarjenja, od katere je navsezadnje v največji meri odvisen delavčev osebni dohodek. Analiza opravljenega in vloženega dela, varčnejše ravnanje z materialom in podobno — vse to so še kako pomembni pokazatelji poslovanja, ki krojijo položaj in vlogo sleherne organizacije združenega dela in vsakega delavca posebej.
Zato v Pomurju z upravičenostjo menijo, da bi o rezultatih gospodarjenja morali razpravljati vsaj trikrat na leto, nekatere najpomembnejše pokazatelje več ali manj uspešnega gospo
OBMOČNI POSVET O DELEGATSKEM SISTEMU
Delegacija naj bo živ organizem, ne povsem odvisen od vabil, marveč samostojen, ustvarjalen dejavnik. Delegatska vprašanja morajo biti kar se da določna, podprta z argumenti, odgovori prav taki, brez okolišanj in zavlačevanj. Gibljiv mandat je nova kakovost v malone desetletnem delegatskem odločanju. Zagotavljati velja čvrstejšo vez od temeljne delegacije in skupnosti do republiške skupščine, sicer se bomo še naprej ubadali z otroškimi boleznimi delegatskega sistema, kakršne so nesklepčnost, preobilna in preučena delegatska gradiva, večtirne razprave, njihovo podvajanje in podobno. Zbori občinske skupščine, posebej združenega dela in družbenopolitični zbor, naj dobijo večjo veljavo, podobno kot njihova telesa.
vplivajo na spreminjanje kvalitete gospodarjenja. Ob tem je potrebno poudariti, da je obravnava zaključnih računov predvsem priložnost za dogovor o novih nalogah, za razčiščevanje problemov, ki so zavirali razvoj samoupravnih odnosov, pa tudi pregled uresničevanja dogovorjenega med zaposlenimi.
Sindikati kot nosilci družbene aktivnosti ob obravnavi zaključnih računov pa se zavzemajo tudi za to. da bi bili delavci seznanjeni tudi o rezultatih dela z združenimi sredstvi zunaj svoje temeljne organizacije združenega dela ter o uspehih v sorodnih delovnih kolektivih. V praksi je takorekoč nemogoče ločeno obravnavati rezultate gospodarjenja v svojem tozdu ali v okviru delovne organizacije, ne da bi videli, kako so gospodarili v samoupravnih interesnih skupnostih, ki razpolagajo s sredstvi iz dohodka združenega dela. Vsaka temeljna organizacija pa mora najti pot, po kateri se bo čim bolj realno primerjala s sorodno organizacijo po nekaterih osnovnih kazalcih gospodarjenja. Brez dvoma bo tudi to v mnogočem prispevalo k temu, da bodo delavci Pomurja v prihodnje še bolje seznanjeni z rezultati dela v najširšem pomenu besede.
Milan Jerše
(Pre)šibak glas iz ljudstva
Poleg tega se je del delovne skupine slovenske skupščine in republiške konference SZDL mudil v Avtoradgoni in del v krajevni skupnosti Gornja Radgona, kjer so misli iz dopoldanske razprave obogatili s spoznanji iz neposredne prakse. Spričo tega se zdi smotrno izluščiti le nekaj tehtnejših misli.
Po mnenju Emila Kuharja iz Ljutomera pomeni lanska pomladitev delegatskih vrst novo kakovost, razprave v delegatskih klopeh so bolj razgibane — delno na račun napetih razmer — pogreša pa češča soočanja funkcionarjev z delegati, zlasti pri stvareh, ki najbolj žulijo ljudi. Mirko Hajdinjak iz Lendave se je spoprijel z analizomanijo, ki ji vedno znova podlegamo, medtem ko je Martin Horvat iz Murske Sobote dobesedno rekel: »Ne upamo priznati, da gre tu in tam za nemoč delegatov in temeljnih delegacij pri vplivanju na odločanje in prehitro pristajamo na polovične rešitve.« Drugače rečeno: izmaknemo se dejstvu. da se zdi kdaj pa kdaj glas iz baze kot glas vpijočega v puščavi. Boris Prejac iz Ljutomera je načel vprašanje povratnega informiranja, kjer se še hudo zatika, in pogoje za delo temeljnih delegacij. Kaže, da so pogosto na stranskem tiru in prej izjema kot pravilo so skupne seje dJegacij. recimo z delavskimi sveti, poslovodnimi organi. družbenopolitičnimi organizacijami ali celo posameznimi funkcionarji. Seje občinskih skupščin so kar naprej maratonske in videti je, daje delo družbenih svetov zamrlo.
Po besedah Jožeta Kolbla
Varnostne razmere slabše x
V ponedeljek se je v Ljutomeru sestal občinski komite ZKS. Predsednik Ozvald Tučic je v uvodu spregovoril o liku in življenjski poti v nedeljo preminulega dr. Vladmira Bakariča, podpredsednika predsedstva SFRJ in člana predsedstva CK ZKJ. Člani pa so z enominutnim molkom počastili njegov spomin. S te se^e so poslali tudi žalni telegram predsedstvu CK ZKH in CK
Mercator- Univerza!
Mercator-Univerzal Lendava na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja z dne 7. 1. 1983
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
NAMESTNIKA VODJE GOSPODARSKO-
RAČUNSKEGA SEKTORJA
Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta prakse na zahtevnejših delih in nalogah v računovodski službi
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Mercator-Univerzal Lendava, Partizanska 22.
Prijavljeni kandidati bodo v roku 30 dni po objavi obveščeni o rezultatu izbire.
iz Gornje Radgone jim je v tej občini največ preglavic zadajalo usklajevanje proračunske porabe m prilagajanje resolucijskih določil danim razmeram. Sicer pa to občina, ki je leta 1980 menda prva v naši državi odpoklicala sedem delegatov družbenopolitičnega zbora, kije rad bolehal za nesklepčnostjo. Ta zbor — po mnenju Silve Čenarjeve iz Murske Sobote — ne sme biti metode pritiska. marveč prostor za poenotenje. dialog in odločanje. V njem delegati ne morejo nastopati zgolj v svojem imenu, po odborniško, temveč v imenu baze (te ali one družbenopolitične organizacije). Čenarjeva je še dodala: »Noben dober poslovodni organ ni tako kratkoviden, da ne bi šel zraven tam, kjer lahko kreira pogoje gospodarjenja.« In kaj lahko potemtakem tu stori zbor združenega dela?
V Pomurju se v tem prvem obdobju tretjega delegatskega mandata ti zbori niso ravno izkazali, prej bi rekli, da zatajili, čeprav je Rudi Cipot iz Murske Sobote pr-pričan, da bariera med delegatom oziroma delegacijo in poslovodnimi organi v občinski skupščini polagoma kopni, da pa je toliko trša na republiški ravni.
Kot je zapisano, so se na posvetu spoprijeli s steviinuni vprašanji in pritrjujemo Feliksu Petku iz Gornje Radgone, da bi programe občinske skupščine pomembno okvali-tetili, ako bi vanje zajeli tudi nadrobne, pa zato toliko bolj življenjske probleme ljudi. Ali — kot je dejal Franjo Štebih iz Ljutomera — »da bo glas iz ljudstva še močnejši«. Po tej poti bi namreč tudi lažje zagotavljali čvrstejše vezi od temeljne delegacije do republiške ’ skupščine, s tem pa omogočili tvorno vljučevanje skupin delegatov (zdaj so le-te bolj transmisija ai pa še to ne!), vse družbenopolitične organizacije, upravne organe z izvršnimi sveti in nenazadnje strokovne in poslovodne sestave.
Branko ŽUNEC
“ MURSKA SOBOTA
Izvoz in kmetijstvo
Ne glede na ukrepe, ki so tako ali drugače v lanskem letu vplivali na poslovno politiko bank, so letni načrt Ljubljanske banke — Pomurske banke zadovoljivo uresničili — so med drugim poudarili na letnem zboru delegatov Pomurske banke pretekli petek v Murski Soboti.
Ugotavljali so tudi, da je imela banka med letom največje težave zaradi omejevanja obsega naložb, ubadali pa so se tudi s problemom likvidnosti, vendar zaradi bančnih sredstev ni prihajalo do zastojev v proizvodnji pri koriščenju investicijskih sredstev in pri izplačilu osebnih dohodkov.
Kako pa letos? Plan za leto 1983 predvideva povečanje bilančne vsote za 16 odstotkov, v njeni strukturi pa bodo še vedno prevladovala kratkoročna sredstva in potemtakem se obetajo težave pri dolgoročnih plasma-nih. Probleme pa bodo skušali reševati z bolj intenzivnim zbiranjem vezanih sredstev. Letos bodo najbrž pri tem dosegli boljše rezultate, ker so z to obliko varčevanja določene precej višje obrestne mere tako za uporabnike družbenih sredstev kot za občane. V celotni strukturi sredstev naj bi sredstva občanov znašala kar 35 odstotkov.
Največji poudarek v poslovni politiki Pomurske banke pa je dan kreditiranju proizvodnje blaga za izvoz in za stimuliranje večjega izvoza, za pospeševanje proizvodnje osnovnih kmetijskih in prehrambenih proizvodov ter kreditiranje teh zalog, ne bodo pa zanemarjali tudi ostalih dejavnosti, kot so malo gospodarstvo, turizem, gostinstvo in trgovina.
Bolj kot doslej naj bi se uveljavilo menično poslovanje in združevanje sredstev na dohodkovnih osnovah ter na združevanju sredstev iz akumulacije temeljnih organizacij združenega dela, saj bi na tak način lahko v Pomurju vsako leto zgradili vsaj eno tovarno, razdroljena sredstva pa skoraj nič ne pomenijo.
Žal je treba znova ugotoviti, da nam v Po; murju manjkajo ustrezni razvojni programi, ki bi zagotavljali uspešno reševanje problema nezaposlenosti.
Delegati so obravnavali .še več drugih vprašanj-Izvolili pa so tudi novega podpredsednika poslovodnega odbora, in sicer Milana Bratkoviča.
-aj
TURNIŠČE: cene pujskov
Pretekli četrtek (13. jan.) so ci pripeljali na sejmišče v Turni* 34 pujskov. Četudi je bila skromna ponudba, pa rejci krat niso prodali vseh pujskov, ** je po svoje presenečenje, saj Je “ , povpraševanje že nekaj časa P1*" večje od ponudbe. Tako kot t*“* dni prej so se tudi tokrat ce^ gibale od 4.500,00 do 5.000, dinarjev za par.
STRAN 4
VESTNIK, 20. JANUARJA
Spodbuda za
DELEGATSKI VODNIK
odločnejšo akcijo
•Čas, ki je pred nami, terja več doslednejšega dela, okrepljeno odgovornost za izvajanje vseh sprejetih ciljev dolgoročne ekonomske stabilizacije. Le ofenzivna izvozna politika in naslonitev na lastne sile namreč odpirata realne perspektive za razreševanje nakopičenih gospodarskih problemov ter za naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Poznamo svoje slabosti, zato smo se v združenem delu lotili široke družbene akcije, da bi odpravili vse, kar je napoti zdravemu gospodarskemu razvoju.
To se kaže tudi v vseh štirih pomurskih občinah, kjer je prisotna dodatna angažiranost vseh zaposlenih za premago-vanje dosedanjih slabosti. Praksa je prepričljivo pokazala, da smo vsakič, ko smo resno prijeli za delo, bili kos še tako zapletenim družbenim in gospodarskim problemom. Tudi težav, ki jih prinašajo zaostrene gospodarske razmere, se ne smemo ustrašiti. Bolj načrtno * bomo spravili nadnje, hitreje jih bomo premagovali in utirali Pota napredku. Ena izmed bistvenih prednosti samoupra-tnega sistema je prav v tem, da zagotavlja dinamičen gospodarski razvoj, hkrati pa tudi stabilne razmere. Vendar pa to Pomeni, da se je treba gospodarskih nalog lotiti kar najbolj odgovorno, predvsem pa realno. Kdor objektivno presoja in vsaj do neke mere pozna bistvo naše opredelitve, ki nam vele-ya, da svoj razvoj snujemo in izpeljujemo po samoupravni demokratični poti, ki edina ustreza našim razmeram, bo Pritrdil ugotovitvam, da je program dolgoročne ekonomik6 stabilizacije dokument izjemnega političnega in ekonomskega pomena, zgrajen na zares trdnih temeljih.
komentar
Zanesljiv barometer razmer (2)
Bežna inventura delegatskih vprašanj in odgovorov ne preseneča — Postavljena ob pravem času na nepravem mestu — Očitna podcenjevanja in prikrita precenjevanja —- Ponavljajoča zvedavost delegatov — Številke znajo zavesti, vsebina pa ne — Iti- velja do konca, preprekam navkljub
Na drugem skupnem zasedanju vseh treh zborov ob-činske skupščine v Murski Soboti 18. maja lani je krajevna skupnost Rogašovci postavila naslednje delegatsko vprašanje: kako naj si krajevna skupnost zagotovi zemljišča za gradnjo trgovine, vrtca in drugih objektov? Ustavno sodišče je namreč razsodilo, da je odlok o razlastitvi zemljišč po zazidalnem načrtu protiustaven in torej neveljaven. Sporazumas prizadetimi niso mogli doseči in so zato predlagali skupščini občine, da sprejme odlok o razlastitvi. Kaj bo ukrenila skupščina občine sedaj, ko je odlok razveljavljen, da si bo krajevna skupnost lahko zagotovila prepotrebna zemljišča?
Na vprašanje je 28. maja pismeno odgovoril predsednik komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Murska Sobota Rudi Horvat.
»Krajevna skupnost oziroma investitorje v primeru, ko ne more pridobiti zemljišč za gradnjo družbenih objektov s sporazumnim odkupom, upravičena pri občinskem upravnem organu, pristojnem za premoženjsko-pravne zadeve, predlagati razlastitev nepremičnin, na katerih je predvidena gradnja teh objektov. V skladu z 21. členom zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeno lastnino (Uradni list SRS, štev. 5/80) je treba predlogu za razlastitev predložiti:
1.	uradni izvleček iz prostorskega izvedbenega akta s prikazom meje zemljišča m namena, za katerega mora biti uporabljeno;
2.	izpisek iz zemljiške knjige in katastrske podatke o nepremičnini;
3.	cenilni zapisnik in dokaz, da ima razlastitveni upravičenec zagotovljena sredstva za plačilo odškodnine na nepremičnino, ki naj bi se razlastila.
Iz predloga za razlastitev mora biti razvidno, na kakšen način je bil ugotovljen splošni interes. Pripominjamo še, da v primeru, kadar je gradnja določenega objekta predvidena z zazidalnim načrtom, ni potrebno predhodno posebej ugotavljati splošnega interesa. ker je le-ta v skladu s 16. členom v zvezi s 66. členom zgoraj omenjenega zakona ugotovljen z zazidalnim načrtom. V Rogašovcih še vedno velja odlok o sprejetju zazidalnega načrta Rogašovci. saj ga ustavno sodišče SRS ni razveljavilo«.
Na 2. ločeni seji zbora kra-jevnih skupnosti skupščine občine Ljutomer 27. maja lani je delegate zanimalo, kje so razlogi, da prihaja do zapletov pri odkupnih cenah živine. Sekretar skupščine občine Franjo Štebih o tem sodi naslednje: »Mi smo skušali to vprašanje reševati tudi preko pristojnih republiških organov. Na to smo jih opozorili predvsem zaradi bližine meje s sosednjo republiko Hrvat-
sko. kjer so cene živine nekoliko višje in nam to kvari našo odkupno politiko. Znano pa je, da kmetje, združeni v zadružne organizacije, dobijo določene bonitete za svoje prodane tržne viške. Moram reči, da se doslej v tem pogledu ni kaj bistveno premaknilo. upamo pa, da bo vse to vsaj deloma upoštevano pri določanju novih cen žive teže živine in da bomo tudi to vprašanje sčasoma spravili z dnevnega reda. Ob tem se že precej časa trudimo, da bi integrirali kmetijsko politiko v občini in Pomurju, zlasti v okviru sozda ABC Pomurka. Toda, dokler bo tako razdrobljena, kaj prida uspehov ne bomo dosegli. Gre za večje dogovarjanje in enotno reševanje zadev v enotnem prostoru. Prihaja tudi do konkurence, ki je škodljiva tudi za kmeta, saj on vidi le trenutni rezultat ne pa dolgoročnega, medtem ko se mora njegova zadružna organizacija brigati za reprodukcijski material, ki ga bo uporabljal in podobno. To bodo kmetje morali upoštevati, tisti, ki so že specializirani v svoji proizvodnji, pa to že itak upoštevajo«.
Delegatu skupne delegacije državnih organov Andreju Jancu na skupnem zasedanju vseh treh skupščinskih zborov v Murski Soboti 18. maja lani ni dalo miru, da ne bi podrezal: »Kaj je s čistilno napravo za prašičjo farmo v Nemščaku?«
Dobil je kar dva pismena odgovora: enega od direktorja tozda Prašičereja Beltinci Luka Oskomiča (18. junija) in enega od direktorja Kmetijskega gospodarstva Rakičan Franca Skledarja (22. junija).
V prvem dopisu je med drugim zapisano: »Na farmi Nemščak je bila predvidena izgradnja prečiščevalnih naprav za prašičje odplake že ob projektiranju same farme. S pričetkom izgradnje farme so se pričela tudi dela za izgradnjo omenjenih naprav. Do zakasnitve je prišlo iz naslednjih razlogov:
1.	Morali smo predložiti ustreznim organom določene rezultate poskusov in rezultate prečiščevanja odplak po predlagani tehnologiji.
2.	Do velike zakasnitve je prišlo pri nabavi uvožene strojne opreme, ki je predvidena v postopku prečiščevanja in se mora uvoziti iz konvertibilnega območja.
3.	Iz znanih težav pri uvozu več kot dve leti nismo dobili potrebnih uvoznih dovoljenj.«
Iz pismenega odgovora Franca Skledarja povzemamo naslednje: »Vsa gradbena dela na objektu čistilne naprave in na lagunah pri farmi Nemščak so končana, prav tako je končana v glavnem tudi zunanja ureditev čistilne naprave. Vsa domača oprema je pripravljena. Čakamo le na uvoženo opremo, to je na tri preše, ki stanejo 521.000 mark. Te preše srno naročili že novembra 1980, vendar nam je uspelo komaj letos spomladi dobiti po
raznih intervencijah uvozno dovoljenje. Preše smo plačali in po trditvi nemške firme Klein jih bomo dobili avgusta letos. Za montažo preš in domače opreme predvidevamo mesec dni dela. Tako bi čistilna naprava začela delati oktobra letos.
Razumemo zaskrbljenost občanov, vendar lahko zatrdimo, da smo naredili vse, da bi bila čistilna naprava čimprej gotova, vendar zaradi znanih uvoznih omejitev za opremo nismo uspeli prej dobiti uvoznega dovoljenja. Kompletna čistilna naprava nas bo stala ' od 60 do 65 milijonov dinarjev.«
V istem času — 27. maja lani — so delegati na ločeni seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljutomer postavili podobno vprašanje kot soboški. Namreč, kaj bo ukrenil največji onesnaževalec Ščavnice Konus, da bo manj »zasmrajanj« enega redkih večjih vodotokov v Pomurju.
»Podobnih vprašanj je bilo v preteklosti še več. Spričo tega je občinsko vodstvo večkrat postavljalo zahtevo delovni organizaciji Konus v Slovenskih Konjicah, da skuša modernizirati tovarno, kije v Ljutomeru. Do te rekonstrukcije je predlani tudi prišlo in v gradnji je čistilna naprava, prva tovrstna v jugoslovanskem prostoru. Ne bo sicer v celoti odpravila onesnaževanja. bo pa znatno omilila razmere. Imeli smo namreč precejšnje škode, saj m bilo več živega bitja v Ščavnici vse tja do izliva v Muro. Pričakujemo skratka, da bo situacija v mnogočem popra-^l)ena,« se nadeja Franjo
XXX
Kako komentirati štiri, skoraj dobesedno zapisana vprašanja iri odgovore? Ne enim ne drugim načeloma ni kaj oporekati. Tako vprašanja kot odgovori so dovolj določni in argumentirani, ob pravem času in na pravem mestu. Toliko večji kamen spotike pa je zato praktična izpeljava. V nobenem od navedenih primerov še niso prišli do konca: v Rogašovcih je razlastitveni postopek obvisel v zraku, v Nemščaku naj bi čistilna naprava začela delovati te dni medtem ko za Konus še ni nič zanesljivega, glede odkupnih cen živine pa je vse po starem.
Podobna usoda je zadela številna druga vprašanja. Vzemimo kritično preskrbo z določenimi rezervnimi deli za kmetijske traktorje ali problematiko ogrevanja stanovanj v novejših stanovanjskih blokih ali zemljiške posege v porečju Ščavnice ali usposobitev vinskega hrama v Jeruzalemu in tako bi lahko še naštevali.
S tem niti slučajno ne želimo sejati nezaupanja v učinkovitost delegatskega odločanja. le posvarili bi radi, da seje treba tudi zajetnejših vozlov lotevati po delegatskih poteh. Tistih obrobnih, manj pomembnih. je že tako ali tako' dovolj.
Sicer pa bomo v prihodnjem, sklepnem zapisu o — v prvem letu tretje delegatske izmene — postavljenih vprašanjih. predlogih, pobudah in odgovorih, nekoliko bolj poglobljeno komentirali nabrane izkušnje, spoznanja in podatke.
Branko ŽUNEC
mala anketa ...
Zadovoljni, ker so splavali
Društvo Partizan Murska Sobota je skupaj z Zvezo za telesno kulturo Murska Sobota organiziralo v plavalnem bazenu v Radencih začetni plavalni tečaj. Od prijavljenih 14 kandidatov se jih je tečaja redno udeleževalo 9, večinoma odraslih, ki so tudi splavali. Zakaj so se odločili za plavalni tečaj in kako so zadovoljni, o tem smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci tečaja. Podoben plavalni tečaj za odrasle bodo zopet organizirali v začetku meseca februarja, seveda če bo dovolj prijavljenih kandidatov.
ZDENKA ZAPLATIČ - Murska Sobota: »Že leta nazaj sem si želela, da bi se naučila plavati. Ta želja se je stopnjevala, ko sem z družino in prijatelji letovala na morju. Zdaj, ko sem se naučila plavati,. bolj nestrpno pričakujem letni oddih na morju, z veseljem pa bom včasih tudi obiskala bazen v Radencih,
poleti pa kopališča v Pomurju. Mislim, da so tovrstni tečaji enkratna priložnost za vse tiste starejše občane, ki se v otroških letih niso naučili plavati. Se posebej je pomembno, če se tečaja udeleži večje število odraslih, kajti v takem okolju se vsak bolj sprosti, kar je pogoj za uspeh tečaja. Zato priporočam vsem, ki še ne znajo plavati, da se opogumijo in prijavijo za tečaj. Prepričana sem. da bodo po tečaju zadovoljni tako kot sem jaz.«
KATICA TKALEC - Beltinci: »Mislim, da je plavanje ena najvažnejših veščin, ki bi jo moral sleherni človek obvladati, saj gre tu ne le za rekreacijo, temveč tudi za koristnost te aktivnosti za zdravje človeka. Najbolj sem si želela plavati vedno, ko smo preživljali letni dopust ob morju, in sem skoraj
z zavistjo gledala druge, kako so plavali od obale, sama pa sem si komaj upala v vodo do pasu ali malo globlje. Seveda sem sedaj, ko sem se naučila plavati, zelo zadovoljna, posebno pa, ker smo sedaj vsi v družini plavalci. Organizatorji takih tečajev vsekakor zaslužijo pohvalo. Mislim le, da se ljudje ne bi smeli sramovati, če se prijavijo na tečaj sedaj, ko so že odrasli.«
BLAŽO DAVIDOVSKI — učitelj plavanja: »Partizan Murska Sobota je po svojem programu organiziral plavalni tečaj za odrasle in se s tem vključil v akcijo »Naučimo se plavati«. Plavalni tečaj, ki je trajal deset dni, je pritegnil največ odraslih, saj je bii najstarejši udeleženec star 50 let, najmlajši pa devet
let. Veseli smo, da se je našemu pozivu odzvalo največ odraslih, ki so se hoteli naučiti plavati. Na koncu tečaja so bili zadovoljni oni in mi, ki smo organizirali tečaj. Vsi so splavali, to je pa tudi spodbuda drugim, da se bodo brez sramu udeležili naših prihodnjih začetnih plavalnih tečajev. Moram reči, da so udeleženci tečaja pokazali veliko volje, da se naučijo plavati, zato tudi uspeh ni izostal.«
MARIJA VINKOVIČ — Gan-čani: »Za tečaj plavanja sem se odločila, ker sem si želela, da se naučim plavati. Čeprav sem v začetku mislila, da ne bom splavala, mi je to uspelo predvsem po zaslugi učitelja, ki se je zelo trudil in nas opozarjal na vsako napako. Zato smo na koncu tečaja bili vsi zelo zado-
voljni, da smo dosegli svoj namen. Mislim, da bi morali tudi v prihodnje organizirati tovrstne tečaje, saj je še veliko ljudi, ki ne znajo plavati. Upam pa, da se bodo v prihodnje tudi drugkodločili za tečaj, saj jih ne bi smela motiti stara tradicija, »češ, kaj bodo rekli drugi, da se
sedaj, ko sem že odrasla učim plavati.« Moram reči, da se človek veliko boljše počuti, če zna plavati.«
ANDREJA EMRI — Najmlajša udeleženka tečaja: »Na plavalni tečaj me je prijavila mama, ker se hodimo velikokrat kopat, v bazen in na morju pa je koristno in bolj zanimivo, če znaš plavati. Bazena sicer še ne preplavam in tovariš mi je dejal, da sem polplavalka. Zato bom šla še na kakšen tečaj, morda
poleti, ko ne bo toliko šolskih obveznosti. Bila sem v skupini starejših, kar sicer zame ni bilo take zanimivo, kot če bi se učila plavati med vrstniki. Vseeno pa je bilo lepo. Rada sem v vodi in sedaj sem tudi bolj pogumna. Tudi sedaj se hodim kopat, saj ledu za drsanje ni vedno, snega, da bi se smučala tudi ni, v smučarske centre pa ne moremo vsi.«
Feri Maučec
JANUARJA 1983
STRAN 5
Radodarnost v debeli kuverti
KAKO NAGRAJUJEMO?
»Hierarhičnost meril, lažna solidarnost, premalo ugotavljanja učinkov dela, subjektivno ocenjevanje učinkov neproizvodnega dela, uravnilovka med podobnimi deli, premajhno vrednotenje konkretne odgovornosti ih opravljenega dela — vse to je še vse preveč prisotno v sporazumih o delitvi. Ni se mogoče znebiti vtisa, da je vse delo na teh vprašanjih prepuščeno strokovnim službam. Vse to pa so velike ovire za ustreznejše vrednotenje posebej ustvarjalnega, odgovornega in proizvodnega dela. Vsfljuje se vtis, da smo pod pritiskom razmer in tehnokratskih pogledov na tej fronti popustili. Zato imamo prevladnjočo tendenco oblikovanja osebnih dohodkov po formalnih kvalifikacijah, tendenco izenačevanja po poklicih, ne glede na rezultate. Zato imamo po eni strani nenormalne razlike v višini osebnih dohodkov, po drugi pa zaostajanje v tistih dejavnostih, ki tri morale biti motor razvoja. To bo potrebno temeljito spremeniti in nadoknaditi zamejeno ... Vse bolj se krepi zavest, da je tudi sedanjo tekmo cen in osebnih dohodkov oziroma življenjskih stroškov ter blagovno-denarne odnose mogoče trajno brzdati edino z uporabo univerzalnega načela delitve po delu za vsakogar in za vse ravni, z bolj razvitim samoupravljanjem in odgovornejšim gospodarjenjem. In obratno. Gospodarska stabilnost je odločilni pogoj za uveljavljanje delitve po delu . . . Delavec je gospodar svoje usode toliko, kolikor se njegove pravice potrji4ejo v učinkovitem gospodarjenju, kolikor sistemi nagrajevanja to spodbujajo”. (Iz uvodnega govora predsednika slovenskih sindikatov Matjana Orožna na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije)
NERAZČIŠČENI POJMI IN DOMNEVE
V bistvu se sindikati zavzemajo za tri različne načine nagrajevanja, ki se na prvi pogled ujemajo, v resnici pa si nasprotujejo. Gre za nagrajevanje po delu, po rezultatih dela in po produktivnosti. Zavzemajo se za načelo ,,za enako delo enak dohodek”, hkrati pa poudarjajo, da je potrebno pri tem dosledneje uveljavljati tržne zakonitosti, kar seveda spet terja različen osebni dohodek denimo dveh čistilk.
Pojmi okoli tega očitno še niso dovolj razčiščeni, kar pa ne sme jemati korajže češ, saj se ubadamo z gordijskim vozlom. Prav nasprotno, zdi se celo, da se nekatere rešitve hitreje bistrijo, le vztrajati kaže pri spoznanju, da je treba zdravje drevesa ocenjevati predvsem po njegovih koreninah. Nihče ne more oporekati, da so gospodarske dejavnosti zaradi tega ali onega v zelo neenakopravnem položaju, zaradi vse pogostejšega administrativnega poseganja pa se ti problemi v zadnjem času še posebej ostrijo. Tako so recimo nekaterim že vnaprej zagotovljeni osebni dohodki na zadovoljivi višini in precejšnja akumu-
„pridnost” zaposlenih, tehnična opremljenost tovarne, stopnja produktivnosti in še marsikaj.
V tej zvezi se rojeva vrsta vprašanj, na katera zaenkrat še ni ustreznih odgovorov. V panogah dejavnosti so doslej samoupravne sporazume o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke sklepali na osnovi nekakšne ,,poprečne uspešnosti”, tako da so manj produktivne delovne organizacije z osebnimi dohodki silile k poprečju, v uspešnejših pa si niso mogli deliti debelejših kuvert, čeprav bi imele možnost za to. Globalno gledano je celoten sistem delitve, zlasti sredstev za osebne dohodke — kot smo ugotovili že v prejšnjem zapisu — precejšnja potuha za inflacijo. Glede na to, da imajo lahko delovne organizacije, čeprav morda izdelujejo povsem enake izdelke, sila sodobne ali pa sila zastarele stroje, ni odvečno vprašanje, kakšno vlogo naj pri delitvi igra produktivnost.
Očitno osebnih dohodkov ni mogoče kar tako, na pamet povezati z gibanjem produktivnosti, saj jo lahko v neki tovarni „čez noč” zvečajo dvakratno, ker so prišli do boljše tehnologije, še vedno pa ne dosegajo učinkovitosti v drugi, kjer je produktivnost porasla le za nekaj odstotkov. Skratka, stvari
'i
lacija, medtem ko se morajo v drugih delovnih organizacijah, čeprav dobro delajo, dobesedno boriti za obstanek. Potrdilo temu dobite v katerokoli od srednjeve-likih organizacij združenega dela v Pomurju. Celo tako je, da se kljub visoki produktivnosti celo kopljejo v izgubah.
Na dlani je tedaj, da ni mogoče razpredati in modrovati o pravični in kakovostni delitvi dohodka, če se poprej vsaj kolikor toliko ne izenačijo razmere za njihovo pridobivanje. Glavne korenine, ki so krive, da je drevo bolno, črpajo sokove v primarni delitvi. Ob tem ne gre zgolj za neenak položaj gospodarskih dejavnosti na trgu, ampak tudi za marsikaj drugega, na primer za zdajšnji sistem fiskalnega financiranja vseh oblik porabe in tako naprej. Jasno je, da o dohodku ne odloča samo položaj dejavnosti na trgu, ampak tudi
a   
ni mogoče poenostavljati, v kar smo znova prepričali v soboški Panoniji, ki jo tokrat jemljemo pod drobnogled.
RELATIVNOST ,,RELATIVNIH RAZMERIJ”
Kaj pravi njihov samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki so ga sprejeli na referendumu marca 1980 leta.
,,Udeležba posamezneaga delavca pri delitvi sredstev za osebne dohodke iz naslova minulega dela se ugotavlja po naslednjih elementih:
dd = delovna doba, izražena v. odstotku
   
s = stalnost v	organizaciji	delavca, uporablja se za vse žen-
združenega dela, izražena v	ske in znaša 1,15
odstotku	VR. r = relativno razmerje x
k = faktor za poseben status vrednost RR1
Izračun bo po naslednjem obrazcu:
md UdOjj.x k x VR r
Odstotek delovne dobe (dd) delavca znaša od odstotka (od 1 do 5 let) do 12 odstotkov (nad 30 let). Odstotek stalnosti delavca (s) znaša: — nad 3 do 5 let	2 odstotka,
— nad 5 do 10 let	3 odstotke in
—nad 10 let	5 odstotkov.
Za delovno dobo se štejejo efektivna leta zaposlitve, evidentirana v delovni knjižici. Minulo delo ne gre upokojencem s polno pokojninsko dobo, z nepopolno pokojninsko dobo pa se minulo delo izračuna na osnovi števila let priznane pokojninske dobe, h kateri se prištejejo dodatna leta zaposlitve po upokojitvi.
Vsi osebni dohodki, ki jih delavci prejemajo med letom, predstavljajo akontacijo osebnega dohodka. Glede na ugotovljen poslovni uspeh se lahko izvrši poračun (trikrat letno) in sicer v obliki poračuna osebnega dohodka. (Mimogrede: enega so v Panoniji opravili aprila lani.) Poračun osebnega dohodka je odvisen od dosežene poslovne uspešnosti oziroma produktivnosti v posameznem tozdu, delov-
vrednotenja dela: razvrstitev vseh vrst dela v nekaj skupin (8,10 ali 15), določitev vrednosti prve vrednostne skupine in nazadnje določitev razmerja vseh drugih vrednostnih stopenj do prve vrednostne stopnje. Tako bi se dokopali do neke družbene ali zunanje analitične ocene del, ki pa še ne bi določala osebnih dohodkov delavcev. Poleg te zunanje ali družbene ocene ali razvrstitve del bi obstajala še ,,notranja” ali »podjetniška” ocena in razvrstitev. Osebni dohodki bi bili določeni z »notranjo”, »podjetniško” oceno, gibali pa bi se okrog družbenih vrednostnih stopenj za posamezne družbeno opredeljene vrste dela.
Skratka za prevrednotenje določenih del in nalog gre, o če-
med drugim pravi: »Udeleženci dogovora bomo vztrajali, da delavci v temeljnih organizacijah do konca prvega polletja 1983 ne bodo povečevali akontacij osebnih dohodkov (vrednostna merila: točke, norma ure ipd.) Soglasni smo, da se lahko izjemoma v prvem polletju 1983 neto obračunana sredstva za osebne dohodke na delavca (poprečno obračunana sredstva za osebne dohodke za leto 1982) povečajo največ do 5 odstotkov ... V primeru preveč razporejenih sredstev za osebne dohodke v letu 1982 bomo udeleženci dogovora vztrajali, da delavci temeljne organizacije zmanjšajo akontacije osebnih dohodkov v letu 1983 in s tem poračunajo preveč razporejena sredstva iz preteklega leta. Poračun mora biti opravljen do konca junija 1983 . . .”
Vsega tega se v soboški Panoniji predobro zavedajo in so se pripravljeni ravnati po dogovoru, moti jih nekaj drugega. Namreč dejstvo, da so pri izplačilih osebnih dohodkov na repu plačilne liste v okviru sozda IMP (Industrijsko montažno podjetje) Ljubljana. Tako je denimo neto osebni dohodek na delavca za november znašal v poprečju 12.660 dinarjev, medtem ko je bil .pri drugih članicah sozda visok 39.470 in celo 50.302 dinarjev (v projektivi kajpada!). Da bodo letos lahko znatneje popravili osnove skorajda ni za verjeti, saj jih tepejo podobne težave kot marsikje drugje.
Zgovorni so tudi razponi med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom v občini Murska Sobota za lansko devetmesečje. (Izvleček iz tabele objavljamo, vendar le največje razpone!) Do teh podatkov je prišel občinski sindikalni svet.
V IMP Panonija v Murski Soboti so lani ob polletju zaostajali za poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu občine za 4 odstotke, v industriji za 5 odstotkov, v panogi (proizvodnja kmetijskih strojev) je zaostanek znašal kar 20 odstotkov in v okviru IMP v poprečju že na 26 odstotkov. V devetmesečju se je poznalo nazadovanje pri poprečnih mesečnih osebnih dohodkih samo v panogi celih 34 odstotkov. (Seveda bi bila dosti zgovornejša primerjava osebnih dohodkov zaposlenih med posameznimi značilnimi poklici, vendar teh v Panoniji za lansko leto še nimajo na voljo).
na skupnost pa je v njem udeležena le do tistega poprečja dela, ki se določi za delitev v posameznem tozdu.” (Sledi metodologija izračuna produktivnosti in možnega gibljivega dela.) Kako je v Panoniji z višino zajamčenega osebnega dohodka in možnostjo prerazporeditve na druga dela in naloge?
»Višina zajamčenega osebnega dohodka je enaka višini planirane vrednosti najenostavnejšega dela na druga dela in naloge?
»Višina zajamčenega osebnega dohodka je enaka višini planirane vrednosti najenostavnejšega dela (RR 1,00), vendar ne sme biti manjša od 55 odstotkov poprečnega mesečnega* neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu.
Delavec, ki ima najmanj 30 let delovne dobe in je dosegel 55 let starosti in delavka, ki ima najmanj 25 let delovne dobe in je dosegla 50 let starosti, in sta zaradi starosti oziroma slabega zdravstvenega stanja delno nezmožna za opravljanje svojih del in nalog, tako da ne moreta dosegati normalnega, delovnega uspeha, se lahko prerazporedi na druga dela in naloge, ki ustrezajo njihovi strokovni usposobljenosti in njuni dejanski delovni zmožnosti, s tem da se jima zagotovi osebni dohodek v isti višini kot pred prerazporeditvijo, v kolikor bi imela pred prerazporeditvijo nižji osebni dohodek.”
Sicer pa v tem 700-članskem delovnem kolektivu razlikujejo več ravni pri merjenju rezultatov dela: od 1 do 15, od najbolj enostavnih do najbolj sestavljenih del in nalog. S tem so se približali spoznanju, da bi morali poiskati povsem določena merila za neposredno delo oziroma rezultate tega dela delavca pri določenih opravilih in pa merila za rezultate delovne organizacije, v kateri delavec dela. In ko bi našli ta merila, bi jih morali poiskati še za delavčev delež v rezultatih dela delovne organizacije, saj to ni isto. Sledi dodatno merilo ali popravek prejšnjih meril, ki se glasi, naj bo osebni dohodek za približno enako delo približno enak. To množico meril operacionaliziramo tako, da ločimo tri sestavine
mer govorimo že leta in leta, predvsem za prevrednotenje v proizvodnih dejavnostih. V delovnem osnutku dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka za letos je v tem pogledu več zanimivih določil. Naj opozorimo le na nekatere!
ZA KRŠITELJE (PREKORA-ClTELJE) BO »PELA ŠIBA”
3,2 odstotka vseh zaposlenih. Razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom za poln delovni čas — brez nadur in različnih dodatkov — je znašalo v občini 1:6,7. Najvišji poprečni mesečni neto osebni dohodek za redni delovni čas je bil dosežen v Projektivnem biroju (individualni poslovodni organ), najnižji pa v tozdu Beltinka (nekvalificirana delavka začetnik). V negospodarstvu je bil najvišji osebni dohodek dosežen v tozdu Pomurska založba (zastopnik), naj nižji pa v srednješolskem centru tehnično-pedagoške usmeritve (snažilka). Najvišji in najnižji poprečni mesečni neto osebni dohodki in s tem tudi največja razmerja med njimi, so bili doseženi v industriji, kmetijstvu, gradbeništvu, trgovini in v vzgoji in izobraževanju.
Ponekod so razlike zelo velike. Do njih prihaja zaradi izplačil za nadurno delo dodatkov za nočno delo, terenskih in drugih dodatkov. V gospodarstvu so bila vsa izplačila osebnih dohodkov večja od izplačil za redni delovni čas v naslednjih organizacijah in skupnostih: Elektro, Panonija, Tiskarna, Mura, Mlinopek, Tovarna močnih krmil, Agromerkur, KG Rakičan-Poljedelstvo in govedoreja, Prašičereja, Vodno gospodarsko podjetje—enota Mura, Gradbeništvo Pomurje, Cestno podjetje, Avtobusni promet, PTT podjetje, Avtoradgo-na—PE, sozd ABC Pomurka—Zunanja trgovina, Diana, Zvezda in Projektivni biro.
V negospodarstvu se razlike javljajo v zdravstvu, spričo dežurstev, dela ob nedeljah, praznikih in nočnega dela ter v šolstvu, zaradi nadurnega dela, nadomeščanj (profesorji, predmetni učitelji in razredni učitelji) v osnovnih šolah Gornji Petrovci, Puconci, Tišina in Bogojina, glasbeni šoli, srednješolskem centru tehnično-pedagoške usmeritve, zdravstveni šoli, srednji družboslovni in ekonomski šoli in v kmetijski šoli, razlike pa so občutne tudi v kulturnem centru, zdravstvenem domu, splošni-bolnici, lekarni, domu oskrbovancev Rakičan, Moravskih toplicah in na temeljnem javnem tožilstvu.
Ob upoštevanju vseh izplačil znaša najvišji poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega 51,951 dinarjev oz. v splošni bolnici in zdravstvenem domu 40.639 dinarjev”.
»Osnova za planiranje rasti sredstev za osebne dohodke za leto 1983 so razporejena sredstva za osebne dohodke za leto 1982; v primeru kršitve zmanjšana za znesek kršitve.”
Rezultate dela in poslovanja bo moč načrtovati, ugotavljati in spodbujati po več kazalnikih: proizvodnosti dela, izvozom na konvertibilno področje, gospodarnosti (ekonomičnosti) poslovanja in donosnosti (rentabilnosti) uporabljenih poslovnih sredstev.
Razporejena neto sredstva za osebne dohodke bodo (morajo!) globalno zaostajati za rastjo čistega dohodka za 40 odstotkov. Taka je resolucijska usmeritev, ki ob tem prinaša z omenjenim dogovorom podrobnejša pojasnila.
Osebni dohodki na zaposlenega (neto) v družbenih dejavnostih ne bodo mogla rasti hitreje od neto osebnih dohodkov zaposlenega v gospodarstvu. Ob tem naj še posebej opozorimo na 17. člen, ki
VPRAŠLJIVE RAZLIKE
Dejstva in spoznanja, ki izhajajo iz analize, so več kot zgovorna. Vanjo je zajetih 17.766 zaposlenih ali 99 odstotkov vseh zaposlenih v občini. »Za občino kot celoto ugotavljamo, da je kar 31 odstotkov ali 5.586 delavcev prejemalo v devetih mesecih za poln delovni čas pod 10 tisoč dinarjev osebnega dohodka, od tega jih je bilo 272 ali 15 odstotkov takih, ki so dobivali pod 7 tisoč dinarjev mesečnega osebnega dohodka. Do oktobra so znašali minimalni življenjski stroški v republiki 6.790 din, do junija 6.110, od oktobra pa 7.390. V lanskem devetmesečju je 157 delavcev iz 12 tozdov in delovnih skupnosti prejemalo zajamčene osebne dohodke. Vzroki za to so različni: slabši položaj panoge in organizacije združenega dela ali nedoseganje norm, nizka storilnost pri začetnikih ali starejših delavcih (Panonija, Platana, Pletiljstvo Prosenjakovci, Beltinka, Mura, Temelj, Diana, Glasbena šola in invalidska delavnica Solidarnost) in podobno. Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je v devetih mesecih lani znašal 12.127, v gospodarstvu občine 11.755 in v negospodarstvu 13.975 dinarjev mesečno na zaposlenega.
V občini ima 254 delavcev oziroma 1,4 odstotka poprečne mesečne čiste osebne dohodke višje od 30 tisoč dinarjev, v gospodarstvu je to odstotek vseh delavcev, v negospodarstvu pa
NAMESTO SKLEPA
Priznati moramo, da imamo v rokah toliko podatkov, da večkrat ne vemo, kako jih porazdeliti, v kateri predalček z njimi. To se izrazito kaže prav pri merjenju, vrednotenju, delitvi in nagrajevanju dela, saj se kot kažipotov še premalo poslužujemo zakona o združenem delu (zlasti členi od 125 do 138), zakona o delovnih razmerjih (noveliran!), brezštevilnih napotil sindikatov (vzemimo drugo sindikalno konferenco ZSS o delitvi in lansko tretjo o socialni varnosti ali lanski 10. kongres ZSS) in nenazadnje dogovorov s strokovnimi podlagami o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. O tem pa smo v prejšnjem zapisu že razmišljali.
Pripravil: BRANKO ŽUNEC
Organizacija			
združenega dela	Najvišji OD	Naj nižji OD	Razmerja
Panonija	27.873	7.178	3,9
Mura, tozd Perilo	34.145	6.738	5,1
Mura, tozd Ženska oblačila	32.500	6.402	5,1
Mura, tozd Oblačila	36.271	6.656	5,4
Projektivni biro	39.734	7.408	5,4
Gospodarstvo	39.734	5.924	6,7
Industrija	36.271	5.924	6,1
Kmetijstvo	36.258	6.638	5,5
Gradbeništvo	34.137	6.511	5,2
Trgovina	35.239	6.785	5,2
Negospodarstvo	35.510	6.534	5,4
Vzgoja in			
raziskovalna dejavnost	35.510	6.902	5,1
Občina skupaj	39.734	5.924	6.7
Pojasnilo: Navajali smo le tiste organizacije združenega dela in dejavnosti, kjer so razmerja najočitnej' ša, nad 15. Za nazornejšo primerjavo smo vzeli tudi Panonijo.
STRAN 6
VESTNIK, 20. JANUARJA
— Tudi takle predah za zamah se delavcem v tovarnah pošteno prileže.
kulturna obzorja
KOMENTIRAMO
KNJIŽNI PROGRAM
POMURSKE ZALOŽBE 83
Na zadnjem — »big band« jazz večeru Glasbene parade 83 v Radencih je žirija predstavnikov petih jugoslovanskih radijskih hiš enoglasno podelila Jožetu Privšku iz PORL nagrado za najboljši aranžma — priredbo obvezne teme, ki jo je moral odigrati vsak od sedmih nastopajočih plesnih orkestrov jugoslovanskih RTV hiš. Ta nagrada je še posebej spodbudna za plesni orkester slovenskega radija, saj še enkrat dokazuje, da imamo ljudi, ki dokaj kvalitetno zastopajo RTV Ljubljana na takšnih in Podobnih tekmovanjih. Sicer pa
zapleti na začetku
Glasbena parada, ki je bila letos že devetič zapored, je pravzaprav dvojno srečanje. Srečanje plesnih orkestrov in tekmovanje ter tekmovanje radijskih posnetkov. Slednje je letos odpadlo, kajti prija-vljenih je bilo premalo posnetkov. Že drugi dan Glasbene parade 83 pa so se producenti in snemalci ter predstavniki posameznih RTV hiš dogovorili, da ta prireditev nikakor ne sme odpasti, zato bodo tudi letošnjo pripravili nekoliko kasneje. Tudi vari-anta. da naj bi bilo tekmovanje posnetkov le bienale — se pravi vsaki dve leti — ni prišla v poštev, saj je napredek sne-rnalne tehnike takšen, da se jnorajo srečati vsai enkrat v letu.
v2S° ~ TEKMO-JUro PEL’ NAPREDEK V JAZZU
£va večera Glasbene D|. .de $$ sta bila namenjena snih av.ltvi vseh sedmih ple-Sad 5rkestrov: RTV Novi
' Magreb, Ljubljana. Pri-
PORL’(,ako mu Pravy° P° domač.e)’ Ki ! na -paradi odrezal zelo dobro, saj se Je
izvedbi, dobil pa je tudi nagrado Radenske aJ oljšo priredbo obvezne teme.
^'na, Sarajevo, Skopje in Be-°&rad. Orkestri so že pred parado dobili obvezno temo, 'etos je bila to kosovska na-mdnaNji lule — En cvet, ki so jo skladatelji (v glavnem so bili to dirigenti in člani orkestrov) priredili za orkestre. Kriterijev za ocenjevanje je bilo več in rezultat je znan.
Poleg tega so v revialnem delu morali orkestri zaigrati obvezno vsaj eno priredbo terne iz neuvrščenih dežel, da teko prispevajo k poznavanju glasbe tega dela sveta. Se en Pogoj je postavljen za glasbe-Poparado:Orkestrimorajoob-v?^n° sestaviti program iz skladb domačih avtorjev. Namen je spodbuditi skladatelje te zvrsti glasbe, da pišejo tem več in tako dvignejo kvante domače zabavne glasbe. J ° je v celoti tudi uspelo, kajti Ze mnenje žirije, daje pristop vseh aranžerjev bil zelo uspe-ten in daje obvezna tema bila ^a najuspešnejših delov Glasbene parade ter da je očiten (kvaliteten) napredek teladih skladateljev — doka-Zuje pravilno usmeritev kon-cePtete glasbene prireditve.
NOVOST — BIG BAND JAZZ
Vsaka prireditev po daljšem času zamre ali postane stereotipna — če je ne popestrimo s kakšno novostjo. In letos smo v Radencih imeli priliko slišati tudi to novost: večerjazza.Tudivtem večeru so sodelovali sami domači avtoiji, nastopilo pa je šest plesnih orkestrov iz Ljubljane, Zagreba, Skopja, Novega Sada, Beograda in Sarajeva (torej vsi, razen prištinskega). Nudili so enkraten užitek. Prav v tem delu se je namreč pokazalo, kaj kdo zmore in kje je naša zabavna glasba, tudi tisti del, ki ga imenujemo big band jazz. Dejstvo je, da je jugoslovanski jazz napredoval, da je kvaliteta na nivoju — vsaj evropskem, če ne višje.
DVE KVALITETNI SKUPI-. NI
Če združimo oba dela Glasbene parade 83, ki so jo organizirali JRT in Radenska iz Radenec, potem lahko razvrstimo plesne orkestre v dve skupini: v prvo spadajo Priština, Skopje, Novi Sad in Sarajevo, v drugo pa Zagreb,
Beograd in Ljubljana. Seveda moramo povedati še to, da se vsaj Sarajevo in Novi Sad zelo približujeta prvi, vodeči skupini.
Tu moramo omeniti plesni orkester RTV Priština, ki je izstopal po svoji zasedbi. V sestavu namreč nimajo nekaterih tako tipičnih jazzovskih instrumentov, kot so trobila (trobente, pozavne) in pihala (saksofoni). Verjetnoje tudi to vzrok, da niso nastopili na zadnjem večeru. Sicer pa so svoj revialni program izvedli dokaj profesionalno.
Razveseljivo je. daje v obeh delih nastopilo precej mladih solistov, ki obetajo kvalitetno nadaljevanje tega, kar trenutno premoremo. Pa še beseda dve o samih nastopih. V glavnem so bili izvedeni na nivoju — profesionalno in rutinsko. Nekoliko več sproščenosti je bilo pri nastopu Beograjčanov, ki so svoj program odigrali v nekoliko show stilu, vključno z dirigentoma Zvonimirjem Škerlom in Vojislavom Simičem, kar pa je. prireditev le popestrilo.
Dušan Loparnik
Čeprav ima težave s papirjem in številne druge, ki označujejo založniško dejavnost v sedanjih pogojih gospodarjenja, je domači — Pomurski založbi uspelo v svojih enajstih zbirkah ponuditi kar pester knjižni program.
Poudarek so dali prav domačim avtorjem (saj tujim vedno težje izplačujejo avtorske honorarje v devizah) in v ospredju zbirke Domača književnost je ponatis — 5. izdaja Kranjčevih Stricev, ki so nedvomno njegovo najboljše delo, veliko odzivnost med domžčimi bralci pa imajo tudi zaradi snemanja in pričakovanja tako filma nadaljevanke kot o njegovem rodu Fujsov oziroma Ptičkov. Ob rojakovem visokem življenjskem jubileju — 75-letnici — pa bo v sodelovanju z Mladinsko knjigo izšel tudi mladinski roman, ki ga pripravlja in v sodelovanju z založbo Borec Fotomonografija Miška Kranjca. Nov roman Zaklenjeni dom je napisal Ferdo Godina, Evald Flisar novele pod naslovom Zlati prah, prvenec — roman Vrtiljak rojakinja Marjeta Novak, Milan Vincetič pa zbirko pesmi Zanna. Našteli bi lahko še nekaj naslovov znanih avtorjev, ker pa je vprašljivo, če bodo dela izšla v tem in naslednjem letu, je bolje o njih pisati, ko bodo izšla.
NOVO MED KNJIGAMI
»Območje, kjer danes živijo porabski Slovenci, je bilo del Slovenske krajine ali Prekmurja, ki je za časa avstro-ogrske monarhije pripadalo ogrskemu kraljestvu. L. 1919 s trianonsko mirovno pogodbo pa 1.1920, je bil večji del Slovenske krajine — Prekmurje — pridružen kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Le deset slovenskih naselij v okolici Monoštra je ostalo na Madžarskem. Od takrat se ti Slovenci omenjajo v slovenskem tisku kot »rabski« Slovenci, po drugi svetovni vojni pa kot »porabski« Slovenci. Območje, kjer živijo, pa Porabje.«
SLOVENSKO PORABJE
To je med drugim zapisano v knjigi »Slovensko Porabje«, ki je izšla pred kratkim pri Mohorjevi družbi v Celju v letni zbirki in znotraj nje v zbirki Naši kraji. Tako je Mohorjeva družba do' zdaj predstavila na poseben in zanimiv način že nekaj naših krajev, ki so širši javnosti manj znani. Vsaka od teh knjig vsebuje literarni tekst in nato obširnejšo študijo o kraju.
Pred seboj imamo torej delo dveh mladih slovenskih zamejcev Frančka in Marije Mukič. ki sta pred leti študirala v Ljubljani na filozofski fakulteti etnologijo in slovenščino.
Literarna zgodba »Poteptani češnjevi cvetovi« pripoveduje o življenju porabske vasi, glavni junak je Stefan, ki se poroči s prikupno Frančiško. in ta mu po.ije dva otroka. Neskaljeno kmečko idilo napolni želja po lepšem in srečnejšem in tako se Štefan odpravi v Ameriko, za njim se poda še žena, vendar Štefan v Ameriki tik pred prihodom žene umre, nakar se Frančiška
Prav tako domače obarvana Panonika je zbirka v okviru katere bo Pomurska založba ponudila dr. Jožeta Zadravca Ljudsko zdravljenje v Prekmurju, novo izdajo Seg in verovanj ob Muri in Rabi, ki jih je zbral in zapisal Dušan Rešek, Juš Makovec pa sistematično zbral in uredil imena o delu Pomurja v Koreninah. Potem kaže omeniti tudi zbirko Sozvoče—Osszaang z Izbranimi pesmimi Miklčsa Radnčtija, izbor poezije madžarskega sodobnika Sžndorja Webresa, dr. Miklosa Guttmanna delo o materinem jeziku, Sozvočje med Vojvodino in Prekmurjem, Naptir 84 in Varga Jčzsefa Pesmi Elni. V zbirki Mostovi, s katero je Pomurska založba krepko presegla regionalne meje in si pridobila sloves med ostalimi založbami, bodo tokrat vzpo-
stavljeni knjižni mostovi z Avstrijo, Poljsko, Senegalom, Irakom in Romunijo, kot dolg iz preteklega leta pa bo predstavljena Mehiška književnost 20. stoletja. Med Portreti pa Najlepša leta francoske avtorice — življenjske sopotnice Jeana Paula Sartra — Simone de Beauvxoir in Martin Luther, o katerem se je razpisal Richard Friedental.
Za bralce, ki radi prebirajo vojne knjige in pustolovske romane, jih bo nekaj gotovo
po sedmih letih deli v Ameriki vrne k svojima otrokoma in staršem. Nato sledi še kot dopolnilo tragedija v družini, smrt očeta in sina.
V zgodbo, ki je preprosta pripoved vseh teh dogodkov, je pisec Franček vnesel veliko etnografskega gradiva (pesmi. običaje, izraze, ljudska verovanja), lahko bi rekli, da gaje morda za to delo glede na obseg le malce preveč, tako da celo kvarno vpliva na dinamiko pripovedi in razčlenitev notranjosti posameznih junakov.
Glavnina zgodbe se dogaja v letih 1905 in vse tja do srede prve svetovne vojne.
Povest je namenjena bolj mladim kot starim, obenem pa je tudi nekakšna idilična narodopisna pravljica. Neprijetna pa je za bralca verjetno očitna ugotovitev, da se odvijanje zgodbe ali bolje rečeno življenja v njej sproti preroško razkriv^. Vse se namreč dogaja tako kot glavna junaka slutita in slišita ter razbirata iz narave. Morda bi bilo bolje, če bi se pisec oprijel
poseglo po delih zbirke Pesti, nekoliko lahkotnejša pa je zbirka Mavrica s svojo ponudbo bralnih
romanov med množico priljubljene Victorie Holt, Colleen Me Cullough in Francoise Sagan z romanom Naličena ženska.
V književnem programu Pomurske založbe imajo pomembno mesto tudi tokrat Klasiki: Cervantes, Lawrence, Balzac in druga velika imena. Posebne pozornosti pa je po besedah glavnega in odgovornega urednika založbe Jožeta Hradila, vredno veliko slikovno monografsko delo NEUVRŠČENI, ki ga pripravljajo v sodelovanju z zagrebško založbo Spekter. Knjiga, ki bi naj izšla do konference neuvrščenih v - New Delhiju, bo natisnjena v slovenskem in hrvaškem' ter angleškem jeziku, da bo dostopna kar najširšemu krogu bralcev, gre pa za izbor misli in fotografij, ki so se spočele v Beogradu in končale v Havani. Delo bo vez s svetom, saj bodo lahko po njem posegli vsi predstavniki neuvrščenih dežel in pomeni pravzaprav širitev mostov, ki so že vzpostavljeni; knjiga katere se lotevajo pri Pomurski založbi pa bo mednarodna publikacija s kontinuiteto.
Brigita Bavčar
bolj realističnega prikaza življenja porabske vasi in bolj oprijemljivo opisal še revščino. trpljenje in nato tisto pereče izseljevanje v tujino za kruhom. Ilustracije k pripovedi je oskrbela Marija Ko-zar-Mukič.
Drugi del knjige je pripravila Marija Kozar-Mukič. Prikazala je zemljepisno podobo Porabja in upravno ureditev, zgodovino te pokrajine. nato orisala gospodarsko in kulturnozgodovinsko sliko, v kratkih orisih prikazala znamenite Porabce in nato porabske šege. Zanimiva in vsem preučevalcem in raziskovalcem pa bo nedvomno dobrodošla še bibliografija o Slovencih na Madžarskem, kakor tudi priročni slovarček narečnih izrazov, ki se pojavljajo tudi v tej knjigi. Strokovni del je opremljen še s fotografsko dokumentacijo. Pri nastajanju tega dela je z nasveti pomagal dr. Vilko Novak, univerzitetni profesor, slavist in etnograf, kije po vsej verjetnosti do sedaj največ prispeval k osvetlitvi tega predela, kjer živijo Slovenci.
Knjiga je torej kljub nekaterim pomanjkljivostim v literarnem tekstu vendarle lep prispevek k poznavanju preteklosti in sedanjosti naših krajev, predvsem za mladi rod m etnografe.
F. KUZMIČ
kulturni koledar
Razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji soboškega Kulturnega centra bo do 22. tega meseca na ogled pregledna razstava akademskega slikarja Stefana Hauka, ki izvira iz Pomurja, živi in ustvarja pa v Ljubljani.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so na ogled dela likovne ljubiteljice DR. DANICE BEM-GALA.
,,Če opredeljujemo slikarska prizadevanja Danice Bem-Gala po njihovih najvišjih značilnostih, postanemo najprej pozorni na ko-lorit. Slikarka rešuje oblikovno in vsebinsko problematiko v sliki predvsem z uporabo barve, katere nenavadna intenzivnost spominja na nekdanje fauviste. Barva je nosilec kompozicijske gradnje, oblikovanja prostora pa tudi razpoloženjskega vzdušja v sliki. Z njo izraža slikarka ne samo spremenljivosti dogajanja v svojem okolju, temveč tudi razgibano dinamiko notranjega življenja.
Slikarkino simbolično izražanje v barvi je pogosto nezavedno, vendar počasi postaja najbolj kreativni del njenega slikarstva, ustvarjalna beseda, ki odkriva' zastrti obraz narave — človeka. Večjo humanizacijo slikarske predmetnosti skuša avtorica doseči z vpletanjem posameznih figuralnih vložkov v sliko. Toda tudi brez teh je prisotnost človeka v kompozicijski gmoti slike vseskozi opazna. Najdemo jo v razgibanih sencah barvnih gmot, v okleščenih oblikah dreves, razbrazdanem skalovju gora, v temi in svetlobi kmečkih domov, povsod tam, kamor seže moč poteze njenega čopiča," tako je v zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave, zapisal Cene Avguštin.
Razstava dr. Danice Bem-Gala je v razstavišču Radina dopolnjena s petimi majhnimi skulpturami akademske kiparke Mirjam Zupančič iz Ljubljane.
IKINO LENDAVA predvaja v okviru filmskega gledališča švedski barvni film Čarobna piščal. Režiser filma je znani Ingmar Bergman, ki je v Mozartovi operi razkril najgloblje vzgibe človekovega hrepenenja in ljubezni. Film se staplja z glasbo, v njem pa Bergman poskuša na nov način približati opereto filmskemu občinstvu. Predstava bo ob 19. uri.
Nocoj ob 20. uri v Radencih in jutri, to je v petek, 21. januarja, se v Apačah obeta projekcija znimivega jugoslovanskega filma iz lanskoletne produkcije — VARIOLA VERA. Režiral ga je Goran Markovič, ki je tudi avtor scenarija, nastopajo pa znani domači junaki velikih in malih ekranov in kot gost švedski igralec Erland Josephson.
Prizor iz filma Variola Vera z Eriandom Josephsonom v ospredju in Radetom Markovičem v ozadju.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: roman Diane Gaines — LJUBEZENSKI NAPOJ (založba Obzorja Maribor), priročnik Antona Skaze LJUBITELJSKO KLETARSTVO (nrav tako založba Obzorja) in Christiana Barnarda TELO KOT STROJ (Pomurska založba).
- 20. JANUARJA 1983
STRAN 7
naši kraji in ljudje
 Veliko postorili, smelo načrtujejo V	Ir! viri	n Mnonltn	--
dobju veliko postorili. V lanskem letu so v Šalamencih obnovili vaško-gasilski dom s prizidkom večnamenske dvorane, za kar so sredstva prispevale vaške organizacije in krajevna skupnost. Na Vaneči so pričeli graditi mrliški vežici za oba dela naselja, vendar so morali dela zaradi pomanjkanja sredstev preložiti na letošnje leto. V Dolini so uredili ceste in električno omrežje. V Bokračih so pristopili k pripravam dokumentacije za gradnjo gasilskega doma. V Markišavcih so dogradili mrliško vežo, uredili nekatera komunalna dela in nabavili nov gasilski avtomobil. V Puconcih so prav tako uredili ceste in električno omrežje ter adaptirali vaškogasilski dom in poslopje krajevnega urada. Do tretje faze so zgradili mrliško vežo za naselji Gorica—Puconci, ki naj bi bila končana letos, stala pa bo okrog dva milijona dinarjev skupaj z ureditvijo okolice. Sredstva so zagotovili iz samoprispevka za naselji Gorica—Puconci v razmerju 1:2.
ZAHTEVEN PROGRAM DELA ZA LETO 1983
Tudi za letošnje leto imajo v krajevni skupnosti Puconci dokaj zahteven program dela. V Puconcih nameravajo pristopiti k izdelavi zazidalnega načrta in komunalnemu urejanju gradbenih parcel. Prav tako imajo v programu ureditev avtobusnih postajališč ter skupaj s samoupravno interesno skupnostjo rekonstrukcijo ceste Murska Sobota—Mačkovci v dolžini okrog 3,5 kilometra. Uredili bodo tudi cesto Dolina—Bokrači, s tem pa dokončno uredili cestno povezavo naselij s krajevnim središčem, kar bo tudi omogočilo racionalnejši prevoz otrok v vzgojno varstveni zavod in osnovna šolo. Pri urejanju te ceste računajo tudi na mladinsko delovno brigado, kajti z lastnimi sredstvi ceste ne bodo mogli urediti. Zato računajo tudi na pomoč sklada za manj razvite krajevne skupnosti v soboški občini. Za naselje Romov v Dolini bodo zgradili vodovodno
PREDSTAVLJAMO DUŠANA ZAGORCA, NOVEGA SEKRETARJA OK SZDL G.
RADGONA 
Za odprto in objektivno
V skladu s težnjo za kontinuiteto dela in usmeritvami, da se bodo izogibali istočasni menjavi predsednika in sekretarja OK SZDL, so na zadnji seji tega najvišjega organa frotne organizacije za novega sekretarja izvolili Dušana Zagorca.
Dušan Zagorc, rojen 28. februarja 1952, po poklicu predmetni učitelj, je bil že doslej aktiven družbenopolitični delavec tako v KS Gornja Radgona, kjer prebiva, kot tudi v DPO. Za njim so tri leta dela na vodilnih mestih v OK ZSMS. Naprej je opravljaj. funkcijo predsednika mladinske organizacije v občini, zadnji dve leti pa je bil sekretar. Z njihovo izvolitvijo za sekretarja OK SZDL seje po dolgem času nekoliko zamašila vrzel, kije nastala in še nastaja v delu mladinskih aktivistov v drugih DPO. ko zapuščajo mladinske vrste.
Tudi na novem, še odgovornejšem položaju, je pričel z
MURSKA SOBOTA 
NE BO JIM TEŽKO
Člani osnovnih organizacij ZK Kmetijskega šolskega centra Rakičan, Doma oskrbovancev Rakičan in Zdravstvene šole Murska Sobota ter člani zbora delovne skupnosti Zdravstvene šole M. Sobota so te dni na skupnem sestanku poslušali predavanje o nastanku jugoslovanskih narodov in narodnosti ter o mednacionalnih odnosih in o jugoslovanskem federalizmu. Predavanje sta pripravila člana OOZK kmetijskega šolskega centra in zdravstvene šole.	M. Pavlič
Ban TROPOVC1
Pred jubilejem pridobitev
Gasilci v Tropovcih so prizadevni in poprimejo za marsikatero delo. Kar precej jih je, organizirano pa delata članska in mladinska desetina.
Za njimi je že skoraj 50 let uspešnega dela, med pomembnejše uspehe pa uvrščajo nakup nove motorne brizgalne.	F. K.
zajetje z omrežjem, kar bo veljalo okrog 900.000 dinarjev. Pri tem računajo na pomoč samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo in območne vodne skupnosti Mura. V Bokračih bodo pristopili h gradnji gasilskega doma. V vseh naseljih krajevne skupnosti, kjer to še niso storili, bodo uredili požarnovarnostne bazene.
Gradnja mrliške veže v Puconcih.
obveščanje
delom s polno elana, da bi kar najhitreje nadoknadil mesec dni odsotnosti, ko je bil po vojaški dolžnosti na dodatnem izobraževanju.
»Kot bivši sekretar OK ZSMS, ki je pomemben del frotne sestave socialistične zveze, že imam določene izkušnje. kijih bom pri novem delu seveda še povečal. Zaradi
RAZŠIRITEV TELEFONIJE IN GRADNJA TELOVADNICE
V vseh naseljih, razen Puconec in Markišavec, bodo zgradili telefonsko omrežje. Delovna organizacija za PTT v Murski Soboti je namreč tokrat pokazala več razumevanja kot v preteklo-
Pošta v Puconcih.
svojevrstnosti naše občine pa tudi doslejšnjega odnosa nekaterih sredstev javnega obveščanja do dogajanj v Gornji Radgoni se bom zavzemal za odprtost in objektivnost obveščanja o delu in življenju v njej. Mislim, da je za to. da dobi občina pri tem svoje pravo mesto, še kako odgovorna frontna organizacija. To vprašanje sem načel zaradi samega položaja, ki ga imamo ob meji, saj nasprotniki našega sistema socialističnega samoupravljanja še kako s pridom uporabijo vsako senzacionalistično pisanje in dezinformacijo. Zato menim, da bi bilo 6b težavah vendarle potrebno prek sredstev javnega obveščanj a posredovati tudi naše uspehe in dobre plati, kijih dosegamo.
Sicer pa je tudi v fronti prva in najpomembnejša haloga prizadevanje za doseganje ustalitvenih ciljev. Pri tem menim, da občanov in delovnih ljudi ne smemo obremenjevati toliko z vsemi te
žavami od spremembe delovnega časa, problematike prevozov, oskrbe ... saj potem ob misli na to trošijo tudi v delovnem času preveč moči. Fronta si mora prizadevati za ustvarjanje še boljše politične klime.
Veliko in odgovorno delo nas čaka tudi v poglabljanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, posebej še pri izgrajevanju delegatskega sistema v občini. Opravili smo že usposabljanje za vodje delegacij, zdaj pa se bomo lotili še izobraževanja vseh delegatov. V 60skupinah jih bomo poskusili kar najhitreje usposobiti za delegatsko delo.«
V. Paveo
sti za razširitev telefonije. Na pošti v Puconcih pa je tudi predvidena razširitev telefonske centrale. Izgradnjo telefonije bodo financirali naročniki, računajo pa tudi na solidarnostna sredstva iz sklada manj razvitih krajevnih skupnosti soboške občine, kredit ter prostovoljno delo in material. Tako bodo dokončno rešili vprašanje tele
fonije za celotno krajevno skupnost. Pri osnovni šoli v Puconcih je v tem srednjeročnem obdobju predvidena tudi gradnja telovadnice, za kar mora krajevna skupnost zagotoviti 1,700.000 dinarjev. Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Puconci Štefana Harkaja občani pričakujejo, da se ne bo odstopalo od referendumskega programa. V Puconcih tudi načrtujejo ureditev večnamenske dvorane v vaškem domu, dograditev društvenih prostorov doma Partizan in nogometnega igrišča ter skupaj s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota ureditev knjižnice v kra-
jevni skupnosti.
F. Maučec
LENDAVA
Letos avtobusna postaja
Gradnja prepotrebne avtobusne postaje v Lendavi je bila načrtovana že pred tremi leti, vendar je pomanjkanje sredstev vselej onemogoči lo realizacijo tega projekta. Znano je, da Lendava pravzaprav nima avtobusne postaje, postajališče je ob lendavski tržnici, pravzaprav na ulici v neposredni bližini sodišča in banke. Postajališče je seveda brez strehe, potniki, teh je čedalje yeč, pa so prepuščeni, na milost in nemilost vremenskim razmeram. Občinska skupščina Lendava je v tem srednjeročnem planu razvoja predvidela .gradnjo avtobusne postaje, ki naj bi bila locirana med Kobiljskim potokom in Ledavo. Po dolgih pripravah in razgo-verih. je pred nedavnim vendarle prišlo do odločitve, da bodo z gradnjo av-tobjslne postaje začeli, vendar v več fazah. Letos n^ hi zgradili štiri pokrita piSsajališča in nekaj zača-$4« 'objektov za prodajo kart in pisarno. Naložba naj bi veljala 9 milijonov dinarjev, sredstva pa bi za-, gotovili Certus iz M. Sobote, mariborski medkrajevni promet, občinska cestno-komunalna skupnost, krajevna skupnost Lendava in izvajalec del Konstruktor — Gradbenik Ixmdava. Če bo šlo vse nemoteno, potem bi Lendava dobila avtobusno postajo, ali vsaj del, do konca junija.
Jani D.
Banu Janžev vrh
Z DELOM
OPLEMENITENA
LEPOTA
Naj bo katerikoli letni čas, ta kraj je pravi užitek za oči, le da mu vsak doda še svoje čare. Takšen je tudi Janžev vrh pozimi. Čeprav so tokrat rebri zasejane z vinsko trto brez belega oblačila, pa posebno še takrat, ko jih obsije sonce, nudijo obiskovalcem vso lepoto prleške pokrajine, in to na vseh treh vrhovih, ki tvorijo to vas. Do ličnih hiš, razmetanih daleč naokrog, pa vodijo lepo asfaltirane poti.. .Tako tudi do Janževega hrama, enega najlepših turističnih postojank v tej s soncem in grozdjem izjemno bogati pokrajini.
LJUBEZEN DO SVOJE-GA KRAJA
Prijetni pa so tudi tukajšnji domačini. Preprosti so in odprtih src pa tudi pridnih rok. Svoj kraj ljubijo, pa čeprav ti griči niso ravno radodarni in je potrebno na tej zemlji za vsak dinar preliti mnogo pota. Zato iščejo dodatni zaslužek še v gornje-radgonskem združenem delu. Doma pa vendarle ostajajo in se trudijo, da bi se tam počutili, kar se da prijetno.
»Naš kraj je napravil v zadnjih petih letih zares veliki korak.« se s ponosom spominja prizadevanj krajanov sedanji predsednik vaškega odbora Jože Vaupotič, »in to po zaslugi samih prebivalcev. Tem nikdar ni bilo in jim še vedno ni žal ne sredstev ne prostovoljnega dela. V tem času smo imeli dva krajevna samoprispevka. poleg tega pa smo še zbirali sredstva pa tudi zavihali rokave. Zato pa imamo danes na Janževem vrhu in Melanjskem vrhu (to je majhen zaselek za 9 hišnimi številkami) asfaltirane vse krajevne ceste v skupni dolžini šest kilometrov.«
Žal pa krajanom niso sledili vsi, ki bi lahko pripomogli k temu, da bi se Janžev vrh še bolj odprl navzven, predvsem v turistični smeri, za kar ima vse pogoje: izjemno lepo naravo, bližino Gornje Radgone in Radenec in lego ob turistični poti.
»Zal doslej vseh teh možnosti še nismo izrabili«, se huduje tovariš Vaupotič. »To pa ni le naša napaka. Za kmečki turizem so pogoji, vendar so naši krajani v veliki meri delavci, pa tudi občina še ni naredila doslej konkretnih korakov za
Tudi megla ne more zakriti vseh lepot kraja.
spodbujanje tovrstnega turizma. da o turističnem društvu iz Radenec ne govorim. Že večkrat smo predlagali, da bi se dogovorili, in sestavili programe, ki bi z majhnimi sredstvi naredili Janžev vrh turistično privlačnejši. Vendar do danes nismo naleteli na odziv, sami pa sredstev za te namene ne premoremo.«
ELEKTRIKA IN VODA
Za. močnejšo električno napetost in pitno vodo so
krajani Janževega vrha lani vložili največ naporov, akcijo pa nadaljujejo tudi v tem letu.
»Strokovnjaki so z meritvami ugotovili, da ima naše električno omrežje ob največji obremenitvi, ta pa je v glavnem v večernih urah, le okrog 140 V napetosti. Zato smo s težavo spremljali TV program, pa tudi gospodinjski aparati so morali v tem času mirovati. Zato smo lani pričeli z izgradnjo trifazne napeljave, ki jo letos končujemo. Večino sredstev smo zbrali sami, opravili pa srno tudi vsa zemeljska dela in postavili drogove ter prispe
Jože Vaupotič: »Trudimo se, kolikor je v naših močeh.«
vali material. Za letos pa je v ospredju izgradnja vaškega vodovoda. Imamo že izde; lano dokumentacijo, sedaj zbiramo sredstva in pričakujemo lokacijsko do volj e; nje. Vse skupaj gre za čez td milijone in pol dinarjev in polovico bomo primaknil' sami, ostalo pa območna vodna skupnost, KS Radenci in delovne organizacije, v katerih združujejo delo naši vaščani.«
Kaj zapisati ob tem? Ob laki zagnanosti vaščano« lahko pričakujemo, da bodo
kmalu poskrbeli še za ostal® infrastrukturne potrebe, tud* za telefonsko povezavo. Saj so složni, za vse se dogovorijo ‘kupno, to pa uresničijo- . Tako bodo uredili, kot so z® I problem varnosti kuhinje v domačem vrtcu z radiotel®' fonskovezo. tudi del ceste, ** J jo je uničil plaz. Pa tudi z» prihodnost jim ni treba skfil beti. Na Janževem vrhu oa' m reč že več kot desetletji deluje izjemno prizadev^ mladinska organizacija. bolko nc pade daleč od dr®' vesa, mar ne!? V. PaV®y
STRAN 8
VESTNIK, 20. JANUARJA
KOMU SO NAMENJENI SKLEPI SKUPŠČINE?
V gradbe ništvu
vse po starem
Zbori občinske skupščine Lendava so 1981. leta razpravljali o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih v gradbeništvu s Posebnim poudarkom na stanovanjski gradnji. Takrat so ugotovili, da sodelovanje med OZD gradbeništva v občini ni zadovoljivo, to pa je pripeljalo do Podvajanja določenih zmogljivosti. Ni bilo delitve dela, ne dohodkovnega Povezovanja in skupnega nastopanja. Zaradi taksnega stanja je skupščina sprejela sklepe, med katerimi je bil najpomembnejši ‘isti, ki pravi, da se v pogojih zmanjšane investicijske aktivnosti morajo OZD gradbeništva tako nrganizirati in povezati, da bodo prispevale k relativnemu zmanjševanju stroškov gradnje in ekonomski stabilizaciji gospodarstva. Te dni v izvršnem svetu in vodstvih družbenopolitičnih organizacij analizirajo uresničevanje sprejetih sklepov in ugotavljajo, da Pravzaprav noben sklep skupščine ni bil uresničen. Res je sicer, da je po sprejetih sklepih skupščine Prišlo v gradbeništvu in stanovanjski gradnji do ehkih sprememb, obseg el se je močno zmanjšal, p Pa se je odrazilo tudi v ip ’“' arijski gradnji, res pa to’ ‘la °’ nekatere _*lepe vendarle lahko ure-ničili, vsaj tiste o dohod-uvnem povezovanju. Sa-oupravni sporazum o te-?e!lih plana stanovanjske „kx?nosti in družbeni plan "^'ne do leta 1985 je j ®^videval gradnjo 260 uzbenih stanovanj. Ta ^JUebil lani zmanjšan na . stanovanj, toda vpra-roT je’ a'i bo tudi ta plan »a?/lran- v delovnih or-ffi^b so, kot kaže, d J. >>navdušeni« za indivi-n a|no stanovanjsko grad-dj./3 *° dajejo večino Kreditov, čeprav je bilo do-^jneno, da bo delitev Sev 60:40 v
zbene gradnje. V občini or<.Ve- ° takib delovnih letihniZac'i’ k' v zadnjib sta« niSo kupile niti enega mai« VanJa’ ker menda niše	istočasno pa
iobl. vi delavci pojavlja-stan ^rPsilci stanovanj pri stanovanjski skupnosti.
grad>o Ua'na stanovanjska bohoti? 86 ie močno raz-ska postala Je stihij-ŽništVA?vanisko zadru-ni razvidt‘a-paSeSpl°^ vna n^Judi samoupra-vani.^'miziranost stano-zažLre^a g°sPodarstva ni skupno«- °d 45 možnih jebiu iSt,1 stanovalcev jih taus?aOkoncalanskegale-Pa zarv|jenih le 36, niso ki bi m ^h.niti hišni sveti, pri goS' Pfevzeti naloge *a«^^ s stano-0|neniP,ni hišami. Vse sameJ slabosti seveda for n^^bi terjajo odgo-bili nn> pra^anje, komu so skleni Vz?Prav namenjeni skuni; .rov občinske napOs? ‘n ,k^ai jih bodo vati 4 Začek uresniče-
Jani D.
Letos 60 odstotkvo Murine proizvodnje v izvoz
Kljub težavnim pogojem gospodarjenja, ko so se morali srečevati zlasti z recesijo na zunanjem tržišču, omejevalnimi ukrepi ekonomske politike, ki je povzročilo manjše povpraševanje kupcev, in tudi prepočasnim dobavljanjem kvalitetnega reprodukcijskega materiala, so v največji pomurski delovni organizaciji — tovarni oblačil in perila Mura dokaj zadovoljni
SKORAJ ZA MILIJARDO IZVOZNIH POSLOV
V murskosoboški Muri so, četudi bodo dokončne številke znane nekoliko pozneje, po besedah glavnega direktorja Boža Kuhariča dosegli celotno realizacijo v višini 4 milijarde dinarjev, s čimer so plan presegli za 6 odstotkov, v primerjavi z letom poprej pa celo za 28 odstotkov. Na domačem trguje ustvarjeno 3 milijarde prihodka, kar znaša 2 odstotka nad načrtovanim in 27 odstotkov več kot leta 1981. »Zlasti so pomembni kvalitetni poslovni dosežki na področju izvoza, saj je. s prodajo na tujem pretežno na
KOMENTIRAMO
Obeti brezmesnih malic?
Z novim letom ukinjeni vrednostni — trgovinski boni, ki so jih doslej prejemali predvsem terenski in drugi zaposleni delavci, so vplivali na povečanje števila tistih, ki se odločajo za tople malice med delom. Temu je vzrok tudi na poznejše ure pomaknjeni delovni čas, v katerem postaja krepkejši vmesni obrok ne-obhoden, zanj pa se v svojih (lani na predsedstvu sprejetih) usmeritvah in kriterijih za regresiranje prehrane med delom, ogrevajo tudi sindikati.
Izvajamo ga po občinah, in če smo samokritični, v soboški zaenkrat ne moremo biti preveč zadovoljni z rezultati, čeprav je večina zaposlenih le deležna toplega obroka. Kakšen je le-ta, pa je drugo in ne naključno vprašanje, ki ga je sprožil na minulem posvetu sindikalistov v Murski Soboti predstavnik družbene prehrane: ali se nam obetajo brezmesne malice. Vprašanje pa je podkrepil s trditvijo, da so cene mesa višje, medtem ko so cene malic zamrznjene in se gibljejo okoli 50 dinarjev.
Vtozdu družbene prehrane, kjer dnevno pripravijo 6200 malic, med njihovimi odjemalci pa so največje soboške proizvodne delovne organizacije, stane malica 47 dinarjev, če ji prištejemo še 4 dinarje za kos kruha, pa je identična tista v Zvezdi, Diani pa tudi v Cehtralu. V prenovljeni kleti, bolj znani kot Podmornici, pa je tudi za prehrambne bpne moč kupiti okusno pizzo. Seveda cena dvakrat presega 50-dinarski bon. Za le enega pa kmalu ne bo možno dobiti tople malice, če bo osvojena nova cena po
z lanskoletnimi rezultati gospodarjenja. Predvsem zato, ker so bili osnovni pokazatelji v okviru planskih predvidevanj. marsikje pa so celo presegli načrtovano rast. Zato tudi z večjim optimizmom zrejo na letošnje poslovanje, čeprav se dobro zavedajo, da bo leto 1983 eno najtežjih obdobij za oživljanje proizvodnega procesa.
računalnika sistem IBM, poskrbeli pa so tudi za razširitev trgovske mreže. Tako so zgradili novo industrijsko prodajalno, odprli predstavništvo v Beogradu, v teku pa je tudi izgradnja kotlovnice. Hkrati pa jim je uspelo uvoziti za 30 do 40 milijonov dinarjev vrednosti tehnologije, kar bo nedvomno prispevalo k še boljšemu izkoristku obstoječih zmogljivosti.
AGRESIVNEJŠI NASTOP NA TUJEM TRGU
Ko so lanskega decembra
sprejeli plan, še niso vedeli za nekatere važne normativne akte, kot so zvezna in republiška resolucija, zakon o deviznem poslovanju in podobno,
zato pričakujejo eno najtežjih let pri oživljanju proizvodnje,
kar naj bi hitreje steklo šele ob koncu letošnjega oziroma
v začetku prihodnjega leta. Večji optimizem pa vliva celotni tekstilni industriji nedvomno sporazum z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki omogoča nekatere ugodne olajšave pri carinah in povečanje količin tekstilnega blaga v države omenjene skupnosti. S tem je povezano tudi večje povpraševanje po kvalitetnih konfekcijskih izdelkih.
V letih 1983 predvidevajo, da bodo kar 60 odstotkov svojih izdelkov izvozili, pri čemer bo še naprej prednjačil
samoupravnem sporazumu o poslovanju, ki jo je sprejel odbor ustanoviteljic družbene prehrane, skupnost za cene pa ga ni potrdila. »Kvaliteta malic vseeno ne bo padla,« je zagotovil upravnik družbene prehrane Geza Še-bok, obenem pa opozoril, da bo izguba (v primeru, če nova cena — 55 dinarjev za malico — ne bo kmalu osvojena) mesečno znašala milijon dinarjev, kar pomeni, da bi zaposleni v Družbeni prehrani
Pot k dobri poti
Je že tako, da najrazličnejši organi in organizacije, odbori in komisije skrbijo za zdravje in dobro počutje občanov. Vsem tem se je pridružil še ljutomerski hotel Jeruzalem. Ne verjamete? Povem vam resnično zgodbico.
Družba je bila vesela in kljub bencinskim težavam smo se zabavali zunaj Ljutomera. A bilo nam je dovolj, pa smo rekli, da gremo še v Ljutomer, kajti tam je vsako soboto ples in postrežba v hotelu je bila vedno solidna. Tako smo rekli in se odpravili. Kljub nekoliko pozni uri, bilo je že čez
BELEŽKA.
pol enajst, nas vse to ni motilo, kajti znano je, da je ob sobotah hotel odprt do enih zjutraj (in tako je napisano tudi na vratih). V restavracijo smo stopili zelo oprezno, kajti nekam čudno tiho je bilo. Le vesela družba si je pre
klasični izvoz, ki ga bodo povečevali. Pri tem pa se dobro zavedajo, da bodo veliki problemi glede oskrbe z reprodukcijskim materialom, s čimer je seveda povezano zmanjševanje ponudbe na tujem trgu. Ob dvigu kvalitete izdelkov in povečanju produktivnosti v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela z 2 do 6 odstotkov pa si v kolektivu Mure vendarle obetajo boljše poslovne rezultate. Tako načrtujejo okrog 5 milijarde dinarjev realizacije, kar pomeni 23-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom; od tega na domačem trgu za 3,5 milijarde dinarjev ali 17 odstotkov več.
Očiten pa je agresiven nastop na tujem, pretežno konvertibilnem trgu, saj računajo na 1,4 miljarde dinarev izvoznih poslov oziroma 23 odstotkov več kot v letu 1982. Upoštevajoč zaostrene gospodarske razmere, ne razmišljajo o kakih večjih investicijah, ker želijo še bolj' oplemenititi svoja obratna sredstva. Predvsem računajo na izgradnjo plinovoda, za kar tudi namenjajo določena gmotna sredstva, v razširitev trgovske mreže, na nabavo procesnega računalnika in boljše izkoriščanje ostalih računalnikov za potrebe združenega dela v Pomurju. Zlasti pa so zainteresirani za usodo samoupravnega povezovanja po 67. in 68. členu zveznega deviznega zakona, da bi natančno vedeli, s kolikšnimi deviznimi sredstvi bodo lahko razpolagali v letošnjem letu. Posebej zato, ker se na nivoju jugoslovanske tekstilne industrije predvideva model povezovanja, po katerem bi celotni izvoz Znašal 1,36 milijarde dolarjev, kar bo nedvomno terjalo še večjo angažiranost murskosoboške Mure.
Milan Jerše
morali delati zastonj. No, tega v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja ne moremo pričakovati, zato se kaže ob sindikalni akciji »Vsem delavcem zagotoviti malico«, dogovoriti tudi, kakšna naj je in uskladiti cene, predvsem pa zagotoviti ustrezen obrok s kruhom, ki naj ne bo mačehovsko tenak pa še star po vrhu, ampak kos vreden svoje podvojene cene!
Brigita Bavčar
pevala. Tudi restavracija je bila prazna ali skoraj z izjemo tistih dvajset ali trideset gostov, ki so sedeli) prazna. Za okrepčilo bi se nam prilegel požirek kave. Ne morete dobiti, so dejali v hotelu, kajti zapiramo. Pa bi zaplesali, smo bili sitni. Ne morete plesati, kajti orkester nocoj zaradi premajhnega števila gostov ne igra. Pa bi kaj popili ali pojedli, še vedno sitnarimo. Ne morete, kajti v kuhinji in točilnici ne delajo več. (Naj povem še to, da se je vse to dogajalo okrog 23.00 ure). Po vsem tem si nismo upali niti vprašati, zakaj na vratih piše, daje restavracija odprta do ene ure. Šele pozneje smo ugotovili, da se je osebje hotela odločilo, da tako po svojih močeh pripomore k omejevanju osebne porabe, k boljšemu izkoriščanju delovnega časa, saj odpiralnega časa res ni potrebno upoštevati, če je gostov premalo. Hvala delavcem hotela za njihove dobre namene. Varčevanje na enak način priporočam tudi drugim. Prvi koraki so že storjeni. .	p,
MM MM MM MHM MM Mi Mg
J Za načrtnejšo J  zaščito spominskih 
I obeležij |
Zadnje čase je v murskosoboški občini veliko govora o družbenem dogovoru o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in izgradnji zgodovinskih objektov, spomenikov in spomeniških obeležij iz predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja proti fašizmu in povojne izgradnje samoupravne socialistične družbe na območju občine Murska Sobota. Družbeni dogovor, ki je nastal na predlog predsedstva občinske konference ZZB NOV in sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniškega varstva pri predsedstvu občinske konference SZDL, je namreč dobil polno podporo vseh odgovornih družbenopolitičnih dejavnikov v murskosoboški občini. Ti so poleg frontne organizacije socialistične zveze še predsedstva občinske konference ZKS, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZZB NOV in OK ZSMS ter izvršni svet skupščine občine.
Iln v čem je poseben pomen omenjenega družbenega  dogovora? Prav gotovo v tem, da pomenijo zaščita, ure- | janje. vzdrževanje in izgradnja zgodovinskih
I objektov in spomeniških obeležij trajno skrb za očuvanje m in zavarovanje zunanjega videza obeležja, njegove ne- I posredne okolice in dostopnih poti. Hkrati pa bodo pre- | prečili vsakršni poseg v obliko obeležja in njegovo ne-
I posredno okolico. Pri tem je določeno, da se bodo večja  popravila, rekonstrukcije in restavracije obeležij opra-  vljale v soglasju s svetom za ohranjanje in razvijanje S revolucionarnih tradicij NOB in spomeniškega varstva
Ipri predsedstvu OK SZDL in pristojnega organa za spo-  meniško varstvo pri občinski skupščini. Z družbenim I dogovorom pa se podpisniki tudi obvezujejo, da bodo |
I zagotavljali uresničevanje pravic delovnih ljudi in občanov ter še posebej m ladine, da uživajo vrednote obeležij in I uveljavljajo oživljanje pridobitev in kulturne vrednote I naše revolucije.
Tu ne gre prezreti še kako pomembnega deleža  vzgojnoizobraževalnih organizacij in ustanov, temeljnih I organizacij združenega dela, družbenih in društvenih g organizacij, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti. ki bodo na posameznih območjih murskosoboške  občine prevzeli neposredne naloge glede zaščite, urejanja  in vzdrževanja obeležij; Konkreten predlog pa seveda I sprejme predsedstvo občinske borčevske organizacije.
Hkrati pa morajo biti obeležja in okolice le-teh še posebej I skrbno urejena v času proslavljanja pomembne obletnice | dogodka, ko se predvideva obuditev spomina z ustrezno vsebino in udeležbo mladine, delovnih ljudi in občanov,  predstavnikov družbenih in društvenih organizacij. Po-  seben odnos je treba ob tej priložnosti, kar je jasno po- I udarjeno v družbenem dogovoru, izraziti tudi do najbližjih sorodnikov tistega, ki mu je obeležje namenjeno. 
Številne aktivnosti, ki se načrtujejo pri ohranjanju | spominskih in drugih obeležij v murskosoboški občini, pa bodo terjale zlasti veliko prostovoljnega dela. To pomeni,  da bi zaščita, urejanje in vzdrževanje vseh obeležij v bistvu I postalo odraz podružbljanja, ohranjanja in razvijanja re-  volucionarnih tradicij NOB in spomeniškega varstva. Za neodložljive potrebe pa bodo nujna finančna sredstva S združevali vsi podpisniki družbenega dogovora.
Milan Jerše
I I
LENDAVA
Dogovor naj bi bil jasen
Razprava o predlogu dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1983 je tudi v Lendavski občini naletela na negodovanja. Gre predvsem za to, kot so dejali člani izvršnega in sindikalnega sveta, da je predlog vse prej kot enostaven in dovoljuje različne razlage. Težave pri izvajanju takšnega dogovora se bodo pokazale predvsem v manjših delovnih organizacijah, kjer nimajo primernih kadrov, še več, takšen dogovor, kot se ponuja, je nerazumljiv tudi za šolane kadre. V lendavski občini med drugim ugotavljajo tudi to, da dogovor ne stimulira izvoznikov tako, kot bi bilo to pričakovati. V razpravi so med drugim ugotovili, da je predlog dogovora v nekaterih členih v nasprotju z zakonom o združenem
POPRAVEK
Iz sekretariata skupščine občine Lendava so nam sporočili, da bi se moral zadnji stavek v sredinskem stolpcu zgoraj v članku Zanesljiv barometer razmer v prejšnji številki Vestnika pravilno glasiti: ,.Menimo, da je oddelek neupravičeno deležen kritike, saj se vsi trudimo, da bi strankam v največji meri tudi ugodili, vendar ne mimo zakonskih predpisov. „Do napake je prišlo pri tipkanju v tajništvu sekretariata skupščine občine l^ndava.
delu. Povečanje dohodka, ki ne izhaja iz boljših rezultatov dela, ampak je posledica višjih cen, ne more biti osnova za planiranje povečanja sredstev za neto osebne dohodke v letošnjem letu. To sicer ni sporno, menijo v Lendavi, a upoštevati bi morali tudi vhodne komponente, to je repromaterial in surovine. Veliko je bilo pripomb tudi na merjenje produktivnosti dela in na usklajevanje osebnih dohodkov v tistih delovnih organizacijah, ki so v izgubi in to ne zaradi slabega dela, ampak zaradi neurejenih sistemskih problemov. Dogovor pred dvema letoma je bil bolj jasen in enostaven, zakaj torej vsako leto zadeve bolj in bolj zapletamo, ko bi se dale težiti na enostavnejši način.
Jani D.
-----------
20. JANUARJA 1983
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Konstruktor Boris Rjabin iz Ufe na Uralu beži s to napravo tako hitro kot konj ali dober kolesar. »Vozilo« premaguje tudi slab teren, poganja pa ga motorček, ki porabi na uro deciliter dizelskega goriva.
večnost
Lani je minilo 400 let odkar so uvedli tako imenovani gregorijanski koledar in po katerem se ravna velik del sveta. Nerazumljivo je, da v času računalnikov ne zmoremo kaj boljšega kot gregorijanski koledar, ki ga je pred dva tisoč leti prevzel od Egipčanov Julij Cezar in ga nekoliko ,,popravil”. Pri OZN imajo že preko dve desetletji predlog novega koledarja, toda kaže, da bo tradicija zmagala nad logiko in novi koledar ne bo sprejet.
S koledarji so se ukvarjali vse od začetka civilizacije. In to ne navadni ljudje, temveč astronomi, filozofi, kralji, državniki fn papeži. V najnovejši dobi so koledar spremenili leta 1793 v Franciji. Leto se je po tem koledarju končalo na dan jesenskega ekvinokcija, ob času trgatve, ki je na nekakšen način pomenila konec naravnega ciklusa. Dvanajst let po uvedbi je Napoleon ta koledar ukinil.
Začetek leta po gregorijanskem koledarju s stališča astronomije nič ne pomeni. Je ostanek iz tradicije: rimski konzuli so na dan prvega januarja prevzemali oblast. Glavna slabost sedanjega gregorijanskega koledarja je v nesimetriji dnevov v tednu in datumov v mesecu, zato moramo imeti vedno pri sebi koledar. Tudi teden kot enota je prastar in izhaja iz davnine, ko so poznali sedem planetov: Merkurja, Venero, Jupitra, Marsa, Saturna, Sonce in Mesec.
Pred drugo svetovno vojno je bil pripravljen ,,svetovni koledar”, ki je postavil kot enoto dekado (deset dni) namesto tedna. Vojna je preprečila razmišljanja o novem koledarju.
Univerzalni svetovni koledar pomeni veliko reformo tisočletne koledarske zmešnjave.
Leto naj bi po tem koledarju trajalo 364 dni. Ta številka je deljiva s sedem in s štiri, torej pomeni tudi enako dolga četrtletja: 91 dni oziroma 13 tednov. Novo leto bi se po tem koledarju pričelo vedno z nedeljo. Januar ima 31 dni in to
pet nedelj oziroma 26 delovnih dni. Februar bi se vedno pričel s sredo. Ce bi mu odredili 30 dni, bi imel štiri nedelje in prav tako kot januar 26 dni, od tega 26. delovnih dni. Marec bi se vedno pričel s petkom, imel bi 30 dni, od tega 26 delovnih. Tako bi imeli v prvem tromesečju 91 dni in vsak mesec bi imel enako število delovnih dni. Novo tromesečje bi se spet začelo z nedeljo 1. aprila in bi bilo zgrajeno podobno kot prvo tromesečje. Prvega julija (spet nedelja) bi se pričelo tretje tromesečje in 1. oktobra (nedelja), zadnje tromesečje. Štirje meseci v letu: januar, april, julij in oktober bi imeli po 31 dni in po pet nedelj, ostali meseci po 30 dni in po štiri nedelje.
Toda leto ne traja točno 364 dni. Kaj s tistim letnim preostankom, ki znaša 1,2422 dneva? En dan je mogoče dodati h koncu prvega polletja, torej k juniju, ki nuj bi imel tudi 31 dni. Ker bi bila po novem koledarju 30. junij sobota, 1. julij, s katerim se prične novo tromesečje pa mora biti nedelja, bi bil ta umetni 31. junij brez imena. To naj bi bil nekakšen ,,dan sredine leta”. S preostankom 0,2422 dneva vsako leto bi napravili podobno kot delamo to že sedaj po gregorijanskem koledarju: vsake štiri leta bi decembru (ne februarju) dodali en dan. Tudi ta dan ne bi smel imeti imena. Morda bi se mu reklo ,,dan mira” ali podobno.
Kdaj bi bilo mogoče preiti na takšen koledar? Najbolj primerna so tista leta, ko 1. januar pride na nedeljo. To bo leta 1984, 1989 in 1995.
LETEČI
KROŽNIKI
NISO
TO, KAR
NAJ
BI BILI
Odkar so se po zadnji vojni začela pojavljati poročila o neznanih letečih predmetih, je bilo podanih že zelo veliko »ugotovitev«, kaj se skriva za temi nenavadnimi pojavi, za katerimi je, kot kaže, ponorelo vse človeštvo. Lani je trdi oreh NLP (neznanih letečih predmetov) strl sovjetski znanstvenik Gri-gorij Barenblat, ki je v reviji Moscow News zapisal, da niso NLP nič drugega kot zračni vrtinci.
Avtor je zapisal, da gre za turbulence v ozračju, ki nenadoma postanejo vidne zaradi prašnih delcev, ki jih srkajo skupaj. Dostikrat se od njih odbijejo sončni žarki in videti je, kot bi po nebu plulo svetleče vozilo. Z Barenblatovo teorijo je mogoče tudi razložiti nenadna izginotja NLP. Vrtinec usahne — samo to je, nič drugega.
Seveda pa sovjetski znanstvenik ne trdi, da gre v vseh primerih NLP za zračne vrtince. Se naprej ostaja v ozračju veliko fizikalnih pojavov, s katerimi se da razložiti vidn’ zapažanja svetlečih predmetov, kot so odsevi delcev oblaka v zahajajočem soncu, odboji letalskih, ladijskih in drugih močnih žarometov od oblakov, električna praznenja, meteorološki in vojaški baloni, pa sateliti in ne nazadnje tudi letala.
Sodelavci neke ameriške revije trdijo, da je najboljše sredstvo proti nespečnosti — zakonska postelja. Kogar torej muči nespečnost, naj najprej analizira svoje ljubezensko življenje in naj šele potem, ko je ugotovil, da se njegova zakonska postelja nikoli ne shladi, vzame prvo dozo uspavalnih tablet.
Časopis za moške »Penthouse« je izbral najlepšo (pač po njihovem okusu). Izdajatelju časopisa, Bobu Guccio-neju na krilu sedi Corinne Alphen — najlepša. Za prvo mesto je dobila nič manj kot 400 tisoč dolarjev.
TUDI ŽIVALSKI SVET V BOJU ZA OBSTANEK
Kot se je Pomurje že poslovilo od številnih krajinskih značilnosti, med katere zagotovo spadajo nekoč sloviti murski mlini, prav tako značilne stare zidanice, ,,cim-prače”, katerih vrata so zaklepali leseni ključi — in še bi lahko naštevali —, vse kaže, da bomo v pokrajini ob Muri kmalu ostali tudi brez drugih, tako že skromnih ostankov stare dediščine. Sem spadajo tudi nekatere redke živalske vrste, ki jih že ni, ali pa se še bojujejo za svoj obstoj. Veliko tega si bomo že v bližnji prihodnosti lahko ogledali in še na slikah in v etnografskih oddelkih muzejev.
Napredku tehnike, zlasti še tako imenovane agrotehnike, plačujejo vse hujši davek tudi štorklje, ki so že iz davnine simbol te pokrajine. Razlogi za to, da se te eksotične ptice še vračajo v naše kraje iz afriških prezimovališč, je iskati predvsem v zelo razvitem nagonu štorkelj, po samoohranitvi. Vendar so tudi tu meje, ki jim še taka trdoživost prijaznih kljunačev ne bo mogla več dolgo kljubovati.
Ljubitelji prirode in živali že dalj časa opozarjajo na vzroke in posledice takega odnosa ljudi do živalskega sveta. Vendar se, kot vse kaže, stvari ne popravljajo, ampak je stanje iz leta v leto slabše. Kdor pozna neposredno medsebojno odvisnost življenja na našem planetu in osnovne biološke zakonitosti, je lahko upravičeno zaskrbljen, saj je v verigi živalskih vrst že toliko vrzeli, da se vsakomur, ki ima količkaj smisla za opazovanje življenja v svojem okolju, brez pomoči prerokov, že svita o vse prej kot obetavni prihodnosti zanamcev.
S strupi prepojena zemlja, velikopotezno in drago izsuševanje 'zemlje, ki bi jo lahko, kot pravijo izkušeni kmetje, marsikje usposobili za rodnost z veliko cenejšimi drenažami, in še bi lahko naštevali vzroke za pogibel pisanega zastopstva nekoč zelo razširjenih in predvsem koristnih predstavnikov živalskega sveta — so že opravili svoje.
Zato se danes lahko veselimo že vsakega majhnega podviga ljubiteljev prirode in živali, ki rešujejo to, kar je še ostalo. Med redkosti in posebnosti naše pokrajine
'sodijo tudi štorklje, ki jih bomo, pravijo strokovnjaki, lahko srečali kmalu le še v živalskih vrtovih.
Čeprav nedavno reševanje štorklje v Krajni, ki je zamudila zaradi poškodovane peruti, pot v več tisoč kilometrov oddaljena prezimovališča v Afriki, ni osamljen primer humanega odnosa do teh vse bolj redkih eksotičnih ptic, velja omeniti tudi to ak-
Štorklja sicer ni putka, ki bi nesla jajca, vendar je lepa ptica najbolj prirasla k srcu gospodinji Ireni Kos, od katere je prijazni kljunač tudi najraje prejemal hrano.
(foto B. Borovič)
Pri prevzemu rešene štorklje pri kmetu Andreju Kosu na Krajni se je zbralo kar lepo števi.o domačih, v središču pozornosti pa sta bila seveda predstavnika ljubljanskega živalskega vrta, tehnični direktor Brane Pavlin in čuvaj živalskega vrta Franci Vindergar
cijo domačinov in lovske družine Rankovci.
Onemoglo štorkljo, zelo lep primerek, je po daljšem opazovanju članov lovske družine Rankovci ujel in rešil zanesljive smrti kmet in lovec Andrej Kos iz Krajne 18. de-vembra lani, ko je zapadel prvi sneg in je temperatura zdrknila precej pod ničlo. Kosovi so našli rešeni štorklji, začasno, vendar varno zatočišče v toplem hlevu, kjer pa zagotovo ne bi mogla prezimiti.
Kako imajo tudi lovci na tem območju pravilen odnos
Martin Hoover iz Chicaga je ukradel avto za prev° mrličev in se z njim vozil nekaj dni — dokler ga seveda nis« odkrili. Sodniku je potem v zagovor rekel: »Hotel sem pač 5 živ uživati tisto, kar mi po smrti ne bo več mogoče!«
XXX
Najdaljša reka na svetu — Nil, je dolga 6630 kilometrov-
_	-------—-----------—"M
drugje smo prebrali
Kip svobode pred newyorškim pristaniščem ni najvi^j: pač pa je to »Mati zemlja« na Mamajevem kurganu |A Volgogradu. Od podnožja do vrha meri omenjeni ženski kiP’ * drži v roki meč 8230 metra. Postavili so ga v spomin " legendarno stalingrajsko bitko leta 1942-3.
XXX
»Božanska« Greta Garbo (1906), kljub svoji veli-filmski slavi nikoli ni delila avtogramov.
do divjadi, zgovorno kaže dejstvo, da so takoj povezali z ljubljanskim živalskim vrtom, ki lahko, kot je pravilno ocenil Tonček Skledar, starešina lovske družine Ran-kovci, dobi le tu ustrezno mesto, da bo preživela.
Hiter odziv živalskega vrta, katerega predstavniki so se brez oklevanja pripeljali po rešeno štorkljo, je dokaz, kako so te redke ptice danes cenjene. Brane Pavlin, tehnični direktor živalskega vrta v Lubljani, ki ima danes v varstvu bogato zastopstvo živali domala z vseh kontinentov, je povedal, da dobivajo s to štorkljo pomembno pridobitev, saj jih bodo imeli zdaj že šest. Lani je štorklji par tu dobil tudi prvič mladiče, kar se zgodi v ujetništvu le redko.
Sicer pa je to že druga štorklja iz Pomurja, ki je dobila varno zatočišče v tem živalskem vrtu. V zimskem času bivajo štorklje, žerjavi, noji in druge eksotične ptice pod skupno streho z zebuji, sloni, wattučiji (vrsta goveda) in drugimi štirinožci, seveda v posebnem oddelku za prezimovanja, kjer je stalna
temperattura 18 stopinj Celzija.
Predstavnik živalskega vrta se je tudi tokrat lepo zahvalil članom ,,zelene bratovščine’ lovske družine Rankovci, ki združuje 27 lovcev, za pomoč onemogli ptici. ,,Tako štorklje, divji petelin, jrebica in prepelica so danes že tako redke ptice, da jih bomo lahko kmalu videli le še v živalskih vrtovih”, je dejal tehnični direktor Brane Pa; vlin. ,,Zato bi morali vsaki teh ptic v stiski pomagati, da nreživi.”
B. B-
STRAN 10
VESTNIK, 20. JANUARJA
za vsakogar nekaj
STEKLENIČENJE VINA
Drsanje na ledu so poznali in se drsali že v kameni dobi. Takrat so se ljudje drsali iz potrebe, da so hitreje in s čim manj napora premagali večje razdalje. Danes pa odhaja vse več ljudi vseh starosti in obeh spolov na ledene ploskve zaradi športa in rekreacije.
Drsanje je izredna šola ljubkosti in ravnotežja, zagotavljajo strokovnjaki. Krepi mišice nog, razvija trebušno mišičevje, zato imajo drsalci lepe in vitke postave.
Ker so nevarnosti pri tem športu razmeroma maloštevil-lle, priporočajo drsanje že zelo mladim ljudem. Še največja ne-varnost so padci, zato šteje k učenju drsanja tudi učenje padanja.
Razlogov, da ima drsanje iz leta v leto več zagovornikov, je torej precej. Prav zato ima že veliko mest (ne pa tudi pomurska) umetna drsališča, ki omogočajo rekreacijo šest in več mesecev na leto.
Veliko zanimanje za drsanje je razumljivo, če upoštevamo, da konec koncev ne gre le za šport, temveč obenem tudi za Prijetno razvedrilo. Kjerkoli se drsamo (v zaprtih prostorih ali oa planem), moramo upoštevali, da smo na mrazu. To z drugimi besedami povedano pome-n*> da trošimo pri tem športu zaradi intenzivnega gibanja in vzdrževanja telesne toplote prejšnje število kalorij. Zato mo-ramo misliti pri drsanju tudi na Prehrano oziroma na izdatnejše obroke. Pri tem velja pravilo: nc drsajmo se s praznim želodom, pa tudi takoj po jedi ne! Jutnmji drsalci ne bi smeli po-z^iti na dober zajtrk, dnevni in '^erni pa na to, da zaužijejo mhko prebavljivo hrano. Strokovnjaki priporočajo obrok Približno tri ure pred spanjem.
Ker športna aktivnost in hlad Pospešujeta dehidracijo orga-mzma, gasimo pri drsanju žejo ’ 'oplimi pijačami: sladkim ča-Jem> kompotom, mlekom in Podobnim. Tudi po drsanju ne snremo pozabiti na to, da smo v°je telo izsušili, zato moramo ^.gubljeno tekočino nadoknadi-
NAŠA KISBA-VAŠ PRIPIS
pravni nasvet
PRIDOBIM PRAVICO DO STAROSTNE POKOJNINE?
Res je sicer, da zvezni zakon o vinu, ki ne dovoljuje prodaje neustekleničenega vina, velja, toda v Sloveniji se ne ravnamo po njem, ker imamo republiški zakon o vinu, ki je točenju odprtega vina naklonjen, vendar so njegova določila dokaj stroga in potemtakem ni čudno, da le še redke gostilne točijo vino iz soda, druge pa zgolj zaprta — ustekleničena vina. Ne zvezni ne republiški zakon pa seveda ne prepovedujeta zasebnega stekleničenja. Slovenski zakon o vinu celo navaja nekatera določila, ki jih mora izpolniti proizvajalec vina, ki hoče vina stekleničiti v lastni režiji. Predpis: Pravilnik o načinu in vodenju registra proizvajalcev grozdja in minimalnih pogojih za vpis v register določa konkretne pogoje:
Kletarji morajo imeti najmanj 2 leti delovnih izkušenj v proizvodnji vina. Ustrezno klet in posodo ter še nekatere druge pogoje. Glede na tehnološki postopek ustekleniče-nja je potrebna najnujnejša oprema: črpalka, filter, polnilec. mašilec. posoda za pranje, izpiranje in razkuževanje steklenic, potrebna pa je tudi najmanj nižja kmetijska šola, ki ima v učnem programu predmet vinarstvo. Kdor nima formalne šolske izobraz-
be. si jo lahko pridobi na tečaju. ki ga organizira -Zadružna zveza Slovenije. Prav bi torej bilo, da bi se kar največ vinogradnikov-kletarjev prijavilo na ta tečaj, da bi ga morda izvedli letos, kajti lani je bilo premalo prijav, in je tako odpadel.
Zahtevani pogoji so seveda potrebni, če hočete vino stekleničiti in ga javno, prodajati. Formalnih pogojev pa ni treba izpolniti, če hočete napolniti nekaj sto steklenic, ki jih potem podarite znancem.
Poglejmo, kaj o stekleničenju vina piše znana enologi-nja dr. Slavica Šikovec v svoji knjigi Sodobno kletarjenje. Vsebino povzemamo v izvlečkih!
Izkušen kletar s pokušnjo vina in raznimi testi ugotovi, kdaj je vino zrelo za stekleničenje. Za stekleničenje izberemo čas od januarja naprej. Poleg že omenjenih naprav so potrebne steklenice. Za pranje Starih steklenic moramo v eni ali več kadeh (odvisno od števila steklenic) pripraviti 2-odstotno vodno raztopino luga. k; jo z grelcem segrejemo na 65 ali 70 stopinj Celzija. V tako ogreto vodo potopimo steklenice in jih namakamo dva dni. Vodo večkrat ogrevamo in jo vsaj enkrat zamenjamo. Potem
recept za vas
PRIPRAVA TLAČENKE
Sestavine: Pol svinjske glave, en svinjski jezik, eno svinjsko srce, poper, sol, dva do trije stroki česna.
Priprava: Meso skrbno očistimo, operemo, solimo, dodamo česen in kuhamo do mehkega. Odstavimo in pustimo, da se shladi. Meso zrežemo na poljubne koščke. Nato polo pergamentnega papirja sešijemo v taki širini, kakršno tlačenko hočemo napraviti. Narezano meso popramo; če je potrebno, še solimo in zmešamo z malo juhe, nato napolnimo pripravljeno in navlaženo pergamentno vrečko, katere konce dobro zvežemo. Vrečko položimo med dve deščici in jo obtežimo, a ne preveč. Tako pustimo, da se dobro shladi. Nato odstranimo papirnati omot in narežemo. Tlačenko lahko serviramo tudi s čebulo, zrezano na drobno, in kisom.
Na ta način pripravljena tlačenka ima (pač glede na težo in sestavine) 8.156 kalorij, 330 gramov beljakovin, 673 .gramov maščob, vsebuje pa tudi 6 gramov ogljikovih hidratov. Tlačenke seveda ne priporočamo tistim, ki se žrtvujejo in pazijo na linijo, saj bi se hitro zredili. Nekaterim pa kak kilogram več resnično ne bi škodil.
Pravico do starostne pokojnine pridobi moški, ko dopolni 40 let pokojninske dobe, ženska pa, ko dopolni 35 let pokojninske dobe, neglede na starost. Pravico do starostne pokojnine pridobi tudi moški, ko doseže 60 let starosti, ženska pa, ko doseže 55 let starosti pod pogojem, da imata najmanj 20 let pokojninske dobe. Pravico do starostne pokojnine pridobi tudi moški, ko doseže starost 65 let, ženska pa 60 let pod pogojem, da imata najmanj 15 let A.«* ui iv ni ov gookUi-v Le dobe, in sicer 40 mesecev v zadnjih 5 letih ali 80 mesecev v zadnjih 10 letih pred uveljavitvijo pravice.
Pravico do invalidske pokojnine pridobi * oseba, pri kateri je delovna zmožnost zaradi nesreče pri delu, poklicne bolezni, bolezni ali poškodbe zunaj dela zmanjšana tako, da ni sposobna delati niti s polovičnim delovnim časom (najmanj 4 ure dnevno), invalidi I. kategorije. Dela zmožnost ugotavlja posebna invalidska komisija kot izvedeniški organ Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predlog za ugotovitev delazmožnosti pa predloži zdravnik. Oseba, ki je invalid I. kategorije zaradi nesreče pri delu, ali če je ta invalidnost posledica poklicne bolezni, pridobi pravico do invalidske pokojnine ne glede na pokojninsko dobo, oseba, ki je invalid I. kategorije zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, pa pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da ima 3/4 delovnih let (delovna leta se računajo od 20. leta starosti dalje), pokritih s pokojninsko dobo, oz. če ima 1/3 delovnih let pokritih s pokojninsko dobo z dodatnim pogojem gostote zavarovalne dobe 40 mesecev v zadnjih 5 letih ali 80 mesecev v zadnjih 10 letih neposredno pred nastankom invalidnosti. To velja enako za moškega kot za žensko.
steklenice operemo v posebnem pomivalnem stroju (lahko tudi ročno, op. pisca) in jih razkužimo z 2-odstotno žveplasto kislino. Po vsakem razkuževanju mora biti steklenica na odcejevalniku vsaj 10 minut.
Pri stekleničenju vina se praktično ne moremo izogniti filtraciji, če želimo, da bo vino v steklenici kristalno čisto in biološko stabilno. S filtracijo ločimo motne delce od mikroorganizmov (kvasovke in bakterije) s pomočjo mehanično in razklično (klice!) delujočih filtracijskih snovi. Ostrina in zmogljivost filtracije je odvisna od izbire plošč, števila in velikosti filtra. Mlada vina po čiščenju z raznimi čistilnimi sredstvi filtriramo s ploščami, ki imajo grobe pore, kar je mehanična filtracija. Tik pred stekleničenjem ostro filtra-mq.
Ko steklenice s pomočjo polnilnika, ki je na samem filtru, napolnimo, moramo steklenice takoj zapreti, da ne pride do okužbe vina ali do oksidacij. Plutovinasti zamaški morajo biti dolgi vsaj 4 centimetre. Zamaške pred uporabo vsaj en dan namakamo v hladni vodi in jih večkrat speremo ter vodo zamenjamo. Zamaškov ne smemo namakati v vroči vodi. Praktični so seveda tudi kovinski kronski zamaški, ki jih je treba seveda razkužiti. Za vstavljanje plutovinastih in natikanje kronskih zamaškov imamo posebni ročni pripravi.
Ko je vino zaprto, ga zložimo v zaboje za steklenice. Steklenice z belim vinom skladiščimo pri temperaturi 8 do 12 stopinj Celzija, rdeče vino pa pri 12 do 15 stopinj Celzija. Zavedati pa se moramo, da s stekleničenjem oblikovanje vina še ni povsem končano. Vina, kot na primer pri nas rizling, pridobijo svojo izrazito in izredno aromo po večletnem skladiščenju. Sicer pa mora vsako komaj stekleničeno vino ležati vsaj sedem tednov, da se povsem umiri. V tem času se pojavijo tudi morebitne motnosti, če vino ni pravilno stabilizirano.
Š. S.
televizija
Sprejem madžarskega programa
V Pomurju, še zlasti pa v Prekmurju, ki je obmejna pokrajina, imamo možnost sprejema kar osmih TV programov: dveh ljubljanskih, dveh zagrebških, dveh avstrijskih, program koprske televizije' in madžarski program. Sprejem madžarskega programa je specifičen, kajti sliko dobiš, ne pa tudi tona, če nimaš vgrajenega posebnega adapterja. Pred dvema mesecema, ko je v Dolnjem Lakošu začel delovati pretvornik za madžarski program, je marsikdo, ki je sicer direktno gledal program s pretvornika na Madžarskem, upal, da bo poslej lahko usmeril anteno proti novemu pretvorniku, iz televizorja bo lahko odstranil adapter (ta je hudo pačil ton), program pa bo videl v barvah.
In kakšno je resnično stanje? Kot nam je povedal predstavnik Radiotelevizije Ljubljana, sta lokacija in moč pretvornika v Dolnjem Lakošu taka, da omogočata sprejem le naseljem, ki doslej madžarskega programa niso mor! gledati direketno s pretvornika na Madžarskem. To pa so Lendava, Čentiba, Dolga vas, Benica, Pince in Lakoš. Rest na ljubo je treba zapisati, da bi tudi v ostalih bližnjih krajih, zlasti v tistih, kjer žive pripadniki madžarske narodnostne skupnosti, radi gledali program iz TV studia v Budimpešti, in to normalno, torej brez posebnih adapterjev, usmerjenih anten in — v barvah. Z našimi televizijskimi sprejemniki, dasiravno dobiš sliko in ton, ni mogoč sprejem barv, ker imajo na madžarskem drug sistem televizijske tehnike. Pretvornik v Lakošu pa ne sprejema in oddaja le signala, ampakomogoča našim televizorjem sprejem v barvah. Pretvornik ima namreč vgrajeno posebno avtomatiko, ki to omogoča.
Od predstavnika RTV Ljubljana smo zvedeli, da bodo tehniki najkasneje spomladi ponovno prišli v Lendavo, spet bodo opravili meritve, skušali bodo upoštevati želje prebivalstva madžarske narodnosti, in če bodotehnične možnosti dopuščale bodo naravnali antene tako, da bodo vsaj v bližnjih krajih, ki so zdaj ostali v senci lakoškega pretvornika, omogočili sprejem madžarskega programa. Sicer pa pretvornik v Lakošu oddaja na 42. kanalu UHF področja in 12. kanalu VHF področja. Na televiziji Ljubljana so nam zatrdili, da veliko občanov programa s pretvornika v Lakošu ne vidi tudi zaradi tega, ker nima pravilne antene. Upajmo torej, da se bo stanje v naslednjih mesecih izboljšalo.
Naj pripomnimo še to, da zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pogoj gostote zavarovalne dobe tako za starostno kakor tudi za invalidsko pokojnino odpravlja, kako bo to urejeno v SR Sloveniji, pa bomo videli iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v SRS, ki bo po vsej verjetnosti kot osnutek že v razpravi v mesecu februarju.
Vsa zavarovalna doba, ki so jo naši državljani imeli v tujini do sklenitve sporazumov o socialni varnosti s temi državami (v večini primerov je to do leta 1956) se računa kot naša pokojninska doba, druga zavarovalna doba, ki jo imajo naši državljani v državah s katerimi ima naša država sklenjeno pogodbo o soc. varnosti (to pa so skoraj vse evropske države), pa se prišteva k naši pokojninski dobi za pridobitev pravice tako do starostne kakor tudi invalidske pokojnine, pokojnina pa se odmeri v sorazmernem delu z našo pokojninsko dobo, (naš državljan, ki ima 10 let pok. dobe v Jugoslaviji in 10 let zavarovalne dobe v Avstriji pridobi pravico do starostne pok. ko doseže moški 60 oz. ženska 55 let starosti). Zavarovalna doba v drugih državah, s katerimi ima Jugoslavija sklenjene pogodbe o soc. varnosti, pa se upošteva tudi za potrebno gostoto zavarovalne dobe, kadar je le-ta predpisana kot pogoj za pridobitev pravice tako do starostne kakor tudi invalidske pokojnine.
SPIZ — ODE MURSKA SOBOTA
PRIPIS UREDNIŠTVA: Bralci, uvajamo rubriko pravni nasveti. Prav gotovo imate različna vprašanja, zato kar svinčnik v roke. Vprašanja pošiljajte na naslov: Uredništvo Vestnika, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota.
SESTAVIL MARKO NAPAST	DEJAVNOST NEKDANJIH KROŠNJARJEV	STARO- INDIJSKI EP	PREPREKA	ČAR, PRELEST	POVRTNINA ZA JUHE IN PRIKUHE	0800NAV-SKO MESTECE V SREMU	BORIŠČE BOKSARJEV
VAŽNA POLJŠČINA							
Z MESOM POLNJENE TESTENINE							
ZNAMKA ODLIČNIH ŠVICARSKIH UR							
PLANINA V MAKEDONIJI				MESTECE PRI SPLITU	KILOGRAM OTOK BLIZU SARDINIJE		
JEZERU V AFRIKI						SOBNA LONČNICA	FRANCOSKI FILMSKI KOMIK (JACQUES)
JAKA AVŠIČ			BODEČ PLEVEL PERZIJSKI SREBRNIK				
RAZČLENITEV NA SESTAVNE DELE							
RABINOV URAD							
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠVEDSKE		LETOPIS DEL ŽIVALSKEGA TELESA					
OBLIKA RASTLINSKEGA STEBLA				RENU LJUBLJANA			KRAJ PRI LJUBLJANI
POSAMEZNI ELEMENTI VESLANJA	>						
V AZIJI RAZŠIRJENO MAMILO					KEMIJSKI ZNAK ZA SREBRO	•	
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: radiant. Aventin, zastava. Dr. riel, V, Mirna, Oleg, jonatan, EKA, Ina, Na. Rac, Otomani, Salinas, trat, ST.
STRAN 11
20. JANUARJA 1083
SMOLA NA KVADRAT
Gruča deklet je stopila iz razreda in odšla proti telovadnici. Hodile so počasi, ni se jim mudilo, čeprav ni več veliko manjkalo do zvonjenja, in se veselo menile. Njihove dobre volje, veselje, da gredo k telovadbi, niso mogli uničiti niti „šusi” ali ,,bati”, ki so padli in se trdno zasidrali v redovalnici ovekovečeni s kemičnim pisalom pri fiziki. Tiste, ki so bile žrtve fizičnih tegob in nadlog, so se držale bolj kislo, kot če bi jim ponudil sladkorček namesto obljubljene torte.
Toda danes so hotele fantom v košarki dokazati, da nežni spol v tem razredu še ni za odpad. Navdušenje, da bodo zmagale, je pustilo ob strani še tako grozno stvar, kot če pri fiziki ,,zabodiš”, medtem ko bi rad postal profesor tega predmeta. Na hitro so se preoblekle v drese in obule svoje oboževane superge in še v zboru vkliknile svoj pozdrav: ,,V boj proti pimpilolekom!” in oddrvele na igrišče. Tu so že čakali fantje in čuvali košarkaško žogo, kot boginjo starih Slovanov. Toda smola na kvadrat!
Tovarišica je sklenila, da bodo tekli na šestdeset metrov. Moledovali so in prosili, toda tovarišica je ostala trda kot jeklo z največ možnimi odstotki ogljika in ostalo je pri teku. Med sabo so si govorile, da to ni lepo od nje, da ne da nežnemu spolu, da bi se dokazal nad grobim in da to ni pravica. Toda nihče si ni upal tega povedati na glas, da še pri telovadbi ne bi ,,zabatil”. Tu ni pomoči. Skrušeno so torej odšli na start in se pripravili. Macola seje po
stavil prvi, češ da se prej ,,reši”. Po tovarišicinem znaku je stekel kot pravi Macola in tudi na cilju, ko je po drobnem pesku zaviral, da ne bi pristal v grmovju, padel in se iztegnil po tleh kot pravi Macola. Smejali smo se vsi, še tovarišica, medtem ko se je z veliko muko pobiral. Svoj rezultat je slišal kot neko veliko številko, zato mu ni šlo v glavo, kako je lahko tako počasi tekel in tako zelo ,,telebnil” na tla. Na koncu se je izkazalo, da je pravzaprav tekel veliko hitreje. S tem se je pomiril, kajti, kako bi se spodobilo, da Macola, ki teče kot pravi Macola, doseže tako slab čas, pri tem pa še tako katastrofalno pade?!
Košarkaško tekmo so odigrali drugič, v njej pa so dekleta fante premagala s tako visoko prednostjo, da so fantje sklenili, da ne igrajo z njimi nikoli več, da bi si delali sramoto. In če potem niso bili dobri ali so si preveč dovolili, so jim dekleta samo obljubila še eno tekmo, pa so bili takoj spet pridni.
Ja, tako je življenje v šoli. Slabo četrtinko ga zapolnjuje učenje, ostalo pa smeh, šale, neumnosti in ljubezen.
Branka Kuzma, 8. a OŠ Tišina
P. S.: Prvi del tvojega spisa sem skrajšal, ker ni v neposredni povezavi z dogodkom, čeprav si ga zelo zanimivo napisala.
MOJ ODNOS DO INVALIDOV
Na svetu je mnogo takih ljudi in otrok, ki so invalidi. Tudi v naši vasi je bil možak, ki ni videl. Bil je star 60 let, ko je popolnoma oslepel. Večkrat sem ga gledala, kako težko je hodil s palico, da mu ne bi spodrsnilo.
Bil je lep sončen dan. Šla sem k njemu, ker sem mu nesla kruh. Bil je sam doma. Ko sem mu dala kruh na mizo, me je prosil, če mu lahko prinesem še malo mleka. Stekla sem domov in prosila mamo, da mi ga nalije. Ona mi ga je nalila. Kanglo sem pazljivo nesla proti sosedovim, da ne bi razlila. Sosed me je že čakal s kozarcem. Nalila sem mu ga v kozarec, katerega je hitro popil. Vprašala sem ga, če bo več. Odkimal je in mi rekel, da ne. Jaz sem mu povedala, da naj to mleko ostane tu,,ker mi imamo doma dosti mleka. Zahvalil se mi je in me pobožal po laseh. Ko sem prišla domov, sem bila vesela, ker sem mu lahko pomagala. Pomagala sem mu večkrat prečkati cesto, ko je šel z avtobusa. Tudi obiskala sem ga, ker je bil zelo vesel in se je rad pogovarjal.
Sedaj je ta invalid že mrtev. A jaz se še vedno spominjam dogodkov in njegovega zadovoljstva, ko sem mu pomagala.
Želim, da bi vsi zdravi ljudje pomagali invalidom, ne pa, da se nekateri norčujejo iz njih. Kako bi bilo, če bi se iz nas kdo norčeval. Gotovo nam ne bi ugajalo. Zato moramo spoštovati in tolažiti vsakega invalida, kajti tudi mi ne vemo, kakšna usoda nas čaka. Milena Varga, 5. r. OŠ Dobrovnik
PTICE POZIMI
Vsako leto, ko je zima, skrbimo za ptice. Tedaj jim nastavimo krmilnice. Tudi jaz jo nastavim. Moja krmilnica je na balkonu. Zmeraj, ko vstanem, dam pticam hrano. Jest pridejo vse ptice, ki so v bližini. To so sinice in vrabci.
Veliko ptic tudi pogine od lakote. Ptice imam zelo rada.	Danica Pintarič, 4. b
OŠ Kapela
Obiskujem glasbeno šolo
Obiskujem 7. razred OŠ JOŽE HEDŽET šafar-sko. Na šoli imamo veliko prostovoljnih dejavnosti. Vsak dan hodim k enemu krožku. To so: novinarski, recitacijski, košarka, zbor in likovni krožek.
Obiskujem tudi nižjo glasbeno šolo — 5. razred klavirja in prav tako teorijo glasbe.
Uro ob klavirju imam vsako soboto ali petek, teorijo pa vsak torek. Ker nimam pianina doma, hodim vadit v šolo. Tam imamo dva pianina. Vsak teden vadim na drugem, ker se zamenjujemo. Eden je star, medtem ko je drugi še čisto nov. Vadim vsak dan po eno uro ali še dlje.
Nekateri mislijo, da je v glasbeni šoli enostavno, a se motijo. Ravno tako je težko kot pri pouku, že od nekdaj sem občudovala pianistke ob klavirju in njihovo spretnost. Ttidi jaz sem se z veliko vaje že naučila zaigrati marsikatero zahtevnejšo skladbo. Najraje igram — Balado za Adelino, (Ballade pou Addeline), za Eliso, Mali črnec, Klovni, Arabes, El kondo pasa, Malo miru, Contradance, Tu pak tam, Kud si hodil, gdje si bil in še mnogo drugih.
Najbrž bom šla po osnovni šoli dalje v glasbeno, zato pridno vadim, ker vem, da mi bo to še koristi-Io-	Natalija BENCEK, 7. raz.
COŠ „JOŽE HEDŽET” ŠAFARSKO
METULJČEK
Metuljček cekinček po zraku leti, tam se ustavi, kjer roža cveti. Medu si nabere, se z njim posladka, potem pa veselo domov odjadra.
Edita Nemec, 3. c OS Krog
MOJ DOM
Živim v starem bloku na Partizanski cesti. Za blokom je veliko dvorišče, na katerem se lahko brezskrbno igramo.
Stanovanje je dovolj veliko za našo štiričlansko družino. Očka in mama sta zaposlena, midva z bratom pa hodiva v šolo. Ko smo vsi doma in je stanovanje pospravljeno, gledamo televizijo ali pa se kaj pogovarjamo. Medtem, ko midva z bratom delava naloge in se učiva, očka in mama popijeta kavo. Očka redno prebere časopis, mama pa
največkrat plete.
Večkrat se odpeljemo v Maribor na obisk v babicama. Vedno sem vesel, ko se vračamo domov. Tu imamo veliko prijateljev, s katerimi se rad igram. Domov nas vlečejo tudi naši mali ljubljenci: micki, zlata ribica, in rože, ki jih ne smemo zanemarjati.
Pri nas doma je lepd, ker se imamo rždi.
Ivan KUŠAR, 4. b OŠ G.» Radgona
Prevedel:
Vladimir Komidar
10
"Ne obiraj se toliko!" me je priganjal Haymon.
»Prav resno mislim. Četudi bi ne šlo za uboj, bi se itak ne mogel dolgo klatiti naokrog, oborožen z mečem in opremljen z bojevitim perjem. Tu se vsako modrovanje konča. Še pred iutrom lahko orispeš v Distelbruck. Na mostu boš slišal hrup iz gostilne "Pri veselem kanonirju«. Zdaj pa, stari Šved, zbogom. Saj se bova še kdaj srečala." Hlastavo me je poljubil na lici in se obrnil.
"Vzemi mi meč in poreži štiri srebrne gumbe, kise visijo na moji suknji!« sem dodal.
Haymon je tiho zmajal z glavo in odhitel v temo.
Stopal sem po ulici, ki drži v Distelbruck.
Karmezinasto, rumeno in modro perje sem strgal s klo-bukain ga vrgel v najbližji potok.
Takšen sem nadaljeval pot.
15.	NOVAČENJE RČŠI MELHIORJA PRED PREGANJALCI
Bum-bum-bum-čin-trara-bum-didldidldi.
Od madžarskega vina, cigaretnega dima in trodnevnega Trupa bi bil malone umrl. Kadar koli je bobnar zabobnal, mi je bolečina prešinila zamrle možgane.
"O, Barbka moja!" je čivkal eden izmed ujetih ptičev, s katerimi sem sedel pri mizi.
"Kaj no pa rekel gospod oče?« se je posmehoval stražar, ki nas je čuval, in ki nam je pobral denar ter pil na Fridrikovo zdravje.
Fant je še naprej sitnaril. Zato so mu šiloma ''lili v usta kozarec vina. Potem je zavladala tišina.
"Kaj pa ti?« se je obrnil brkač k meni. "Kaj si zagrešil, da si zašel nabiralcem prostovoljno v pest? Zdi se mi, da nisi ravno neumen!«
Pristopil je vodja straže. Krasili so ga zlati našivki in bleščeči gumbi, da je uboga kmečka tesla laže ujel na limance.
"Ta je najboljši izmed vseh!« je rekel jezdecu in pokazal name.
"Dobri so samo tisti, ki pridejo sami po sebi. Namesto okrvavljene suknje boš prejel, dečko, od Njegovega Veličanstva novo obleko!«
Ob svitanju sem se zgrozil, ko sem opazil na svojem desnem rokavu več temnih madežev krvi, pritekle iz smr-tnonevarne Heilsbionnove rane.
Zato sem bil zdaj bedno prodan. Zdelo se mi je, kakor da bi se med utapljan/em boril za rešitev.
Zaman sem oprezal po izhodu iz stiske. Okrog nabornikov so stali vojaki hladnih pogledov, pri mizi pa so čepeli reveži, ki so včeraj aii predvčerajšnjim še plesali z deklinami, kockali, vriskali in klepetali o veselem vojaškem življenju, ki se je odslej začelo. Pred vrati in pod oknom je stala oborožena straža, in če je moral kdo opraviti svo/o potrebo, tedaj so ga spremljali.
V klavrni sobi je zaudarjalo po razlitem vinu. Iz koto /e smrdelo po seči, ki je dražila oči.
"Prenehajte z igranjem in žvižganjem!« je nenadoma zaklical vodja straže. Utrujeni godci so počasi vstajali, si razdelili denar, ki je ležal na mizi, medtem ko je vodja straže previdno odpenjal s svojega plašča zlate našivke in vrvice, jih zavil v papir, potem pa zavpil:
-Vstanite, fantje! Odrinili bomo!«
»Kam pa ?« je kriknil radovednež bledega obraza.
"Tja, kjer ti izkopljemo jamo in nadnjo trikrat ustrelimo!« se je smejal vodja straže.
"Kdor ima v kozarcu še kaj vina, naj ga spije, kajti voz so že vpregli, tički moji!«
Iz hiše nas je napodil k lestveniku, kamor nas je posadil osem.
En huzarje jezdil na kozlu, dva pa za nama. Ostali so dirjali poleg nas. Kljuseta so potegnila. Iz hiš se je zbrala gruča ljudi, ki so se med seboj pritajeno pomenkovali. Stara ženica je bridko zajokala. Videla je namreč, da prodajalec duš s svojimi ljudmi že odhaja.
"O, moj ljubi bog!« je zajadikoval eden izmed nas. »O, mati, mati! Spustite me vendar!«
Tedaj je pridirjal vodja in zakričal:
"Molči, budalo!«
"Milost, gospod starešina!« je zatulil siromak. "Za božjo voljo, vsaj tokrat me izpustite. Kesam se ...«
"Ali imaš plenice že mokre, teslo ?« ga je grajal jezdec. "Poglej študenta, ki sedi poleg tebe in ne cvili kot dekle, ki jo imaš prvič v rokah. Zdaj pa nehaj smrkati in moledovati!«
Fant je povzdignil roki in prosil:
"Usmilite se me, saj ne morem zdržati trdega vojaškega življenja.«
Podčastnik je prignal konja tesno ob voz, tako da mu je bela pena brizgala na naše suknje, in se zadrl:
"Umazana kmečka svinja! Ali naj te takoj na licu mesta posekam ali pa naj te dam izbičati pozneje, dane boš mogel več sleči hlač z razrezanega mesa, pritepenec, prokleta mevža!« Fant je povesil glavo in umolknil.
Bili smo že zunaj vasi. Otroci so nam še nekaj časa sledili, vendar niso kričali kakor običajno počno ob vsakem dogodku. Obstali so pri znamenju med lipama in strmeli za nami.
Pri lipah pa je nekdo sedel in me gledal z očmi, polnimi usmiljenja in dobrote.
Bil je mož v rdečerujavi halji z nizom rumenkastih biserov okrog vratu. Pod črnim suknom, s katerim mu je bila zavita glava, je izžareval obraz nepopisno blagost.
Bil je isti mož, ki mi je prišel v cerkvi naproti, ko so peli psalm o Jeruzalemu.
Bil je Evli, mož iz Jutrovega.
Planil sem kvišku in iztegnil k njemu roki. Toda iznenada /e izginil. Videl sem samo še star siv kamen znamenja med lipama.
»Kaj pa počenjaš, tovariš, ali bi nam rad pobegnil?«
Sedel sem nazaj na trdo in stresajočo se desko. Kljub vsej tegobi mi je postalo pri srcu nepričakovano toplo, kakor da se mi nikdar ne more zgoditi nič hudega.
16.	Trda vojaška vzgoja
Bilo je tisoč in tisočkrat huje, nego sem si kdaj koli predstavljal.
Zdaj sem izkusil, kako ravnajo s prostaki. Med tovariši so bili seveda tudi slabi značaji.
Postal sem mušketir Melhior Dronte. Svoje plemstvo sem zamolčal, da mi s posmehovanjem ne bi začinili plehke jedi.
Rame so me bolele od krutih udarcev kaplarjeve palice, ki je med vežbanjem plesala po nas vseh. Levo oko mi je zateklo, ker me je poročnik udaril z jahalnim bičem po obrazu. Roki sta mi postali raskavi in sta se mi ranili ob puškini zaklopki. Izpod nohta na desnem palcu se mi je cedil gnoj, kadar sem kar koli stisnil. Telo mi je razjedal mrčes, tako da me je povsod srbelo. Najraje bi od izmučenosti umrl...
Ko so zjutraj zabobnali, sem se komaj dvignil z ležišča. Dvakrat sem poskušal vstati in dvakrat sem omahnil. Sobni starešina me je polil z vedrom ledeno mrzle umazane vode in me za noge potegnil s pograda.
Stari vojaki so bili mnogo bolj grobi nego vsi častniki in podčastniki. Nekomu, ki se ni prebudil, so prilepili na nogin palec košček smole in ga zažgali. Ko je revež ves zmeden od bolečin tulil, kričal in pri tem tekaj po spalnici, so se mu brezobzirno krohotali.
Sledilo je umivanje pri vodnjaku, kjer so zatirali uši, ki so zašle med vnete prste. Potem smo izpili merico žganja in pojedli kos črnega kruha. Lasni kiti so nam tako zategnili, da nas je bolela glava.
Ko smo se na dvorišču razvrstili, so nam razdelili leskove šibe, ki so bile vso noč namočene v vodi, da bi se bolj oprijemale.
Bataljon so zbrali v dveh vrstah.
»Prva vrsta dva koraka naprej! Marš! Stojte! Levo krog!« Dve doloi vrsti sta se oledali iz oči v oči.
Vojaški ječar je privedel ubežnika, ki je bil iz moje sobe.
Bilje visok mlad fant upadlih lic. Na sebi je imel poleg hlač, dokolenk in čevljev edino še srajco. Drgetal je od mraza. Ime mu je bilo Kregel.
Šibe smo morali dvigniti kvišku. Podčastnika sta oprezovala za nami, da ne bi kdo prešibko zamahnil.
Zabobnali so in pahnili Kregla v ozek prehod. Tekel je. Šibe so žvižgale po zraku in padale nanj. Cunjaste krpe so letele z njegove srajce in kože. Kričal je nekaj, česar nismo razumeli. Zadel sem ga v tilnik in videl, kako se mu je šiba zasekala v meso. Kljub temu je pritekel do konca dvostopa, kjer se je zgrudil.
Zgrabili so ga in dvignili. Stokal je.
»Naprej!« je kričal vojaški ječar.
Ubežnik je izbuljil oči, slina pa se .mu je pocedila iz odprtih ust. Ustnici sta mu bili razgrizeni. Zopet je tekel, šibe so ga zadevale, kri /e tekla, odpadali so mu drobci živega mesa. Skakal je, se upogibal, med tekanjem zavijal kot pes, se branil z razbitima in oteklima rokama, ju kriče umikal, kadar ga je zadel udarec do kosti in se ob' koncu dvostopa sesedel kot prazna vreče.
STRAN 12
VESTNIK, 20. JANUARJA 1983
 ČRNI PETKI
ZA GOSTILNE IN TRGOVINE l
V uredništvu Vestnika smo se odločili, da letošnje številke nekoliko popestrimo z Ves-tnikovimi akcijami. Te akcije bodo poskušale kritično obdelati problematiko, ki včasih pesti tudi vas, dragi bralci. Teme bodo v glavnem iz vsakdanjega življenja. Seveda vam ne moremo vnaprej izdati podrobnosti — to naj ostane zaenkrat še majhna skrivnost, saj kako bi sicer podrezali v »žuljave« probleme. Prvo tako akcijo smo izvedli v občini Ljutomer. Stržnim in sanitarnim inšpektorjem smo se napotili na tako imenovane leteče preglede
v nekatere trgovine in gostilne. Trgovine so bile v glavnem od TP Vesna, gostilne pa v lasti zasebnikov (izjemi sta bili v Jeruzalemu). In kaj je obsegal takšen leteči pregled inšpektorjev? Tržna inšpektorica Dragica Škerjanec si je v prodajalnah ogledala cenike, rok trajanja izdelkov, knjige pritožb, knjige povpraševanja in še vse ostale drobne stvari, ki spadajo v njeno pristojnost. Sanitarni inšpektorje bil Nace Žunič. Njegovo področje: oporečnost živil, splošna higiena v lokalih (pa naj so bili to trgovski ali gostinski)...
NAJPREJ v VERŽEJ
Prvi naš obisk'je bil namenjen Veržeju. Cilja: Trgovina Narcisa in gostilna Bobnjar. Najprej smo se podali na delo v trgovini. Po skoraj enournem pregledu večine živil in prostorov sta inšpektorja prišla do naslednjih ugotovitev: V trgovini niso prodaj ali oporečnih živil, tudi blago je bilo v
^utarni inšpektor Nace Zunič je v letečih pregledih kontroliral W)oporečnost živil. V glavnem je bilo vse v redu, brez večjih Prekrškov.
TEDEN DNI POZNEJE TUDI V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU
glavnem pravilno označeno s cenami na vsakem posameznem izdelku, rok trajanja pri nobenem izdelku ni Potekel, le v oddelku za živila so manjkali kartončki, ki bi označevali vrste živil. V knjigo pritožb in pripomb ni bilo vpisano ničesar — torej so Veržejci v glavnem zadovoljni s postrežbo (mogoče Pa je bila knjiga tudi malo preveč skrita kupcem), ali pa Je resnično vse tako v redu,
Mnenje trine inšpektorice Dragice Škerjanec:
Takšni leteči pregledi, kot smo jih opravili sedaj, kažejo na določeno površnost, predvsem v trgovinah. Bolj je to opazno v manjših trgovinicah z dvema ali tremi trgovci, ki težko skrbijo za We artikle, a z malo volje se bo to dalo odpraviti. Pri zasebnih gostilnah bi podrobnejši pregledi pokazali marsikaj, vendar se v Podrobnosti nismo spuščali Leteči pregledi v lokalih, pa najsi bodo to trgovski ali gostinski, so potrebni, saj tako stalno sproti opozarjamo na pomanjkljivosti Je pa nekaj: v glavnem so napake ’d Prekrški, ki smo jih opazili v nekaterih lokalih, isti in se že dalj časa ponavljajo, to so predvsem težave okrog normativov, cen in Podobno. Z večkratnimi zapovrstnimi obiski pa bi lahko te stvari verjetno odpravili
da ni pripomb. V knjigi povpraševanja je bilo sicer zapisanih nekaj artiklov, ki so primanjkovali, a so bile pripombe v glavnem rešene. Tudi na račun higiene sanitarni inšpektor ni imel veliko pripomb,, tako da smo iz trgovine odšli še kar zadovoljni.
Gostilna Bobnjar slovi daleč naokoli, saj v njej resnično znajo ustreči gostom. Kako pa je bilo ob strogem Pregledu inšpektorjev? V glavnem dobro, saj razen pripombe o prodaji mošta — zanj namreč ni bilo obeše
nega cenika, zaradi česar je bila lastnica kaznovana s 500 dinarji — ni bilo bistvenih pripomb. V pogovoru z lastnico Albino Bobnjar smo povprašali tudi o obisku. Nič kaj ni bila zadovoljna, saj se je po uvedbi bonov promet zmanjšal skoraj za 50 odstotkov. Tudi disko ni več tako privlačen, do Veržeja se je pač potrebno pripeljati. Začetek naše akcije je bil torej dokaj spodbuden.
Vrstni red obiskov v Križevcih je bil takšen kot v Veržeju, le da smo v Križevcih lahko izbirali med več gostilnami, a o tem pozneje. Prvi obisk je bil namenjen Marketu v Križevcih. Tudi tu ni bilo kakšnih posebnih težav, saj se je skoraj v celoti
ponovila slika iz Veržeja. Založenost z nekaterimi izdelki, ki jih sicer primanjkuje, je dobra (povedati moramo, da je naša akcija potekala še v minulem letu, v mesecu novembru in decembru), tako da so takrat vse trgovine imele sladkor, moko in pralni prašek. Prodajali pa so jih v glavnem v popoldanskih urah. Neverjetno je nekaj: namreč to, da so trgovine tudi ustrezen kraj za nabavo nekaterega drobnega inventarja za gospodinjstvo, seveda takole pod roko in brez plačila. V skoraj
vseh trgovinah so zmanjkali termometri, ki jih imajo trgovci, da kontrolirajo temperature v skrinjah, kjer hranijo mleko in mlečne izdelke. Seveda sojih zmaknili. kupci, ki se držijo načela: »Znajdi se, kakor veš in znaš.« Nekateri se pač znajo. Poseben problem, ki pravzaprav ni problem, pa se je v Križevskem Marketu le pojavil. Namreč dokaz, kako načrtujemo nekatere stvari. V trgovini se nabere vsak dan precej denarja. In ta denar morajo dvakrat na dan voziti v banko v Ljutomer, kajti novo poslopje križevske banke ne premore navadnega nočnega trezorja. Tako gresta bencin in čas odgovornih, da prepeljejo denary Ljutomer. Stroški za vgradnjo nočnega trezorja bi bili verjetno dosti manjši.
Po obisku v trgovini smo šli v gostilno. V Križevcih so tri. Odločili smo se za gostilno Irene Slavič. Tudi v tej gostilni ni šlo brez bloka za 500 dinarjev. Vzrok: krom
Je že potekel rok uporabnosti? So cene dobro označene? Kakšna je založenost z blagom? Vsa ta vprašanja je reševala tržna inšpektorica Dragica Škerjanec.
pirček (popularno imenovan tudi pommes frittes) so prodajali po višji ceni, kot pa je to dovoljeval potrjen cenik. Sicer pa so bile pripombe tudi na premajhno kuhinjo, drugih večjih pa ni bilo. Se isti dan smo se odpravili v Bučkovce.
V BUČKOVCIH SO IMELI
SREČO
Tako bi lahko rekli, saj v gostilni Izidorja Slekovca nismo opravili ničesar, ker ni bilo električnega toka. Verjetno pa bi se kaj našlo (vsaj po pripovedovanju inšpek-toijev) — a nič za to. Zaradi istega vzroka skoraj ne bi opravili ničesar tudi v novi blagovnici v Bučkovcih, a kmalu po prihodu v trgovino so napako odpravili in pregled v trgovini je bil opravljen. Ob dobro založenih policah, tudi z blagom, ki ga ni bilo dobiti vedno in povsod. nismo našli ničesar takšnega, kar bi grobo kršilo
predpise in tako smo kmalu (skoraj zadovoljni) odšli. Že med potjo smo se dogovorili, kam bomo šli prihodnji petek. Tokrat smo izbrali Jeruzalem.
V JERUZALEMU KAŽE NA KATASTROFO
Že na začetku smo pričakovali precej »zanimivih« stvari v gostišču v Jeruzalemu in nismo se prevarali. Ne najboljše higienske razmere (ki so posledica neustreznih prostorov in njihove razmestitve — sanitarije, kuhinja in ostalo), staro poslopje, in če k temu prištejemo še neskladje med cenami na ceniku in cenami, ki so jih potrdili ustrezni občinski organi, vse to sta inšpektorja kaj kmalu ugotovila. Seveda niso pomagali izgovori, da so tiste cene na ceniku prave, da čistijo vsak dan sproti... Slediloje resno Opozorilo, do katerega datuma morajo prostore očistiti in poiskati ustrezna potrdila o dovoljenih cenah, sicer bodo prijavljeni zaradi gospodarskega prekrška in gostišče bodo zaprli. Kljub temu pa ni šlo brez blokov z mandatno kaznijo. Seveda smo se nekaj dni pozneje pozanimali, kako so v gostišču Jeruzalem odpravili pomanjkljivosti in inšpektorja sta potrdila, daje vse v najlepšem redu — vsaj s cenami in splošno higieno. A kaj, ko bo tako verjetno kak teden ali mesec, potem pa bo vse spet po starem.
Trgovinico v Jeruzalemu bi vsekakor lahko prišteli med čistejše, saj je bilo skladišče lepo urejeno, tudi založenost je bila zadovoljiva, a na žalost so manjkale cene pri izdelkih, tako daje tržna inšpektorica kaznovala prodajalko z mandatno kaznijo. Nič bolje ali slabše ni bilo v trgovinici v Radomerju. Podobna slika. Dobro urejen prostor za trgovino in skladišče. založenost zadovoljiva. higiena tudi, a med cenami in artikli kot kaže ni prijateljstva, saj skoraj nikjer ni bilo vidno označenih cen. Zato tudi 200 dinarjev kazni.
Našo akcijo smo tako pripeljali skoraj do konca.
Manjkal je samo podroben pregled v Ljutomeru — že zaradi primerjave z ostalimi kraji in da ne bi bilo kakšne zamere, češ pri nas ste bili, v samem mestu, skoraj pri vas doma, pa ne pometate. In tako je zadnji dan akcije bil namenjen samo Ljutomeru.
NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI PRLEKA
Tokrat se je ekipa inšpek-toijev nekoliko spremenila: Dragica Škerjanec, tržna inšpektorica, Zdenka Potisk, inšpektorica za delo, in Majda Lindič, sanitarna inšpektorica.
Čas na žalost ni dopuščal več kot le obisk v gostišču Prlek v lasti DO Ljutomer
Mnenje sanitarnega inšpektorja Naceta Žuniča:
Sanitarno-higienske razmere v obiskanih objektih so v glavnem zadovoljive, čeprav bi lahko bile boljše. V večini gostinskih lokalov so nekateri prostori odločno premajhni ali kako drugače neustrezni, kar bi v bodoče kazalo popraviti ali odpraviti. Osebje zelo skrbi za redne zdravniške preglede — predvsem tistih, ki so v stalnem stiku z živili. Tudi v trgovinah je stanje zadovoljivo, čeprav ne tako, kot bi lahko bilo. Hrana in živila so v glavnem neoporečna, tako da potrošniki dobijo resnično dobro in užitno hrano in živila. Ponekod so zanemarjene omarice za shrambo obleke in predmetov osebja, kar bi z večjim redom lahko odpravili. V glavnem pa je stanje povsod v mejah dovoljenega.
čan. A že tam je bilo dela dovolj, saj so vse tri inšpektorice imele pripombe na to in ono. Že sama kuhinja je neustrezna, saj je za takšno gostišče premajhna in oprema je dokaj zastarela. V gostišču so tisti dan imeli pač »srečo«, daje bil praznik in gostje so dodobra napolnili lokal. Na žalost je kljub temu bila higiena tako slaba, daje sanitarna inšpektorica postavila zahtevo, da lokal najkasneje v štiriindvajsetih urah očistijo in uredijo tako da bodo zadovoljeni vsi higienski in sanitarni predpisi.
V gostišču Prlek se je ekipa v glavnem zamenjala. Sanitarni I inšpektorici Majdi Lindič ni ušla nobena pomanjkljivost.
raj nobene druge gostinske ponudbe. Prlek pa je gostilna z dolgoletno tradicijo. Če k temu prištejemo še primerno lokacijo in možnost uporabe vrta (kar je v starih časih bila prav pogosta navada, saj so bile tam tudi vrtne zabave in veselice) je na dlani, da bi se investicija v modernizacijo opreme in adaptacijo lokala izplačalo.
V DO Ljutomerčan bodo o tej možnosti morali kaj kmalu pričeti razmišljati, saj bo drugače to gostišče naprej še le životarilo, dokler ne bo enkrat propadlo. Škoda bi ga bilo.
KONČNI OBRAČUN ALI NAŠA OCENA
Tako smo prišli do konca. Pravzaprav to ni konec, kajti verjetno bomo še kdaj naredili podobno skupno akcijo. In kaj smo ugotovili?
Najprej delo inšpektorjev: bili so temeljiti in popustljivi. Marsikje bi lahko nastopili ostreje kot so, kajti napake so včasih bile takšne, da so bili grobo kršeni vsi
predpisi in zakoni. Verjetno včasih res zaleže mandatna kazen ali vsaj opozorilo — a le za kratek čas (to smo ugotovili tudi po starih zapisnikih. kjer črno na belem piše, da se isti prekrški ponavljajo). Trgovine so bile dobro založene in večjih nepravilnosti v poslovanju ni bilo. Higiensko so bile na višini in tudi blaga, ki bi mu pretekel rok uporabe, ni bilo na zalogi. Obiskali smo skoraj vse večje trgovine zunaj Ljutomera. Vodje teh poslovalnic poznajo svoje stranke, vedo kaj potrebujejo in temu primerna je tudi založenost trgovin. Vsekakor pohvale vredno.
In gostilne?
Ocena je v glavnem zadovoljiva. kljub temu paj zasebniki več ali manj ne morejo iz svoje kože — dinar na dinar... Včasih pri
in gostišča, ki kaj veljajo) — bi se ponekod dalo marsikaj spremeniti — na bolje. Kuhinje so povsod premajhne, tudi hladilne naprave, saj so živila največkrat pomešana (neustrezno seveda) skladiščni prostori pa ponekod komaj ustrezajo normativom. A kakorkoli že — stanje kot je. je zadovoljivo, da bi le ostalo tako. Seveda pa je vprašanje — če je povsod tako.
In to bi bilo vse. Če imate spoštovani bralci tudi vi kak predlog za Vestnikovo akcijo. nam ga sporočite. Odzvali se bomo.
DUŠAN LOPARNIK
20. JANUARJA 1983
STRAN 13
šport
RAZGOVOR Z ANGELO KOLAR - PREDSEDNICO ODBO RA ZA ŠOLSKI ŠPORT PRI ZTKO MURSKA SOBOTA
SŠD pomemben dejavnik v telesni kulturi
Šolska športna društva v Pomurju so dobro razvita. Kakšno je stanje v soboški občini in s katerimi problemi se srečujejo, o tem smo se pogovarjali z Angelo Kolar — predsednico odbora za šolski
sport pri ZTKO Murska Sobota. — Kakšno je torej dejansko stanje ŠŠD v soboški občini?
»Vsoboški občini deluje 20 šolskih športnih društev, od tega 16 na osnovnih in 4 na šolah usmerjenega izobraževanja. Tekmovanja se odvijajo v okviru sektorja, le finalisti se srečujejo na občinski-ravni.«
— Kakšen je program ŠŠD in kako ga uresničujete?
»Vsa dejavnost ŠŠD je nadgradnja telesne vzgoje. To dejavnost uresničujemo v dveh osnovnih smereh: uresničevanje programa samoupravne organiziranosti in programa in nalog telesne kulture. Pod programom in nalogami telesne kulture razumemo množični in tekmovalni program. Namen množičnega programa je privzgojiti potrebo po vsakodnevni telesno-kultumi aktivnosti, organizacija medrazrednih tekmovanj, planinskih izletov, pohodov, obujanje tradicij NOB, učenje plavanja in smučanja, organizacija trimskih akcij in tekmovanje za športno značko. Pod tekmovalnim programom pa razumemo vadbo v krožkih. Ti so namenjeni tistim, ki se želijo v določeni panogi izpopolniti in uveljaviti svoje sposobnosti, to pa je že selektivno delo. Program ŠŠD je sestavni del načrta šole.«
— Kakšne jra so možnosti delovanja ŠŠD v celodnevni šoli?
»V celodnevni šoli so boljše možnosti in pogoji za telesno vzgojo. V to šolo so vključene interesne dejavnosti, ki na šoli obstajajo. Učenci so na več straneh hkrati. O kakšnem množičnem programu, kot je organizacija medrazrednih tekmovanj in podobno, v času pouka ni govora. To je preneseno na proste dneve, soboto ali nedeljo. Pri nas se celodnevna šola šele uvaja in prihodnost bo pokazala, kako se bo obneslo delo ŠŠD.« — Na kakšen način pa v ŠŠD uresničujete želje in potrebe učencev?
»Učenci prek svojih delegatov sodelujejo pri sestavi programa ŠŠD. Pri tem se upoštevajo tudi tradicija kraja in pogoji, v katerih dela šola. Med učenci je najbolj priljubljen anketni način zbiranja podatkov.«
— Menite, da je v ŠŠD dovolj poskrbljeno tudi za tisto kategorijo učencev, ki imajo manj gibalno izobrazbo?
»V množični program ŠŠD se lahko vključi vsak, učenec, ki čuti potrebo po telesni aktivnosti. Prikrajšan pa je seveda za sistematično delo v tekmovalnem programu, kjer so vključeni učenci, ki kažejo sposobnosti in nagnjenja do določenih panog.« — Kakšna pa je vloga mentorja v ŠŠD in ali to vlogo opravljajo le učitelji telesne vzgoje?

JUDO
Novi mojstri juda
Judo Partizan Murska Sobota namenja posebno skrb tudi strokovnemu izpopolnjevanju članstva. Tako je pet članov preteklo soboto osvojilo nove mojstrske naslove oziroma pasove. Dosedanja nosilca najvišjega šolskega pasu 1 KYU Tomi Mihalič in Franc Fajhtinger sta uspešno opravila izpita za I. DAN mojstrski črni pes in tako postala nova mojstra juda. Dosedanja nosilca mojstrskega črnega pasu I. DAN Marjan Slak in Danijel Kisilak sta uspešno opravila izpita za II. DAN mojstrski črni pas, Oskar Šooš, dosedanji nosilec 11. DAN črnega mojstrskega pasu, pa je uspešno opravil izpit za III. DAN črni mojstrski pas.
ODBOJKA_
USTANOVNA SKUPŠČINA POMURSKE ZVEZE
V soboto, 22. januarja 1983, ob 10.00 uri bo v prostorih gasilskega doma v Murski Soboti ustanovna skupščina odbojkarske zveze Pomurja, ki jo je pripravil iniciativni odbor. Na skupščini bodo sprejeli program dela in izvolili novo vodstvo. Na novo ustanovljena odbojkarska zveza Pomurja bo že v soboto, 29. januarja 1983. organizirala mednarodni odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile ekipe z Madžarske, iz Novega mesta in Pomurja.
»Delo mentorja se prične že v procesu redne telesne vzgoje. Program šolske telesne vzgoje usklajuje in povezuje z možnostmi in interesi učencev. Navaja učence k samostojnemu organiziranju in vodenju dejavnosti. Skupno z učenci skrbi za realizacijo programa, nekatere naloge opravlja samostojno v korist celotne organizacije ali posamez
nih članov društva, tako da samouprava in iniciativa učencev nista okrnjeni. Mentor društva je učitelj telesne vzgoje. V vadbo vključujemo kolega na šoli in učence, ki so opravili seminar za vodnike. Z veseljem pa sprejmemo vsakega, zunanjega sodelavca, na žalost pa ni prevelike ponudbe.«
— Kako je z nagrajevanjem mentorskega dela v SŠD?
»Mentorsko delo je sestavni del 42-urnega delavnika oziroma letnega fonda ur. Veliko volje, samoodrekanja in ljubezni je vloženega v to delo. O kakšnem posebnem nagrajevanju ne moremo govoriti.«
— Večina društev se srečuje s finančnimi težavami. Kako je to v ŠŠD?
»Odbor za šolski šport pri ZTKO financira društva po naslednjih kriterijih: po rezultatih tekmovanja za najbolj množično in samoupravno organizirano ŠŠD, sodelovanje s KS, in udeležbo v množičnem programu. Društva pa si zagojavljajo še dodatna sredstva. Vključujejo se v razne delovne akcije, kot so obiranje grozdja, jabolk, zbiranje odpadnega papirja, steklenic, pogozdovanje, del sredstev pa zberejo tudi s članarino.
— Kakšne pa so usmeritve oziroma možnosti nadaljnjega razvoja ŠŠD?
»Vbodoče si zamišljamo večjo odprtost in sodelovanje s KS, vključevanje zunanjih sodelavcev in sodelovanje s strokovnimi odbori za šolski šport. Predvsem pa si želimo, da bi telesna vzgoja in ŠŠD dobila na šolah tisto mesto, ki jim pripada in ga družba tudi priznava.«
Feri Maučec
Zalaznik in Kovač na pripravah
V Poreču so od 17. do 27. januarja zvezne mladinske priprave ožjega in širšega kroga kandidatov za državno mladinsko in pionirsko reprezentanco, na katere je zvezni kapetan Cveto Frank poklical tudi tri Sobočane Zalaznika, Kovača in Močana, predvsem zaradi dobrih iger in rezultatov na polovici sezone. Zalaznik in Kovač se priprav udeležujeta, dočim se je Močan pripravam odpovedal. M. U.
Cankova in Tišina
Na občinskem prvenstvu šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško, ki je bilo na strelišču v Murski Soboti, je sodelovalo 86 pionirjev in pionirk, od tega 69 pionirjev in 17 pionirk zli osnovnih šol.
Rezultati — pionirji — ekipno: 1. SŠD Tišina 467, 2. ŠŠD Cankova 445 in 3. ŠŠD Šalovci 437 krogov. Posamično: 1. Sapač (Cankova) 171, 2. Števanec (Tišina) 161 in 3. Gider (Tišina) 160 krogov. Pionirke — ekipno: 1. ŠŠD Cankova 325, 2. ŠŠD D. Šumenjak MS 307 in 3. ŠŠD Šalovci 277 krogov. Posamično: 1. Iskra (Cankova) 145, 2. Horvat (Šalovci) 141 in 3. Kreft (Tišina) 127 krogov.
KOŠARKA — SLOVENSKA LIGA
Pomurje: Rogaška 53:54
V zadnjem kolu prvega dela tekmovanja v slovenski ženski košarkarski ligi je vodeča Rogaška v derbi tekmi za prvo mesto premagala Pomurje. Čeprav so Sobočan-ke v prvem polčasu igrale izredno dobro in prepričljivo vodile, so si v nadaljevanju zapravile zmago. Koše so dosegle: Koren 19, Žitek 19, Kardoš 6, Benko 4, Šiško 3 in Merklin 2.
Pomurje: Elektra 93:90
Košarkarji Pomurja so v tekmovanju druge slovenske lige šele v podaljšku premagali ekipo Elektre. Največ košev za Pomurje so dosegli: Sakovič 26, Rajbar 23 in Marinič 19.
___KARATE_______________
Sobota četrta
V Rušahje bil 6. tradicionalni turnir v karateju za pokal Pohorskega bataljona. Tekmovanja seje udeležila tudi ekipa Murske Sobote v postavi: Boj-nec, Pajič, Kočar, Bokan, Horvat in Zadravec ter osvojila četrto mesto.
___NAMIZNI TENIS________
ZMAGAL KRZNAR
Partizan Ljutomer je. pripravil namiznoteniški turnir za posameznike in dvojice. Sodelovalo je 28 posameznikov. V posamični konkurenci je zmagal Krznar (Part.) pred Vargazonom (Cven), Blagovičem in Magdičem (Kamen-ščak). V dvojicah sta zmagala M. Ficko—Magdič (Kamenščak) pred Krznar—T. Fiko (Part.), Babič—Novak in Vargazon—Dolamič (Cven).	T. Ficko
KOŠARKA — II. SELEKCIJA
V obeh konkurencah OVEZ
Končano je bilo predtekmovanje v okviru pionirskega festivala drugih selekcij v košarki za pionirje in pionirke Pomurja. Največ uspeha so imeli predstavniki OVIZ iz Murske Sobote, ki so zmagali v obeh konkurencah. Med strelci je bil pri pionirjih najboljši Gabor (OVIZ) z 81 koši pred Timarjem (Lendava) 49 in Gombocem (Radenci) 39 košev. Pri pionirkah pa je bila najučinkovitejša Kuhari-čeva (OVIZ) s 50 koši pred Satler-jevo (Radenci) 36 in Drvaričevo (Radenci) 28 košev. Prve tri ekipe pionirjev in pionirk so se uvrstile v finale.
Pionirji			
OVIZ I. Ms	4 4 0	220:48	8
Lendava	4 3 1	168:136	6
Tišina	4 2 2	87:114	4
Radenci	4 1 3	138:191	2
OVIZ II. MS	4 0 4	78:202	0
Pionirke OVIZ I. MS	3 3 0	129:20	6
OVIZ 11. MS	3 2 1	64:87	4
Radenci	3 0 3	18:102	0
Tišina	3 0 3	18:102	0
Dušan Dundek
____NAMIZNI TENIS„________________________________
VEČ PRIČAKOVALI
Zvezni mladinski turnir »LOVRO RATKOVIČ«, kije bil v Osijeku, je letos zbral rekordno število nastopajočih-okrog 250 iz 48 jugoslovanskih klubov. Štirje Sobočani — Zalaznik, Kovač, Močan in Benko — niso dosegli tistega, kar seje od njih pričakovalo, posebno še, ker so bili kar trije postavljeni za nosilce oziroma podnosilce skupin. Vidi se, da so Sobočani v precej slabši formi kot na začetku sezone, in če bodo hoteli na bližnjih republiških ter državnih prvenstvih dosegati boljše rezultate, se bodo morali na ta tekmovanja temeljiteje pripraviti.
V posamezni konkurenci mladincev, kjer je nastopilo 145 igralcev, je najboljši rezultat dosegel Zalaznik z uvrstitvijo med najboljšo osmerico in potem naletel na najboljšega jugoslovanskega mladinca Lupuleska, s katerim je izgubil z 0:2. Močan ih Benko sta izpadla že v prvem kolu, ko zlasti preseneča poraz Močana, Kovač pa je zmagal v prvih dveh kolih in se uvrstil med najboljših 32, potem pa nepričakovano izgubil s Špeličem iz Kočevja z 0:2. Benko in Močan sta zaigrala precej bolje v igri dvojic, ko sta nepričakovano premagala nosilca dvojico Seki—Panič z 2:1 in se uvrstila med najboljšo osmerico. Za polfinale sta izgubila z dvojico Karlovič—Primorac z 0:2. Popolnoma pa je odpovedala dvojica Zalaznik—Kovač, ki seje uspela uvrstiti le med najboljših 16 in potem izgubila v igri z dvojico Grbič—Nadžidaj. Sicer pa je turnir pokazal, da slovenski mladinci v zvezni konkurenci ne pomenijo veliko, saj še zdaleč ne dosegajo rezultatov, ki sojih pred nekaj leti njihovi vrstniki. M. U.
Mirko Unger drugi
Četrti Jakhlov memorial, kije bil v Zalogu pri Ljubljani, je zbral čez 130 igralcev in igralk — pionirjev in pionirk — iz vse Slovenije. Pomurce so zastopali predstavniki iz Murske Sobote in Gornje Radgone ter v nepopolni sestavi dosegli solidne rezultate.
Največji uspeh so zabeležili v konkurenci mlajših pionirjev, kjer je Mirko Unger zasedel odlično 2. mesto, potem ko je v polfinalu premagal Špeliča iz Kočevja z 2:1 ter v finalu izgubil s Smrekarjem iz Zaloga z 0:2. Treba je povedati, da so nastopili vsi najboljši mlajši pionirji iz Slovenije. Med najboljših 16 sta se uvrstila še Fridrih in Gerendaj.
V konkurenci pionirjev so Sobočani nastopili breznajboljših. Dober rezultat je spet zabeležil Mirko Unger, ki seje uvrstil med osem prvih. Med najboljših 16 so se uvrstili Lazar ter Nataša Vogrinc in Tanja Sinic pri pionirkah, pri mlajših pionirkah pa predstavnici Radgone Drozd-kova in Vogrinčeva.	M (,
OBČINSKO STRELSKO PRVENSTVO MS
NASTOPILO NAD STO STRELCEV IN STRELK
Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za mladince, mladinke, člane in članice. Tekmovanja so se udeležili 104 strelci in strelke. Najmočneje so bili zastopani člani, kjer je nastopilo 14 ekip.
Rezultati — mladinci — ekipno: 1. SD Cankova 1004 krogov, 2. SD Tišina 968, 3. SD Noršinci 963 krogov. Posamično: 1. Pertoci (Tišina) 358. 2. Kreft (Gederovci) 351, 3. Kuzma (Cankova) 342 krogov; Mladinke — ekipno: I. SD Noršinci982,2. SDSkakovci906in3.SDCankova 865 krogov. Posamično: 1. Šinko (Skakovci) 349, 2. Belšak (Noršinci) 342, 3. Kodila (Noršinci) 335 krogov; Člani — ekipno: 1. SD Noršinci 1378, 2. SD Mura 1378, 3. SD Kovinar 1370 krogov. Posamično: 1. Balaško (Šalovci) 374, 2. Turner (Noršinci) 365 in 3. Flisar (ABC Pomurka) 360 krogov; Članice — ekipno: 1. SD Mura 824, 2. SD Boris Kidrič MS 656, 3. SD Noršinci 573 krogov. Posamično: 1. Vogrinčič (BK) 335, 2. Toth (Mura) 321 in 3. Rumež(BK)321 krogov.
____MURSKA SOBOTA_____________________________
ZAČETNI PLAVALNI TEČAJ
Partizan Murska Sobota skupaj z ZTKO organizira začetni plavalni tečaj v bazenu v Radencih. Tečaj se bo začel prvega februarja 1983, nanj pa se lahko prijavijo vsi, ki se želijo naučiti plavati, ne glede na starost. Zlasti pa je zaželjeno, da se tečaja udeleži čimveč odraslih. Cena skupaj s prevozom znaša 350 dinarjev. Prijave zbira ZTKO Murska Sobota, telefon 21-428.
F. Maučec
PRIZNANJA IN NAGRADE ZA TELESNOVZGOJNO DELO
Društvo pedagogov telesne vzgoje občine Murska Sobota je na letnem občnem zboru ocenjevalo svoj* delo in sprejelo program za nadaljnjo usmeritev. Ob tej priliki so zaslužnim pedagogom podelili priznanja in nagrade. Te so prejeli: Evgen Titan, Janko Rožman in Ludvik Janža.
EVGEN TITAN — profesor telesne vzgoje na srednješolskem centru pedagoške usmeritve v Murski Soboti je prejel priznanje za dolgoletno in uspešno delo na gimnaziji, ekonomski srednji šoli, šoli za telesno vzgojo in srednješolskem centru tehnično-pe-dagoške usmeritve in za uspešno delo z mladino v mnogih teiesno-vzgojnih organizacijah. Pomemben je njegov prispevek pri razvoju šolskega športa in šolskih športnih društev. Da bi bil še dolgo tako vitalen In da bi bil v spodbudo mlajšim generacijam pedagogov, so mu izrekli skromno, vendar pomembno priznanje.
JANKO ROŽMAN — profesor telesne vzgoje na osnovni šoli v Bakovcih je prejel priznanje za uspešno delo na področju telesne kulture na osnovnih šolah pri Gradu in Bakovcih, prav tako pa tudi za prizadevno delo v šolskem športnem društvu in uspešno povezovanje društva z organizacijami v krajevni skupnosti. Bil je tudi pobudnik mnogih množičnih telesnokultu-mih akcij v soboški občini. Ob vsej pozornosti, ki mu jo družba izkazpje za njegovo delo v telesni kulturi, so mu stanovski kolegi dodali še eno pomembno priznanje za uspešno vsestransko delo na področju telesne vzgoje.
OBČNI ZBOR KK LJUTOMER
Letos štiri prireditve v Pomurju
Člani konjeniškega kluba Ljuto-mer so v lanskem letu zmagali M vseh pomembnejših dirkah. Tak« je Fegrina z Alojzem Slavičem h Križevec kot najuspešnejša v lanski sezoni zmagala na vseh treh jug0* slovanskih kasaških derbijih (poskusni, redni in naknadni) in «> spominski dirki za pokal maršala Tita na Brdu. Uspešna je bila tudi Dimitrija z Markom Slavičem h Ključarovec, ki je zmagala «• jugoslovanskem kasaškem marato-nu. Prva tri mesta pa so Ljutomer čani osvojili tudi v krožni dirki S prvenstvo Slovenije ter zmagali n« številnih drugih dirkah. Poleg tekmovalnih uspehov, ki so zavidanj« vredni, pa so pomembne uspeh« dosegli tudi na organizacijske® področju, pri zbiranju lastnih sredstev, brez katerih si ne bi mogli zamisliti normalnega delovanj«’ ter pri urejanju hipodroma I« pripadajočih objektov, kjer so law opravili okrog 500 prostovoljnih delovnih ur. To so z zadovoljst' vom ugotovili na občnem zbor« kluba, ko so ocenjevali svoje del« in se dogovarjali o bodočih nalogah. Udeležence občnega zbodi :med katerimi je bilo tudi več g«* (stov, so predsednik upravnega od-Ibora Janez Kuhar in predsedniki jposameznih komisij podrobnej« ’seznanili z opravljenim pom*®' Ibnim delom in uspehi, hkrati P« itudi opozorili na težave, s katerimi :so se srečevali.
Na občnem zboru so sprejeli program dela za letošnje leto t*r koledar tekmovanj. Letos so- * Pomurju predvidene štiri konj«' niške prireditve. Za otvoritev sezf ne bo 25. aprila 1983 v Ljutomer« velika konjeniška prireditev, kj*c bo predvidoma kot vselej doslej tudi prva krožna dirka za prvenstvo Slovenije kot osrednja dirk«-Druga konjeniška prireditev bo * Ljutomeru 5. junija posvečen« prazniku občine Ljutomer. Osrednja točka pa je predvidena mednarodna dirka, na katero bodo povabili tekmovalce iz Avstrije in« Madžarske. Tretja dirka bo v Gornji Radgoni v času kmetijsko-H' vilskega sejma. Datum četrte dirke pa bodo morali uskladiti s prireditvami ostalih slovenskih konje* niških klubov.
LUDVIK JANŽA — predmetni učitelj na osnovni šoli D-oktober v Beltincih je prejel priznanje za uspešno delo na področju telesne vzgoje na šoli, prav tako pa tudi za prizadevno delo v šolskem športnem društvu na osnovni šoli v Črenšovciii in Beltincih. Ob vestnem, marljivem, strokovnem in pedagoškem delu je veliko storil pri izgradnji šolskih telesnovzgojnih objektov. Bil je med prvimi, ki si Je prizadeval za uvedbo organiziran« zimske in letne šole v naravi-Društvo pedalgogov soboške občine mu je za njegovo uspešno delo izreklo pomembno priznanje.	F. Maučec
STRAN 14
VESTNIK, 20. JANUARJA
kronika
z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
NESREČA V GOZDU
v prejšnjem tednu je bilo na območju Pomurja več drobnih tatvin. Kaže, da smo do svojega težko pridobljenega Premoženja še vedno brezbrižni: stanovanj ne zaklepamo vselej, ko jih zapustimo, v javnih lokalih obešamo plašče, ne vzamemo pa iz njih denarnice, na parkiriščih puščamo nezaklenjene avtomobile ... To seveda ni samozaščitno ravnanje. Potemtakem ni čudno, da nam iz stanovanja kak nepridiprav sune denar, kak okrasni predmet, iz avta nam zmanjka fotoaparat, iz plašča denarnica ...
. DOBROVNIK — V nede: po, 9. januarja, je 70-letni Ludvik Szomy iz Dobrovnika 146 odšel v gorice' Ker se dolgo ni vrnil, so ga seveda šli 'skat. Toda nikjer ga ni bilo. Sele ob 2.30 uri drugega dne so ga našli, vendar ni bil več pri življenju. Ko se je vračal iz vinograda, je (kot domnevajo) spregledal mostno ograjo in padel v 4 metre globok Potok in se v 80 centimetrov globoki vodi zadušil.
RAZKRIŽJE - 10. januarja ob 12.50 uri se je zgodila prometna nesreča v Razkrižju. Vzrok: neprimerna hitrost. Telesnih poškodb ni bilo, pač pa je nastala gmotna škoda za 55 tisoč dinarjev. Poročajo, da se je Martin Premuš. iz Bukovca Pri Čakovcu peljal s tovornim avtomobilom iz Ljutomera. Roje v Razkrižju pripeljal v fovi ovinek, mu je nasproti Pripeljal prav tako s tovornjakom Ivan Žinič iz Žebanca Pri Čakovcu. Ob srečevanju Je Premuš sicer zaviral in naposled vozilo ustavil, tega Pa ni mogel storiti Žinič, zato 'e.s prednjim levim delom
trčil v blatnik Premuševega avtomobila.
SPODNJA ŠČAVNICA — Iz Gornje Radgone proti Lenartu se je 11. januarja ob
Postaja milice v Lendavi je ob koncu lanskega leta odkrila storilca vlomnih tatvin v osebne avtomobile, ki so bili parkirani pred gostiščem Lovski dom v Lendavi. Ker vsi oškodovanci niso prijavili pogrešanih stvari, naproša uprava za notranje zadeve v Murski Soboti, da prizadeti to čimprej store na najbližji postaji milice.
0.30 uri peljal z osebnim avtomobilom Stanislav Sven-šek iz Gornje Radgone. V blagem desnem ovinku zaradi hitrosti in poledenelega vozišča ni uspel varno izpeljati ovinka: zaneslo ga je na levi pas, od tam v jarek in naposled na travnik, kjer seje avto večkrat prevrnil. Voznik se je lažje poškodoval, materialna škoda pa znaša 60 tisočakov.
TURNIŠČE — 11. januarja je nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje na domačiji Franca Raja v Čevljarski ulici. Ogenj je zajel ostreš-
vendar mu to ni uspelo. Traktorje namreč začel drseti po klancu navzdol, cisterna se je postavila počez, traktor pa se je nazadnje prevrnil. Šiplič, kije padel na tla, seje hudo poškodoval. Zdravijo ga v murskosoboški bolnici. Materialna škoda na traktorju in cisterni pa znaša 10 tisoč dinarjev.
GANČANI — Delo v gozdu je nevarno. Nesreča se lahko zgodi, čeprav »vse« storiš, da se ne bi pripetila.
Da je temu tako, dokazuje tudi nezgoda 43-letnega Ma-
tije Rousa iz Gančan. 11. januarja je s pomočjo hčerke v gozdu Brešček med Ganča-ni in Beltinci podiral drevje. Ob 17.15 uri sta podžagala 35 centimetrov debel gaber, in ko je začel padati, sta se brž začela umikati. Med padanjem drevesa se je odlomila 10 centimetrov debela veja in Rousu padla na glavo ter mu prizadejala hudo telesno poškodbo.
ODRANCI — 14. januarja ob 5.35 uri je skozi to' vas peljal tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Marjan Kušar s Kristan vrha pri Šmarju. Peljal je mineralno vodo. Pri vaški gostilni se je tovor zaradi neprimerne hitrosti nagnil na eno stran, odtrgala se je stranica in na cesto je zletelo 480 zabojev s slatino. Velika sreča je, da v tej zgodnji jutranji uri ni bilo nikogar v bližini, sicer bi se zgodila še hujša nesreča. Ta prometna nezgoda se je končala s 50 tisoč dinarji škode.
KUNOVA - 14. januarja ob 16.45 uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju družine Marije Špi-lak iz Kunove pri Gornji Radgoni. Ogenj je zajel objekt velik 18 krat 6 metrov. Zgoreli so tudi 2 toni sena, 3 sodi in drugo. Skupna škoda znaša 200 tisoč dinarjev. Požar so omejili gasilci iz Negove, Cerkvenjaka in seveda domačini. Domnevajo, da je do požara prišlo zaradi samovžiga listja.
Š. S.
ČLOVEK IN PROSTI ČAS
ČEBELAR OD PET PA DO
Zdaj imam v njej
motorno žago, brusilni stroj, stroj za oblanje desk, lesno stružnico . . . Zdaj pač ni težko narediti panja ne zame in seveda tudi ne za morebitnega naročnika.”
proizvodnja zaradi čebelarstva ni v senci. No, in če se vrnem nazaj k čebelarstvu, moram povedati, da je Albert aktiven član čebelarskega društva Križevci pri Ljutomeru. Pa ne samo to: tudi preglednik čebel je. Sicer pa je de
V ČEBELARSKI MIZARSKI DELAVNICI — Albert Jandl iz Griave preživlja zimske dni pretežno v mizarski delavnici, kjer ne le da no-pravlja stare panje, ampak tu in tam naredi novega. Foto: Š. S.
Albertova delavnica sicer ni velika, vendar je v njej kar prijetno. Bila je tudi topla, zato se v njej nista zadrževala le naš sogovornik in njegov vnuk, ampak tudi dva siamska mačka . . .
,,Trenutno imam 30 panjev. Ker je doma premalo medu, tudi jaz vozim čebele na pašo na Pohorje. Tam, v okolici Lovrenca, imajo moje čebele svoj drugi dom. Pravzaprav jih ne vozim tja sam, ampak skupaj s svakom, ki je tudi čebelar. Se še kar izplača, saj v dvajsetih letih, odkar čebele prevažam, le dvakrat niso nabrale medu, vsa ostala leta pa ga je bilo kar precej.”
jal, da je zdravstveno stanje čebeljih družin kar v redu.
In s kakšnimi željami jegrlav-ski čebelar stopil v novo leto? Želi si, da bi kmetje spet sejali ajdo, da bi bilo več polj z deteljo, da bi travniki bili polni cvetočih rožic . . . Želi si, da v ihti za drvmi ne bi posekali vseh akacijevih dreves . . .
Lepe želje, mar ne? Bojim pa se, da se ne bodo uresničile. Zategadelj bo moral Albert (kot vsi drugi večji čebelarji) voziti čebele še naprej na pašo v kraje, kjer narava ni tako okrnjena kot pri nas.
S. SOBOČAN
Rekreacija v zimskem bazenu v Radencih
Konferenca sindikata v delovni organizaciji Gorenje-ELRAD je v zimskem času svojim članom omogočila kopanje v pokritem bazenu v zdravilišču Radenske. Vsak član, tako je poročal njihov Informator, lahko po ceni 30 dinarjev dobi po pet vstopnic za kopanje v velikem bazenu. Za tovrstno rekreacijo je med delavci veliko zanimanja, saj so v kratkem prodali več kot 400 kart. Poleg te rekreacije imajo delavci možnost udeležbe na organiziranem smučanju v znanih slovenskih smučiščih in vsakotedensko rekreacijo v telovadnici osnovne šole Jože Kerenčič v Gornji Radgoni.
L. K.
Gasilski občni zbor
Člani GD Sebeborci so se v nedeljo zbrali na Občnem zboru, kjer so ocenili svoje delo v preteklem letu. Ugotovili so, da vseh zadanih nalog niso uresničili, zato so jih uvrstili v letošnji program dela. Precej kritični so bili do tekmovanj, saj so ugotovili, da bi lahko -dosegali še boljše rezultate, če bi bili bolj zavzeti, zlasti mladinska desetina.
V petek pa se je pri njih mudila delegacija, ki so jo predstavljali člani republiške gasilske zveze in občinske gasilske zveze. V prijetnem pomenku so gostom povedali o svojem delu, še zlasti so poudarili dobro sodelovanje s Potrošnikom, kar je prava redkost. Člani delegacije so pohvalili njihova prizadevanja za napredek gasilskega društva.
Simona F.
Nova vodstva
Mladi v vasi Martjanci in Nor-šinci so že v preteklem letu izvolili nova vodstva in s tem sprejeli tudi nova programa dela. Tako v programu ene kot druge mladinske organizacije je zaslediti kulturno dejavnost, šport, družbenopolitično delo in še kaj.
Simona F.
krvodajalci j
je. zgorelo je 5 ton sena in slame, drva in stelja. Skupna škoda znaša 100 tisoč dinarjev. Požar so omejili občani in vaški gasilci ter gasilci iz tovarne Planika. Sumijo, da sta ogenj zanetila 4-letna otroka, ki so jima prišle v roke vžigalice.
VANEČA — Ernest Šiplič.
ČEPINCI — Karel Črnko (6), Jože Žido (6), Jože Kalamar (15), Kristina Kalamar (5). Marija Lenarčič (10), Rozika Žido (9), Štefka Matuš (4), Cecilija Dravec (10). Emilija Korpič (13), Ana Čuk (12), Štefan Ostrič (5), Štefan Trplan (6), Ana Ostrič (8), Štefan Korpič (7), Alojz Matuš (6), Marija Gostanj (6), Jolanka_ Grebenar (9), Jože Vemer (6), Franc Jakič (9), Adolf Časar (3), Marija Časar (8), Cecilija Časar (7), Helena Črnko (11), Jurij Čmko_(8), Marija Barber (14), Kristina Klančar (3). Ana Časar (4),_ Viktor Časar (4), Stanislav Črnko (3), Stanko Grebenar (3), Jože Črnko (16), Milan Časar (1), Rudolf Ožvald (9). Cecilija Žlebič (7), Branko Ožvald (3), Jože Časar (7), Franc Časar (2), Alojz Grah (2).
MARKOVCI — Jožica Gašpar (3), Marjan Ožvald (2), Oskar Pintar (3), Štefan Svetec (3), Franc Gostan (12), Martin Štuhec (4), Anica Matuš(l), Erika Horvat (1), Milan Korpič (3), Marija Korpič (4), Marija Gpmboc(5), Marija Knaus (7), Marija Knaus (9), Adolf Časar (16), Štefan Jakič (4), Marija Jakič (12), Avguština Barber (4), Karel Časar (2), Franc Jakič (5). Viljem Barber (5), Jože Žido (7).
DOKLEŽOVJE— Jožica Balažič (2), Vinko Gjerek (12), Jože Gjerek(23). Jože Gjerek (8), Marija Jerič (15), Marija Zver (11), Pavlina Lukač (2), Stanko Lukač (2), Antonija Brunec (10), Alojz Lopert (5), Lizika Klemenčič (10), Frančiška Gregor (11), Ana Škraban (10), Drago Fras (7), Alojzija Čegoli (6). Marjan Muhič (5). Olga Muhič (6), Uršula Čeh (3), Milan Klemenčič (4), Marija Žižek (10), Elizabeta Vohar (3), Jože Antolin (4), Mirko Ceh (15), StaneZver (4), Valentin Skraban (2), Jože Ošlaj (2), Ivan Jakupak (3), Vlado Poredoš (3), Rafael Jerič (5), Janez Slavič (3). Štefan Jerič (13), Janez Meolic (6), Andrej Čergbli (J), Marija Gyorek (5).
KRVODAJALCI OD DRUGOD — Štefan Bedič (1), Marija Horvat (12). Helena Cor (7), Janez Lanjšček (1), Jože Horvat (7), vsi iz Budinec; Franc Bruner (5), Franc Bruner (16), oba Markovci; Evgen Sapač (12), Borejci; Jože Varga (12). Dobrovnik; Zorka Uzelac (9), Dolenci; Antonija Kovačič (16), Dobrava; Janez Flegar (41), Janez Novak (3), oba PanonijaM.Sobota;JožicaGaspar(3); Dušan Pohovnikar (9), UNZ M. Sobota; Stanka Žganjar (24), Panovci; Karel Šoš (2), Veščica.
HVALA ZA SODELOVANJE
umrli
OBČINA GORNJA RADGONA — Lovrenc Korošak, 67 let, Jamna; Franc Sterniša, 56 let, Lokavci 28; Alojzija Kranjc, 75 let, Negova; Jakob Cafuta, 57 let, Turjanski vrh 12; Franc Zuman, 61 let, Radenci, Ljutomerska 15; Franc Rožman, 62 let, Grabonoš 11; Franc Kežmah, 65 let, Radenci, Kapelska cesta 39; Janoš Serec, 77 let, Črnci 39; Henrik, 77 let, Zbigovci; Janez Brunčič, 78 let. Spodnji Ivanjci 28; Frančišek Kolarič, 80 let, Okoslavci 60; Janez Knez, 80 let, Pogled; Marija Šafarič, 58 let, Boračeva 56; Amalija Vukan, 69 let, Črnci 13; Marija Jurkovič, 69 let, Stanetinci 20; Marija Fridau, 73 let, Zbigovci 39; Eristina Steinfelser, 74 let, Negova 13; Terezija Domanjko, 76 let, Stara gora 9; Ana Kaučič, 86 let, Hercegovčak 34; Marija Hari, 88 let, Žiberci 21; Antonija Fekonja, 90 let, Barišnjak 24; Marija Brezinščak, 94 let, Drobtinci.
OBČINA LENDAVA — Mirko Bukovec, 72 let, Kobilje 81; Katarina Soke, 87, Dolga vas 72; Radovan Grahovec, 45 let. Gornji Lakoš 33; Janez Nemec, 47 let. Dolnji Lakoš 57/a; Koloman Žižek, 51 let, Dolga vas 4; Ivan Gjerek, 51 let, Dolnja Bistrica 156; Štefan Koren, 57 let, Dolnja Bistrica 20; Jože Magdič, 58 let, Lendava, Partizanska 103; Jože Pucko, 60 let, Mostje 47; Avgust Schmidlechner, 61 let, Dobrovnik 301; Ignac Legen, 67 let, Črenšovci 152; Mihael šimon, 68 let, Pince 54; Štefan Rudaš, 69 let, Kapca 74; Jože Zadravec, 73 let, Strehovci 43; Mihael Zadravec, 73 let, Odranci 154; Lajoš Toth, 77 let. Dolina 23; Franc šarkanj, 80 let, Lendava, Kranjčeva 2; Štefan Ferencek, 83 let, Kobilje 125; Jože Horvat, 85 let, Genterovci 1/a; Štefan Both, 86 let, Lendava, Kranjčeva 39; Ana Pucko, 53 let, Renkovci 76; Rozalija Pucko, 63 let, V. Polana 33; Helena Zadravec, 68 let, G. Bistrica 119; Marija Kohek, 70 let, D. Bistrica 151; Marija Režonja, 75 let, Nedelica 53; Julijana Horvat, 76 let, Žitkovci 17; Helena Opačič, 77 let, Lendava, Heroja Mohorja 3; Verona Jaklin, 84 let, V. Polana 63.
OBČINA LJUTOMER — Amalija Fekonja, 83 let, Spodnji Kamenščak 8; Marko Sever, 19 ur, Cezanjevci 3; Stanislav Novak, 50 let, Lukavci 14; Josip Fajfar, 52 let, Globoka 13; Jože Habjanič, 59 let, Cuber 1; Martin Hanžič, 70 let, Lukavci 81/a; Frančišek Stanjko, 72 let, Sp. Kamenščak 6/a; Franc Šadl, 81 let, Grabe 23; Alojzija Kocjan, 62 let, Logarovci 67; Marija Kolbl, 71 let, Cven 61; Frančiška Čerček, 73 let, Cven 89; Frančiška Lah, 80 let. Soboška cesta 12, Ljutomer.
OBČINA MURSKA SOBOTA — Franc Zver, 59 let, Beltinci, Na Kamnu 3; Ferenc Šrimpf, 68 let, Murska Sobota, Staneta Rozmana 8; Branko Horvat, 18 ur, Domajinci 62; Milan Merklin, 23 let, Vadarci 26; Franc Temlin, 24 let, Vučja gomila 69; Aleksander Kalman, 28 let, Motvarjevci 67; Stanislav Petrovič, 39 let, Nemčavci n. h.; Jože Gerlec, 48 let, Večeslavci 119; Koloman Ferjanič, 40 let, Dolnji Slaveči 104; Geza Kerec, 49 let, Murska Sobota, Gregorčičeva 55; Štefan Benkič, 56 let, Vadarci 89; Koloman Kisilak, 56, Grad 90/a; Franc Vereš, 57 let, Murska Sobota, Stara ulica 22; Karel Bertalanič, 59 let, Skakovci 31; Franc Sreš, 59 let, Stara ulica 9, Bakovci; Jože Hodošček, 62 let, Dankovci 23; Franc Ropoša, 64 let, Dolič 44; Istvan Voroš, 66 let, Dobrovnik 22; Štefan Svetec, 67 let, Krog 31; Jože Šivan, 68 let, Krp”vnik 80; Franc Ošlaj, 68 let, Tešanovci 64; Karel Hujs, 69 let, Kančevc 49; Franc Vratarič, 71 let, Predanovci 4; Koloman Šoštarec, 72 let, Krajna 34; Imre Ružič, 72 let, Ocinje 33; Ludvik Kerčmar, 73 let, Ženavlje 37; Janez Mencinger, 74 let, Večeslavci 4; Koloman Vratarič, 77 let, Černelavci 7; Janez Mihalič, 77 let, Serdica 127; Alojz Rajsar, 78 let, Jurij 43; Janez Pelcar, 79 let, Kuzma 56; Jože Fujs, 92 let, Šalamenci 51; Janez Vogrinčič, 94 let, Sebeborci 84; Slava Žalig, 45 let, Beltinci, Cankarjeva 24; Marija Perko, 46 let, Rakičan, Dom oskrbovancev; Vilhelma Cener, 49 let, Černelavci 71; Marija Hauko, 51 let, Veščica 60; Štefanija Bence, 55 let, Gerlinci 71; Sidonija Papič, 60 let, Andrejci 14/a; Helena Kuronja, 62 let, Panovci 13; Marjeta Puhar, 65 let, Ivanci 18; Elizabeta Kanižay, 69 let, Ivanovci 33; Kristina Kuzmič, 70 let, Beznovci 27; Emilija Lončar, 73 let, Beznovci 17; Marija Mesarič, 75 let, Bratonci 79; Helena Keržmar, 76 let, Murska Sobota, Cankarjeva 65; Alojzija Horvat, 76 let, Kukeč 56; Angela Flajšoker, 77 let, Večeslavci 117; Rozalija Sabotin, 77 let, Gančani 114; Otilija Lenarčič, 79 let, Grad 34; Neža Ferko, 81 let, Vidonci 95; Jožefa Dani, 81 let, Vadarci 2; Verona Slavic, 82 let, Puconci 47; Marija Marič, 83 let, Krajna 67; Terezija Lejko, 83 let, Tropovci 50; Rozalija Gergorič, 85 let, Mlajtinci 48; Marija Kozic, 86 let, Murska Sobota,. Kidričeva 37; Marija Porš, 87 let, Motovilci 85; Agata Damič, 90 let, Melinci 189.
poroke
Štefan KATONA, avtomehanik, Gorica 45 in Dušanka KERČMAR, konfekcijska tehnica, Selo 62; Emil HORVAT, pismonoša, Poznanovci 7 in Suzana HAK, prodajalka, Selo 105; Stanko LEPOŠA, šofer, šalovci 221 in Dragica ŽIŠKO, natakarica, Lucova 10; Janez ČASAR, gradbeni delavec, Čepinci 113 in Vida ZRINSKI, kmetovalka, Neradnovci 11; Tibor ŠAVEL, kuhar, Puconci 78 in Jožefa ANTALIČ, natakarica, Sebeborci 38; Štefan KUČAN, zidar, Suhi vrh 37 in Majda LORBEK, t metovalka. Krnci 17: Bela LEHAR, natakar, Andrejci 24/b in Mirjana CELEC, administratorka, Pečarovci 29; Branko ROGAN, zidar, Mat-jaševci 26 in Marta LONČAR, krojačica, Noršinci 32.
JANUARJA 1983
STRAN 15
Konec nočne izmene za peke
V temeljni organizaciji pekarne Mura Gornja Radgona, ki posluje v okviru Intesa iz Maribora, so te dni odpravili nočno delo pekov. Kot nam je povedal vodja tozda pekama Mura Janko Fras bodo na ta način tudi prihranili nekaj energije in tako prispevali k energetskem izboljšanju. Da so lahko odpravili nočno izmeno, so pristopili k rekonstrukciji pekarne, ki jih je veljala 8 milijonov dinarjev. Denar so prigospodarili sami in jim ni bilo potrebno najeti niti dinarja kredita, kar je v času stabilizacije posebej pohvalno.
Poleg manjših gradbenih del so zmontirali še eno peč za peko kruha in peciva. Peč je domače proizvodnje, izdelek zagrebške tovarne, kar je pomembno, saj jim za to ni bilo treba odšteti deviz. Kot nam je povedal Janko Fras, tudi pri peki kruha in drugih izdelkov ne uporabljajo uvoženih surovin, kar se odraža v nekoliko slabši kvaliteti kruha. Na kvaliteto kruha vpliva tudi sveža moka, ki jo dobivajo še toplo iz mlinov, morala pa bi stati najmanj 15 dni, da bi bil kruh kvalitetnejši.
V lanskem letu so plan peke kruha presegli, kar kaže, da se poraba z uvedbo manjših štruc ni zmanjšala, kot so pričakovali s to novostjo. Radgonski peki oskrbujejo s svojimi izdelki vse prodajalne v radgonski občini, nekaj pa jih imajo tudi v občini Ljutomer, koder vozijo tudi slaščičarske izdelke, te prodaja trgovsko podjetje Vesna.
Z ukinitvijo nočne izmene bodo potrošniki dobili kruh nekoliko pozneje kot doslej, vendar bo ta sedaj bolj svež. Ludvik Kramberger
V vinogradih že režejo
Na uro je potrebno pripraviti za nadaljnje življenje 25 trt, -pravita zakonca VOGRIN iz Melanjskega vrha, ki smo ju pred dnevi »zalotili« v vinogradu Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, ko sta obrezovala vinsko trto. Njuno delo ima bogato tradicijo, saj je Marija že 32 let opravljala taka dela, medtem ko Karel nekaj manj. Dnevno, posebno v teh lepših dnevih, jima uspeh obrezati tudi čez 300 trt. Potem bosta ob koncu meseca prislužila vsak nekaj več kot 10.000.— din. Delo bo trajalo po njunem mnenju do konca februarja, če bo vreme ugodno. Sicer pa niti sneg ali mraz tja do — 15 stopinj ne smeta biti ovira.
foto: Ludvik KRAMBERGER
120 let stari kozolec
Nič nenavadnega ne bi bilo, če bi kozolec ne stal v teh severovzhodnih krajih Slovenije, ali bolje v Dravanji pri Benediktu. Leta .1862 ga je kot gospodarski objekt dal postaviti krajan Benedikta ’Dominik Čolnik in je tako prava zgodovinska znamenitost tega kraja. Kozolec ima velike dimenzije in je v celoti grajen iz hrastovega lesa, kar gaje obdržalo pri življenju, no sedaj le životarjenju. Na njem so vidni sledovi vandalizma, saj so mu nepridipravi polomili precej »reber«, ki so ga nekoč krasile in obenem opravljale svojo funkcijo, ki jo ima kozolec. Res prava škoda, da tak objekt, ki ne zahteva velikega vzdrževanja, popraviti bi bilo treba le streho, tako vztrajno propada.
Kot zanimivost naj zapišemo, da je tedanji lastnik ob kozolcu posadil več dreves murve, (mi jim pravimo tudi maline) ki daje hrano, listje, za gojitev sviloprejke, ki je bila v tistih časih v teh krajih razširjena.	Tekst in foto: Ludvik Kramberger
SOSEDSKA POMOČ
V Črešnjevcih, v občini Gomja Radgona, brat in sestra Julijana in Alojz MLINARIČ sama ne moreta rešiti svoj pereč stanovanjski problem. Zima pred dvema letoma jima je namreč delilo uničila streho in tako je sedaj njuno stanovanje popolnoma nemogoče. Toda vse do pred dnevi sta živela v teh razvalinah. Mlinaričevima so priskočili na pomoč sovaščani HAMLER JEVI, ki so jima odstopili ustrezni prostor za bivanje skozi čas, dokler ne bodo pri MLINARIČEVIH skupaj s centrom za socialno delo občine Gomja Radgona tega problema doma rešili. Oba Mlinaričeva sta namreč uživalca družbene denarne pomoči in sta svoje premoženje pred leti izročila občini G. Radgona. Zaradi starosti in pomanjkanja denarja svoje stanovanjske hiše nista bila v preteklosti zmožna vzdrževati in problem je zelo pereč. Še vedno pa se najdejo ljudje, ki v stiski svojim sovaščanom radi pomagajo, za kar je dokaz tudi ta primer.
Franci KLEMENČIČ foto: L. Kramberger
Pomurski zdravstveni center Murska Sobota razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodja delovne skupnosti
Kandidat za razpisana de'a in naloge mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj
Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na 'naslov: Pomurski zdravstveni center M. Sobota, Arh. Novaka 2.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
Komisija za delovna razmerja pri
ABC Pomurka ŽVZ za Pomurje
Murska Sobota
objavlja
prosta dela in naloge
1.	tehničnega sodelavca v laboratoriju pogoj: srednja kemijska šola
2.	hlevarja — kmetijskega delavca pogoj: KV kmetijski delavec
Delo se združuje za nedoločen čas polnim delovnim časom.
Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na gornji naslov v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku objave.

Zdravilišče „Radenska" s tremi srci n. sol. o. Radenci TOZD MORAVSKE TOPLICE Moravci razpisuje
po sklepu komisije za delovna razmerja
prosta dela in naloge:
1)	VODENJE RECEPCIJE IN PRODAJE NA DOMAČEM TRGU
2)	REZERVACIJE - KORESP. ZA DOMAČI IN TUJI JEZIK
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1) višja izobrazba ekonr.nsko-gostinsko-turisti-čne smeri, 3 leta delovnih izkušenj ter akti-obvladanje nemškega in pasivno angleškega ali italijanskega jezika
pod 2) višja izobrazba ekonomsko-gostinske smeri, 3 leta delovnih izkušenj ter aktivno obvladanje nemškega in angleškega jezika.
Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju vseh pogojev razpisa je potrebno poslati komisiji za delovna razmerja TOZD MORAVSKE TOPLICE Moravci v 8 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Oddaja mleka skoraj enaka
V radgonski občini odkupuje mleko Kmetijska zadruga Gornja Radgona, ki ima zbiralnice na 40 mestih vse radgonske občine. V preteklem letu so odkupili 4.452.006 litrov mleka, v letu 1981 pa 4.417.364 litrov, torpj je ostal odkup na približno isti ravni. To je vsekakor razveseljivo. če vemo, da v drugih krajih odkup mleka nazaduje.
Da bi povečali odkup mleka. si kmetijska zadruga s svojimi temeljnimi enotami Radenci—Radgona. Apače in Videm—Spodnji Ivanjci prizadeva. da bi uredili čim več zbiralnic z najsodobnejšimi hladilnimi napravami, da tako lahko sprejemajo tudi prirejo večernega mleka. Kot vidimo, jim prav zaradi zavzetosti pri odkupu uspeva obdržati enako raven odkupljenega mleka.
Ludvik KRAMBERGER
UNIOR — kovaška industrija Zreče vabi naslednje delovne naloge:
podjetje j,JAVORNIK” p o
OBRTNO PODJETJE „JAVORNIK" CERKNICA, TAKOJ ZAPOSLI DVA DIMNIKARJA, IN ENEGA ZA PRI-
UČITEV. STANOVANJE ZAGOTOVLJENO, OD cca 15.000 din. TELEFON: 061-791-016.
DELAVSKA UNIVERZA GORNJA RADGONA
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za
PRODAJO OSEBNEGA AVTOMOBILA
ZASTAVA Z-101 B, leto izdelave 1979, v voznem stanju, izklicna cena 100.000 din.
Prometni davek plača kupec sam.
Licitacija bo 3. februarja 1983 ob 16. uri v prostorih Delavske univerze Gornja Radgona, Trg svobode 2. Pred pričetkom licitacije je potrebno vplačati 10-odstotni polog.
©emona commerce n. sub. o. Ijubljana
tozdagroplod n.sub.o. Ijutomer
Emona Commerce, proizvodnja in trgovina n. sub. o., TOZD AGROPLOD, proizvodnja — kmetijska kooperacija in maloobmejni promet, n. sub, o., Ljutomer,
Razpisna komisija
razpisuje
po sklepu delavskega sveta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
— direktorja TOZD

Za opravljanje del in nalog je potrebno, da delavec izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom samoupravnimi in družbenimi dogovori,
2.	da ima pet let ustreznih delovnih izkušenj pri odgovornih poslovodnih delih,
3.	da aktivno obvlada en tuj jezik,
4.	da izpolnjuje pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja.
Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo imeti kandidati splošne družbene kvalitete za opravljanje odgovornih del, v OZD, zlasti aktivni odnos do razvijanja samoupravne sociali
stične ureditve ter odgovoren odnos do sodelavcev in spodarjenja z družbenimi sredstvi.
Za navedena dela bo izbrani kandidat sklenil delovno merje za dobo štirih let.
go-
raz-
naj
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati v zaprti ovojnici pod oznako ,,ZA RAZ-
PISNO KOMISIJO" v 15 dneh od objave.
Emona Commerce, TOZD AGROPLOD, Ljutomer, Kolodvorska 5 69240 Ljutomer.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh po zaključnem roku za sprejemanje prijav.
kovaška industrija
k sodelovanju večje število novih sodelavcev za
— kovaška pomožna
dela
z možnostjo priučitve za
— utopnega kovača
Nudimo ustrezne osebne dohodke, ki se gibljejo od 13.000 do 14.000 din za delavce novince oziroma kovaške pomagače in od 15.000 do 21.000 din za utopne kovače. Osebni dohodki so močno odvisni od vloženega dela.
Za delavce imamo urejene ustrezne samske sobe s sanitarijami in kopalnicami.
Ker gre za delo v težjih delovnih pogojih morajo kandidati biti stari najmanj 18 let. Prednost pri zaposlitvi imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom.
Vabimo vse, ki so pripravljeni delati na zahtevnih kovaških delih, da pošljejo pismene vloge na naslov UNIOR - kovaška industrija Zreče. Povabili vas bomo na razgovor kjer se bomo podrobneje pogovorili o vseh pogojih.
STRAN 16
VESTNIK, 20. JANUARJA
Radijski in televizijski spored od 21. do 2Z januarja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDEUEK TOREK SREDR ČETRTEK
RADIO
• RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
17.00 — Aktualno — petek, 21. januarja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00	— Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
17.00 — Aktualno — sobota, 22. januarja, 17.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi,
19.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.	*
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar Risanka, Sredozemska medvedka — Poljudnoznanstveni film, Poročila. 10.05 Zimski spo-red za dijake (do 13.00). 17-15 Poročila. 17.20 Čez tri Spre: Kvartet Frankolovča-n'- 17.55 Arabela, češkoslovaška otroška nadaljevanka. 18.25 Obzornik. 18.40 Arhi-lektura: Arhitektura kot rtnetnost. 19.10 Risanka. •920 Cikcak. 19.24 TV in PA nocoj. 19.26 Zrno do Zfna. 19.30 TV dnevnik. •9.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Zbo: gorn gospod Chips, ameriški film- 21.40 Zrcalo tedna. 22.00 Sprehod po kvfritnem krogu, zabavno glasbena oddaja TV Skopje. 22.50 Poročila
°ddajniki il. TV mreže:
P	dnevnik. 17.45
a|čki nimajo pojma.
^a oddaja. 18.15 N
otro-
oddaja. 18.15 Nasveti tokovnjakov, izobraževal-a serija, 18.45 Narodna 20Ma' 19’30 TV dnevnik-U0O Koncert pianista Iva ^goreliča. 20.50 Zagrebška Panorama. 21.05 Vidiki, dokumentarna oddaja. 21.55 ;°cmkino: Piknik v topoli, 2yjQOvanski film (do
TV ZAGREB
rJ.00 Tv v šoli, 17.40 Po-da. 17.45 Palčki nimajo 'KV 1815 TV koledar, 'Ms fOnika občin Rijeke, 19 3 ®ola zelenega plana, vnit pisanka, 19.30 Dne-k; k’. 20.00 Sinovi in Iju-2] J?' 21.00 Ulični pevci, tur? Dnevnik, 22.00 Kul-na srca, 23.30 Poročila
8.25 Poročila. 8.30 Zverinice iz Rezije: Volk brani kokoši pred lisico. 8.50 Ciciban, dober dan: Bela vrana. 9.05 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje. 9.35 Arabela, češkoslovaška otroška nadaljevanka. 10.05 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb. 10.35 Vesolje: Harmonija svetov, poljudnoznanstvena serija. 11.35 Muzeji Makedonije: Arheološki muzej v Bitoli. 12.05 Propagandna oddaja. 12.10 Kitzbuhel: Smuk za moške, prenos (do 13.45) 14.00 EVR. 15.50 Poročila. 15.55 Palčica, japonski risani film. 16.55 PJ v košarki Partizan: Šibenka ali SZ:Zadar, prenos. V odmoru Propagandna oddaja. 18.30 Sebastijanova babica: Piknik. 18.45 Muppetshow: Kris Kristofferson. 19.10 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 TV-teka: Leto 1957 - 9 poskusnih dni — zabavnoglasbene oddaje. 21.00 Nočni kmo: Veseli fantje, ameriški film. 22.50 Poročila.
Oddajniki 11. TV mreže:
17.00 Otroška predstava. 18.00 O Davičo: Pesem, ponovitev nadaljevanke. 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 TV kaseta: Maja Odžaklijeva. 20.30 Poezija. 21.05 Poročila. 21.10 Feljton. 21.55 Športna sobota. 22.15 Povsem osebno, dokumentarna serija (do 23.00)
Opomba:	Heerenveen
(Nizozemska); EP v hitrostnem drsanju (Ž.) 500 in 1500
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00	— Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
17.00 — Aktualno — ponedeljek, 24. januarja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi,
19.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
17.00 — Aktualno -torek, 25. januarja, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Iz domačega glasbenega arhiva, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.00 — Aktualno — sreda, 26. januarja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.00 — Aktualno — četrtek, 27. januarja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi,
19.00
Vključitev
TV ZAGREB
TV LJUBLJANA
8.30 Poročila, 8.35 Ziv žav, otroška matineja, 9.30 M. Božič: Človek in pol, nadaljevanka TV Zagreb, 10.20 Propagandna oddaja, 10.25 Kitzbuhel: Slalom za moške, prenos 1. teka, 11.40 625, oddaja za stik z gledalci. 12.00 Ljudje in zemlja, 12.50 Propagandna oddaja, 12.55 Kitzbuhel: Slalom za moške, prenos 2. teka, 14.00 Poročila, 14.05 TV kaseta: Novi fosili, zabavno glasbena oddaja , 14.35 V areni življenja: Janez Milčinski, 15.35 [zgubljeno obzorje shagri-la, ameriški film, 17.30 Naš kraj: Jevnica, 17.45 Športna poročila, 18.00 Sestanek v Nebotičniku, 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka, 19.20 Cik Cak, 19.23 Tv in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 M. Kovač-L. Zafrano-vič: Okupacija v 26 slikah, nadaljevanje in konec, 21.00 Športni pregled, 21.30 Živeti z naravo, dokumentarna serija Tv Sarajevo, 22.15 poročila
Oddajniki 11. TV mreže:
15.05 Afriška zgodba, ameriško-japonski film, 16.55 Nedeljsko popoldne, 18.55 Risanke, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Dnevi jazza, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Slovo od miru, Tv nadaljevanka (do 22.30)
TV ZAGREB
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
osrednjega slovenskega sporeda.
TV AVSTRIJA
TV v°e vUtranja poročila, 9.05 (filmi ik Cesarski valček I3.00 !~ I9 SP v smučanju. 17 on on Poldanska redakcija, ' smučanju, 17.25 Salo ček ]2r''2’55 Spanček Zaspan-brm;n°’, . Pan-optikum, 18.30 rija 'nsk! magacin. 19.00 Avst-20.15 vlkl- 19.30 Čas v sliki, Veseli >?ltan preiskuje. 21.20 ^ife-.22105!’0^ 22 20
8.55 TV v šoli, 15.05 Kritična točka, 15.35 Poročila, 15.40 TV koledar, 15.50 Petrova mladost, 16.55 Košarka: Partizan—Šibenka, 18.30 Mali koncert, 18.45 Neuvrščenost — Vest človeštva, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Človek, ki ga je treba ubiti (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Ponočna promenada, 23.30 Poročila
10,20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.30 Izobraževalna oddaja, 14.00 Narodna glasba, 14.35 Čas fresk, 15.05 Zgodba izAfrike (film)( 16.55 Nedeljsko popoldne, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mrtvi se ne vračajo (drama), 21.00 Športni pregled, 21.30 Potopisi, 22.00 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
ljubljanska banka
____Pomurska banka
Dl|783OK8ram
ja, 18 šola. 18.00 Galeri-Cas v si;inagobčnika, 19.30
21 ŽO^P 2933 Medicina na Pred in politika v petek in 10 OnostranL Vozovnica v mnstvo (him).
TV MADŽARSKA
10.35 Družinski magacin, 11.05 Medusa (balet), 11.40 Burleska, 11.55 Nočni studio. 13.00 Opoldanska redakcija, 11.40 burleska, 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija. 14.20 Dobri posli (veseloigra) 16.00 Visoka hiša, 17.00 Risanje, slikanje, oblikovanje, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ves svet je nebeško moder (operete). 21.50 Šport
16.45 Muminsk, t/.lU Don tri Peter, 17.15 Tehnika za otroke, 17.40 Čeladek. 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Srečanje živali in človeka. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Rabour-
din in njegovi dediči, Šport
Drugi program
10.25 SP v smučanju. Avstrijske narodne noše. Angleška rock lestvica, Okay, 19.30 Čas v sliki. Burno skozi Paris (film),
21.45
17.00
17.45
17.30
20.15
21.45 Poj a.
Uporniki iz Liang Shan
22.30 Smešnice Fritza Muliara.
22.55 Sto umetnin
Ve^vA3100 dolska TV. 15.45 n'ednama ° 7avaru; etnikum in tOvni v" na P°li,ika po L sve-ged	Studio Sze-
aJe. 17 J?, Navzkrižno vpraša-Mo Kol \min’ meteorologije.
20.&	19-30 TV dnev-
Š' Ideip ^?baret Telepodij. 22.35 Kon 22.25 TV dnevnik, lepoti, TV film.
d kl Pritisk ° TXSola- '8.00 Vi-
19 do al 7abav. glas, od-TVd ^Aktualnale®a 19 30 ^-«1^.20,15 Erogena : atovič |u.'? m. Igrajo: Milan
Dane" KaraklaJte. 21,40 TVD
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8.05 Šolska TV. 8.50 Ponovitve. 13.20 Človekova glasba. 14.15 Pregovori. 15.10 Andi, 2. del. 15.40 Smučanje. 16.40 IV. zapoved, dok. film. 17.45 Cson-grad. 18.20 Energija; bogati siromaki. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ujetniki druge ulice, amer. film. 21.40 Zvezde na odrte 22.05 TV dnevnik. 22.15 Poklic: Reporter, film.
8.25 Šola za vsakogar. 9.30 Za otroke. 10.20 Smučanje. 14.10 Cimbora. 15.00 Spored prihodnjega tedna. 15.30 Rimske počitnice. amer, film z A. Hap-bum. 17.25 Studio Szeged. 18.00 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.05 Petrocelli, serijska kriminalka. 20.50 Družabna igra. 21.30 Moj rojstni kraj. Istvan Vas. 22.40 Poročila.
TV KOPER
TV KOPER
16.45 — Z nami pred kamero — oddaja v živo — Vodi Stancich Silvio. 16.50 — TVD — novice. 16.55 — košarka: Beograd Partizan—Šibenka — Jugosl. prvenstvo. 18.30 — smučanje: Kitzbuhel — spust moški — Svet, prvenstvo. 19.30 — TVD - stičišče. 20.15 - Mladi policaji — serijski film. 21.15 — TVD — danes, 21.30 — V hladni senci — TV nadaljevanka — L del
16.30 — Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Stan-cich Silvio. 16.45 — smučanje: Kitzbuhel: Slalom moški — svet, prvenstvo. 19.00 — Prisluhnimo tišini — oddaja za slušno prizadete. 19.30 — stičišče - tednik TVD. 20,15 -Osvoboditev — čelov, film, igrajo: Mikhail Uly nov, Vassilly Shukshiu. režija: Yuri Ozorov, 21.45 - Sedem dni. 22.00 -Cigani Ivanovič — glas, oddaja
9.00 Zimski spored za dijake: Tv koledar, Lutkovno gledališče^Pogozdovanje, SOS Vidra poljudnoznanstveni film. Poročila, 10.05 Zimski spored za dijake, 13.30 Zimski spored za dijake (do 15.30), 16.25 Kmetijska oddaja Tv Zagreb, 17.25 Poročila, 17.30 Mali odred, otroška nanizanka Tv Skopje, 18.00 Človekovo telo: Bolečina. 18.25 Obzornik, 18.45 Podium mladinska glasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Piranski glasbeni večeri: W. A. Mozart: Mala nočna glasba E. Grieg: Dve elegiji za godalni orkester, 20.30 Plexus Solaris, Tv pesnitev, 21.00 Mednarodna obzorja, 21.55 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Zorn in Puk. lutkovna serija, 18.00 Igračkanje, otroška serija, 18.15 Potopisi — Kažipoti: Pod Ivančico, 18.45 Arioso, operna glasba.
branko
9.00 Zimski spored za dijake: Tv koledar, Sebastijanova babica, veverica na moji rami, poljudnoznanstveni film, Risanka, Poročila, 10.05 Zimski spored za dijake, 13.30 Zimski spored za dijake (do 15.30), 17.30 Poročila. 17.35 Zverinice iz Rezije: Grdina v lisičji hišici, 17.55 Naši zbori: Celjski komorni zbor (iz arhiva RTV LJ 1974), 18.25 Notranjski obzornik, 18.40 Plezalci, jugoslovanski kratki film, 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 D. H. Lawrence: Sinovi in ljubimci angleška nadaljevanka, 20.55 _ Dokumentarec meseca: Življenju naproti, 21.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Kaj vedo otroci o rojstnem kraju, 18.15 Knjige in misli, 18.45 Zabavno glasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Gnezdo revolucionarjev, dokumentarna oddaja, 21.35 Zagrebška panorama, 21.50 En avtor, en film (do 22.10)
9.00 Zimski spored za dijake: Tv koledar, V kanadski divjini, Nahanni, poljudnoznanstveni film, Poročila, 10.05 Zimski spo-•red za dijake, 13.30 Zimski spored za dijake (do 15.30), 17.45 Poročila. 17.50 Ciciban, dober dan: Pridite na razstavo iz otroških žepkov, 18.05 Naša pesem — trojica bronastih, 18.25 Gorenjski obzornik, 18.40 Mozaik kratkega filma: Človek-pti-ca, francoski film. 19.05 Risanka, 19.20 Cik, cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Na pragu spomina, L del dokumentarne oddaje o Edvardu Kardelju, 20.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, 20.50 Film tedna: Agonija, L del sovjetskega filma, 22.05 Poročila.
Oddajniki II. Tv mreže:
16.50 Tv dnevnik. 17.10 Gusarji kapitana Kuka lutkovna serija, 17.40 Košarka cibona:Real (Madrid), prenos (slov, kom), v odmoru .... 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Kino oko tema: igrani film (do 22.30)
TV LJUBLJANA
radenci
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9.00 Zimski spored za dijake: Tv koledar. Tri basni, Rezerv, Gozdne vegitaci-je, Risanka, Poročila, 10.05 Zimski spored za dijake, 12.05 Propagandna oddaja, 12.10 Bjelašnica: Smuk za moške, prenos, 14.15 Zimski spored za dijake (do 16.15), 16.30 Poročila, 16.35 Propagandna oddaja, 16.40 Smuk za moške, posnetek z Bjelaš-nice, 17.25 Vesolje: Nebesa in peke, poljudnoznanstvena serija, 18.25 Podravski, obzornik, 18.40 Mladi za mlade: Tri krat tri, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Krištofovo zorenje, 2. del dokumentarne oddaje o Edvardu Kardelju, 20.40 Tednik, 21.40 Zvoki godal: Violina, literatura in pedagogi, 22.15 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Učitelj, otroška serija, 18.15 Prehrana v naravi, dokumentarna serija, 18.45 Mali — veliki svet, zabavna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 S. Šnajde.’: Hrvatski . Faust, predstava HN K Split, 22.35 Žagrebška panorama, 22.50 Tokovi, kulturna oddaja (do 23.20)
avtokleparstvo— avto ličarstvo ravnalna miza-komora
19.00 Telesport, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Raziskovanja, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka (do 22.00)
OPOMBA: Heerenveen: Ep v hitrostnem drsanju (ž), 40 posnetek
9.00 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 20.50 Zakbn Marije Braun (film), 22.50 Dnevnik
9.00 TV v šoli, 16.35 Poročila, 16.40 Gusarji Matije Kljuke, 17.10 Kronika občin Bjelovara, 17.40 Košarka: Cibona—Real, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Soimenjaki, 21.05 Hit meseca, 21.50 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Zorn in Puk, 18.00 Igračkanje, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Siska, 18.45 Podij, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Jerca (drama). 20.55 Izbrani trenutek. 21.00 Svet danes, 21.30 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Burno skozi Pariz (film) 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej. 17.30 Pet prijateljev, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Ljudje in živali, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Nero Wolfe (nadaljevanka), 21.55 Večerni šport. Drugi program
18.00 Znanost danes, 18.30 Lou Grant, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Veterinarjeve zgodbe, 21.10 Schilling, 21.50 10 pred 10, 22.20 Sinovi se vračajo domov (film).
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
13.30 — Odprta meja — oddaja v slov, jeziku. Videote-leks. 16.30 — Odprta meja — oddaja v slov, jeziku. Videote-leks. 17.00 — Z nami pred kamero — oddaja v živo — V VODI Odogaso Sailvio, 17,05 - TVD - novice. 17.10 — TV šola. 18.00 — film — ponovitev, 19.30 - TVD - stičišče. 20.15 — serijski film, 20,45 — Italija z neba — dokum. film. 21,25 — Turistični vodič — v sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija, 21.35 - TVD — danes. 21.50 — The Collaborators — serijski film, — Doktor, rad bi bil lepši — Lepotna kirurgija.
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Vse krasote na zemlji (film). 12.10 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Moda, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pred 50. leti so bili vsi raven, 21.50 Ko pride Katel-bach (film), Drugi program
17.45 Šolska TV, 18.00 Usmeritve, 18.30 Lou Grant, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dunajske anekdote in glasbe, 21.03 Dallas, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2
9.00 ^“J^Pzadeva Styx TV v šoh '°^rvaška (dok.
?8.00	^Sl?9.00 Avst-
DrUTslfc 19 30 Čas v slikt, 2^15 Hindenburg (Mm)
Drugi program
18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Lou Grant, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Kavama Central, 21.50 10 pred 10, 22.20 Umetnine: Naj živi Mexico (film).
VAŠ TEDNIK
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli, 12.10 SP v smučanju, 16.55 Poročila, 17.00 SP v smučanju (posnetek), 17.45 Učitelj, 18.15 TV koledar, 18.25 KRONIKA občin Splita, 18.45 Mali-veliki svet, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Doktorica na vasi, 21.45 Dnevnik.
/o jubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Mathieu, Gaston, Peluche (film), 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Minikin-si, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prekleti na otoku (nadaljevanka', 21.00 Zrcalne slike, 21.45 Večerni šport.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.05 Šolska TV. 16.15 Človek in Zemlja; živalstvo Iberijskega polotoka. 16.40 Življenje letom; za upokojence. 17.15 Vojak se vrne, amer. film. 17.55 Popevke iz San Rema. 18.30 Studio Pecs. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Linija Onedin. 20.50 Studio 83. 21.50 Vnuki ne bodo videli, varstvo mest. 22.20 TV dnevnik.
TV KOPER
13,30 — Odprta meja — oddaja v slov, jeziku, Videote-leks, 16,30 — Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku, Videote-leks, 17,00 — Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Odogaso Silvio, 17,05 — TVD - novice, 17,10 — TV šola, 18,00 — Mladi policaji — serijski film, 19,00 — Obzoga. 19,30 — TVD — stičišče, 20,15 — Brez oddiha — čelov, film, igrajo: Faith Domergue, Lee Patterson, režija: Vernon Sewll, 21.30 — Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 21,40 — TVD -danes. 21,55 — Mostovi — oddaja o manjšinah v Sloveniji
VESTNIK
Drugi program
17.45 Tv v šoli, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Lou Grant, 19.30 Čas v sliki, 20,15 Avstrija II, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.00 Šolska TV. 9.55 Ponovitve: Delta, Modra plavut, Glasbeni film. 16.55 Ekspresna slika Japonske. 16.40 Tiha ljubezen, nizozemski film. 18.25 Tveganje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Nove merske enote. 20.15 Pravni primeri. 20.55 Umetnina tedna. 21.00 Glasba... 21.50 Kronika; madžarska II. armada pri Donu. 23.10 TVD
8.05 in 13.45 Šolska TV. 16.00 Človek in Zemlja; Živalstvo Iberijskega polotoka. 16.30 Potuj z nami! 17.10 TV borza. 17.30 Telešport. 17.55 Pedagoški forum. 18.35 Preiskava se nadaljuje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kliči me Cuci! Geza Hofi. 20.50 Panorama; svetovnopoli-tični magazin. 21.50 Še pol ni res. kviz. 22.20 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
13,30 — Odprta meja — oddaja v slov, jeziku, videote-leks, 16,30 — Odprta meja — oddaja v slov, jeziku, Videote-leks, 17,00 — Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Odogaso Silvio, 17,05 — TVD — novice, 17,10 — TV šola, 18,00 — film ponovitev, 19,30 — TVD — stičišče, 20,15 — Glasgow — dokum. film iz serije Mesta, 21,15 — Turistični vodič — v sodelovanju s Kom-pas-om Jugoslavija, 21,25 — TVD — danes, 21,40 — The Collaborators — serijski film
13.30 — Odprta meja — oddaja v slov, jeziku, Videote-leks. 16,30 — Odprta meja — oddaja v slov, jeziku, Videote-leks. 17,00 — Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Odogaso Silvio. 17,05 — TVD — novice, 17,10 — TV šola, 18,00 — smučanje: Bjelašnica — spust moški — svet, prvenstvo, 19,30 — TVD — stičišče, 20,15 — Visoki pritisk — glas, oddaja, 21,15, — Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija, 21,25 — TVD — danes. 21,40 — Kdo pozna umetnost?
20. JANUARJA 1983
STRAN 17
tedenski koledar
PETEK,—21. januar — Neža
SOBOTA,—22. januar — Vincenc NEDELJA,—23. januar — Alfonz PONEDELJEK,—24. januar — Frančišek
TOREK,—25. januar — Trpimir SREDA,—26. januar — Tit ČETRTEK,—27. januar — Angela
prodam
RUMENE PANCERJE, ZNAMKE COBER, št. 39 prodam za 700,00 din. Igor Plohl, Kapelska cesta 28, p. Radenci. M-160 NEDOGRAJENO . HlSO v Andrejcih prodam. Naslov v upravi lista. M-162
AKOMULATOR 12 V, 97 A, garancija še za pet mesecev, prodam. Franc Kuhar, Kupšinci 69. M-163
MEŠANI GOZD blizu glavne ceste (po izbiri parcele) prodam. Naslov v upravi lista. M-166
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ AEG, 6 KW, prodam. Telefon 74-612. M-J67
OSEBNI AVTOMOBIL — ŠPORTNA ŠKODA — letnik 1977, prevoženih 53.000 km, prodam. Štefana Kovača 19, Turnišče, telefon 70-280. M-172
ZASTAVO 101 UGODNO PRODAM. Rogašovci 72. M-173 DROBILEC ZA KORUZO, nov, prodam. Toth, Domanjševci 61/A, p. Križevci. M-174
ZASTAVO 750 — tudi po delih, prodam. Meričnjak, Bukovnia 29. M-176
SUNBEAM M 1250 de lux, registriran do septembra, poceni prodam. Franc Kuzmič, Titova 1/B, M. Sobota. M-177
GRADBENO PARCELO V TURNIŠČU (22 arov), na lepi sončni legi, prodam. Informacije: Litrop, Turnišče 113. M-178 HARMONIKO HOHNER, 40-basno, skoraj novo, in razne ženske obleke št. 46, prodam. Naslov v upravi lista. M-180
KOBILO Z ŽREBETOM, žrebe staro 10 dni, prodam. Dolnja Bistrica 98. M-181
SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Telefon 21-445 — popoldne. M-191
TELICO, visoko brejo, kontrola A, prodam. Rankovci 42, p. Tišina. M-193
TELEVIZOR čmo-beli PRODAM. Vogrinčič, G. Maistra 3. M-194
SUHE BOROVE PLOHE PRODAM. Žekš, Vidonci 99, p. Grad. M-195
SEDEŽNO GARNITURO IN REGAL POCENI PRODAM. Mladinska 21, Murska Sobota, telefon 22-431. M-196
JERMENICO ZA TRAKTOR URSUS, skoraj novo, in enoosno traktorsko prikolico, domače izdelave, prodam. Alojz Ficko, Vidonci 107, p. Grad. M-197
KASETOFON ZA AVTO, 300 W, stereo, in fiat 850 šport — tudi po delih, prodam. Olas, Lendavska 19/A, M. Sobota. M-198 TOČILNO MIZO ZA GOSTINSKI LOKAL, šivalni stroj singer in korito za parjenje svinj prodam. Gostilna Sabo, Črenšovci 141. M-199
PSICO, nemško ovčarko, staro tri mesece, prodam. Borejci 50. M-200
FIAT 124, v voznem stanju, poceni prodam. Prodam tudi nov levi notranji blatnik za LADO STANDARD. Franc Prelog, Vučja vas 38, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-14
MOLZNI STROJ TERPIN, prevozni, prodam. Petovar, Bunčani 1, p. Veržej. In-13 KAVČ, tri fotelje in mizo ugodno prodam. Miklošičeva 13, Murska Sobota. M-181
ZASTAVA 101 SUPER, stara štiri leta, prevoženih 44.000 km, naprodaj. Telefon 74-705. M-183 TRAKTOR STEYR, 30 KS, s koso, prodam. Gomilice 137, p. Turnišče. M-184
LOPO (13 x 5), z ostrešjem, poce-
ni prodam. Vendel Gašpar, Cepin-ci 45, p. Petrovci. M-185
KOSO ZA TRAKTOR, rabljeno eno leto, priključek odzadaj, s kardanom, prodam. Franc Ga-berc, Banovci 2/C. M-186 PRALNI STROJ GORENJE, 14-programski, in radioaparat soča prodam. Černetič, Prežihova 4, M. Sobota. M-187
NOVO MOTORNO ŽAGO in moped na štiri prestave, izpit ni potreben, prodam. Banovci 1, p. Veržej. M-188
HARMONIKO WELTMEISTER, 60-basno, novo, prodam za 18.000 din. Gider, Rogašovci 75. M-189 FORD ESKORD, letnik 1970, registriran do julija 1983, ugodno prodam. Karel Lepoša, Rogašovci 35. M-185
DROBILEC ZA KORUZO D 10 in jermenico za traktor zetor prodam. Markovci 56, p. Šalovci. M-186
NSU 1200 C, lahko tudi po delih, prodam. Kamovci 35, p. Dobrovnik. M-187
TRAKTOR LINDER s kabino, koso, jermenico (,,vitlinga”), zetor, 59 KS s kabino, R-4 in pet krav prodam. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124, p. Kuzma. M-188 STAREJŠO HIŠO z gradbenim dovoljenjem in 60 arov zemlje prodam. Informacije: Lutverci 48, p. Apače. M-79
BOROV GOZD V KUŠTANOV-CIH (80 arov) prodam. Vprašati v Ivanovcih št. 42, p. Fokovci. M-102
MOPED APN 4, letnik 1975, nujno prodam. Vili Kerčmar, Stanjevci 50, p. Petrovci. M-133 TELEVIZOR, čmo-beli, UGODNO PRODAM. Klement, Stara ulica 1, Murska Sobota. M-134 AUDI 60 PRODAM. Staneta Rozmana 4, stanovanje 11, Murska Sobota, telefon 22-056. M-135 HLADILNIK PRODAM PO UGODNI CENI. Ogled od 14. do 18. ure. Zdravko Najžar, Lendavska 19/a, M. Sobota. M-137 GRADBENO PARCELO V Murski Soboti prodam. Informacije: Noršinci 43, p. Martjanci. M-138 ZLOŽLJIVO OTROŠKO POSTELJO, dvojna sobna vrata-mahago-ni, nova, in 5 bal tervola ugodno prodam. Veršič, Radenci 313. M-139
VLEČNO FREZO ZA HONDO 400, novo, prodam. Mlin Danko-vci. M-142
CISTERNO CREINA, 2200 1, dvoosno traktorsko prikolico, 5 t in gumi voz prodam. Franc Perto-ci, Mali Bakovci 102, telefon 76-124. M-143
ELEKTROMOTOR R. KONČAR 1,2 KS, z garancijo, prodam. Ku-keč 8. M-144
KOMPLETNE TELEVIZIJSKE ANTENE PRODAM. Dankovci 26, Mačkovci. M-145
PEVSKO OZVOČENJE MAR-SCHAL PRODAM. Žižki 76. Lo-19 HARMONIKO ROAL STANDARD PRODAM. Štefan Farkaš, Gaberje 12. Le-26
DVA RABLJENA KAVČA, kopalni kadi (obe emajlirani), umivalnik in peč na olje prodam. Helena Flegar, Staneta Rozmana n. h., Murska Sobota. M-147 SMUČE ELAN, dolge 140 cm, in pancerje št. 33, avtomat, prodam. Kužma 37. M-148
KOSO za traktor ferguson, novo, še z garancijo, zaradi bolezni lastnika prodam. Bakovci, Kroška 9. M-149
17 AROV VINOGRADA in 9,5 arov zemljišča, primemo za vinograd in vikend prodam. Peter Iva-nek, Črešnjevci 80 M-150
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 48, p. Tišina. M-151
PRAGE IN PODE ZA AMI-8 ter prednje in zadnje steklo ter getribe za diano 6 prodam. Odranci 148. M-152
TOVORNI AVTO FAP-13, pogon na štiri kolesa, 8 t, registriran do maja 1983, prodam. Stanislav Horvat, Srednja Bistrica 35A, p. Črenšovci. M-153
DVE PEČI NA TRDA GORIVA (ena skoraj nova) prodam. Franc Kos, Gradišče 42, p. Tišina. M-155 TOVORNI AVTO TAM 2000 M-2001, neregistriran, s kabino, poceni prodam. Sotina 16. M-157 STANOVANJSKO HIŠO v MURSKI SOBOTI, takoj vsiljivo, prodam. Naslov v upravi lista. M-158
HIŠO V MURSKI SOBOTI, zgrajeno do 5. faze s 180 kv. m stanovanjske površine, delno podkleteno, prodam. Hiša je primerna tudi za manjšo obrt. Informacije po telefonu 062-26-001 po 16. uri. M-MM
ŠPORTNO ŠKODO, dobro ohranjeno, prodam. Branko Kianec, Selo 108. M-201
TRAKTOR IMT 535, 35 KS, prodam. Moravci 34, p. Bučkovci. In-19
ZVOČNIKA JBL nad. E-130 in E-140, nova, prodam. Telefon 81-035, interna 52 — Vlado. In-21 TRAKTORSKO KOSO, nošena na hidravliki zadaj, prodam. Milan Rudolf, Krapje 6, p. Veržej. In-20 VINOGRAD na lepi sončni legi prodam. Naslov pri INTEGRAL Ljutomer. In-16
kupim
ŠPORTNI VOZIČEK (z avto sedežem) in otroško posteljico z jogijem kupim. Igor Plohl, Kapelska cesta 28, Radenci. M-159
KOSO ZA TRAKTOR ZETOR, 25 KS, kupim. Naslov v upravi lista. M-165
GRADBENO PARCELO V LJUTOMERU, ob glavni cesti, kupim. Telefon vsak dan: 61-814, od 10.—11. ure. M-169
GOSTINSKI LOKAL V OKOLICI LJUTOMERA kupim ali vzamem v najem. Telefon od 10. do 11. ure: 81-814. M-170
JUGO 45, novejši, kupim. Plačam takoj. Košir, Kocljevo naselje 1, p. Beltinci. M-175
TRAKTOR STEYR 28 KM (zeleni). Ponudbe s ceno, Jože Sakel-šek, Krševina 33, 62250 Ptuj. M-
OP
sobe
I dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj dan solzan. težko je bilo se ločiti, a solze vse. ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Nepričakovano, tiho in brez slovesa nas je za vedno, mnogo prerano zapustil naš dragi sin Boris Špilak iz Turnišča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega sina v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in njegov mnogo prerani grob prekrili z venci in cvetjem. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Prisrčna hvala kolektivom TOZD Planika. INTEGRAL TOZD Promet in Delavnice Lendava ter VVZ Turnišče. Hvala tudi botrini, sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Turnišče. 1 L L 1983
Žalujoči: mama, ata, sestrica in ostalo sorodstvo
OPREMLJENO SOBO v MURSKI SOBOTI išče samski fant. Ponudbe na upravo lista. M-141 SOSTANOVALCA V OPREMLJENO SOBO SPREJMEM. Lendavska 26. M-146 OGREVANO SOBO s posebnim vhodom oddam samskemu dekletu. Naslov v upravi lista. M-164 OGREVANO SOBO ODDAM SAMSKIM. Naslov v upravi lista. M-MM
zaposlitve
SPOČIJ SE E GROBU MAMICA . .
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, babica in prababica
Bara Koren iz Turnišča
Iskrena hvala sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala č. duhovščini za pogrebni obred, cerkvenemu zboru in KUD Š. Raj za odpete žalostinke. TOZD Planika Turnišče, predstavniku KS za poslovilne besede in vsem, ki ste darovali za maše, ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti k tihemu počivališču.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJENI
ZAHVALA
KV MIZAR išče zaposlitev. Naslov v upravi lista. M-104
KUHARICO s prakso in natakarico zaposlimo; Stanovanje in hrana preskrbljena. Oglasite se lahko po telefonu 061-847-013, gostilna pri Kamniku ali Integral Ljutomer, Glavni trg 1. In-18
razno-
INVALID iz Sebeborec išče gospodinjo za celodnevno oskrbo. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-156 31. decembra sem med 10. in 11. uro pri mlekarni v Murski Soboti izgubila broško, ki mi je drag spomin. Najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Naslov v upravi lista. M-189
Slikopleskar Anton Varga, Gor. Kraljevec 24, 42316 Vratišinec, obvešča javnost, da opravlja DEMIT FASADE s stiroporom. Informacije: Obrtna zadruga Prlekija, oddelek kooperacije 81-204 ali 81-028. Le-17
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala 2. letnika Kemijske šole v Rušah, izdano leta 1975. Ljuba Mavrič, Veržej 135. M-192
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih .rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
Ob boleči izgubi naše drage
Marije Kuhar roj. Rantaša
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki soji pomagali v njeni samoti in včasu bolezni, pomagali tudi nam, posebno pa Pištu in Maigiti, ki staji bila vedno v pomoč.
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim podnajemnikom in vsem ostalim znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko prekrasnega cvetja, ki ga je neizmerno ljubila. Hvala vsem za izrečeno sožalje, župniku za pogrebni obred in pevcem za ganljive žalostinke.
Žalujoči: VSI NJENI
t	ZAHVALA
Hvala vsem, ki skupaj z nami delite spomin na mojega plemenitega in dragega moža
Štefana Križaniča profesorja v pokoju
umrlega 26. novembra 1982. Zahvaljujemo se sorodnikom in številnim prijateljem za izrečeno sožalje in tople poslovilne besede.
Žalujoča žena Julija
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Mirka Trplana
iz Markovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, in vsem, ki ste očeta pospremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo.se pevcem, govornici, župniku in gasilcem za poslovilni obred.
Se enkrat — prisrčna zahvala vsem!
Žena Ana, sinovi Karči, Jože in Stane z družinami
STRAN 18
VESTNIK, 20. JANUARJA
Odšel si, kot gre tiha mesečina, ko jutro razprostre svoj pajčolan; odšel, a z nami je ostala bolečina
in ves je žalosten zimski dan
(M. Golar)
V SPOMIN
Minevata dve leti, odkar ni več našega 16-letnega
Dušana Verbajnška
S tabo so ugasnili svetli upi v neusmiljeni zimski sivini, zato smo žalostni. Tolaži nas misel, da tudi po dveh letih tvojo prerano gomilo obiskujejo vsi, ki so te imeli radi.
Hvala predvsem tvojim sošolcem iz OŠ.
Veržej, 18.1. 1983
Dajala si mi upanje, ko šel sem v bolnico iskat zdravja, a odšla si nepričakovano, za vedno ti — draga žena!
V SPOMIN
Tereziji Benčec
roj. Temlin iz Moravec 21.2.1905 -22.12.1982
Odšla si tiho, draga žena Trezka, brez slovesa. Tvoje besede upanja pa me bodo spremljale na poti mojega okrevanja in spomina na tebe.
Bila si skromna, draga mama in stara mama, tvoja beseda je bila vedno pomirjujoča, tolažbe, upanja in moči polna, in tako te bomo ohranili v našem spominu.
Tvojemu upanju za zdravje sta ti v življenju vedno požrtvovalno pomagala tvoja zdravnika dr. Berdenova iz Martjanec. za kar se jima zahvaljujemo
Počivaj v miru!
Tvoji žalujoči: mož Rudolf, hčeka Irinka z možem Emilom in hčerko Vesno, hčerka Margita z možem Ludvikom in sinom Ludvikom, ter hčerka Šarika z možem Belom in sinom Belom
Neutolažljivi: mama Tončka, atek Milan in sestra Jana
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Ah, kako nam sonce milo s)je, ker smo vedno žalostni, smo najdražje na svetu izgubili, tebe sinko, ljubljeni. . .
V SPOMIN
18. januarja 1983 je minilo četrto leto polno žalosti, odkar smo tragično izgubili našega dragega in nepozabnega
Janka Rajha
.„Pris,«cpnUu>-“"
Bil si tako priden, uspešen in poln načrtov, mnogo stvari, delo tvojih zlatih rok, nas bo večno spominjalo na tebe. Le tebe, dragi sin Janko, ne bo več nazaj. Ne prikličejo te solze, ne bridka bolečina tvojih domačih, ki ne morejo doumeti, da te ni več. Tvoj lik bo ostal večno z nami. Cvetje in prižgane sveče so dokaz naše ljubezni do tebe. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin.
V SPOMIN
18. januarja je minilo leto dni, polno žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, zet in brat
Franc Flisar
iz Tešanovec
čas in ne solze ne ublažijo težke bolečine ob krutem spoznanju, kako težko nam je brez tebe. Tvoja mnogo prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano, solzami v očeh gledamo tvoj grob in se zavedamo resnice, da te ne bo nikoli več med j,	nami, ostal pa boš v naših mislih in srcih do konca dni.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, krasite njegov grob s cvetjem in na njem prižigate sveče.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI

Solze se bodo morda posušile; a srčne rane nikoli zacelile. Vse naše misli, čustva in dejanja, ti vsak izmed nas v spomin poklanja
N SPOMIN
11. januarja je minilo šest žalostnih let, odkar je kruta usoda iztrgala izmed nas komaj 28 letnega sina, moža, očka in brata
Štefana Knausa
šoferja iz Markovec
Dragi Stefan! Spoznanje, da te ni več med nami in da te nikoli več ne bo, je nedoumljivo. V naših srcih je ostala globoka, nezaceljena rana. Ne bomo te pozabili, še vedno živiš z nami in mi s teboj. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu ter obiskujete njegov mnogo prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Martin Tratnjek
iz Lipovec
Najlepša zahvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, za maše in v druge namene. Prisrčna zahvala duhovnikom za pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede in pevkam za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat —. iskrena hvala!
Lipovci, 1.1. 1983
Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
V SPOMIN
14. januarja sta minili dve leti, polni žalosti, odkar seje pretrgala nit življenja dragemu možu, očetu in staremu očetu
Mihaelu Lorbeku
iz Sebeborec
6. februarja bo minilo deset let. polnih žalosti in bolečine, odkar nas je tragično zapustila naša draga hčerka, žena, mamica in sestra
Marija Norčič roj. Lorbek iz Sebeborec
10. avgusta bosta minili dve leti, odkar nas je v najlepših mladostnih letih zapustil naš dragi sin in brat
Jože Lorbek
iz Sebeborec
1 s« le sledovi vaših pridnih rok in boleče spoznanje, da se nikoli več ne vrnete med nas.
Hvala vsem, ki se jih še spominjate!
Žalujoči: VSI NJIHOVI
Če bi solza mrtvega zbudila, tebe draga mama ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
Neizprosna bolezen je vzela drago in srčno mamo in staro mamo
Gizelo Županek
iz Veščice
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za neizmerno pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala medicinskemu osebju pljučnega oddelka, posebno dr. Prkiču in dr. Mrkšiču. Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem. GD Veščica, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, sodelavcem iz delovnih organizacij GOZDNA in PANONIJA. Iskrena zahvala za darovano cvetje ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Aleksander, sinovi Štefan, Aleksander in Franc z družino, hčerka Šarlota z družino iz tujine, sestre in bratje
V SPOMIN
26. januarja mineva leto neizmerne žalosd, odkar smo izgubili našega dragega moža in očeta
Jožefa Horvata
iz Kupšinec
Težko je življenje brez tebe, saj kamorkoli nas vodi pot, povsod je spomin nate. Naš dom, ki si ga imel rad. je postal tih in prazen, za teboj je ostala nezaceljena rana. Nikoli se ne bomo mogli sprijazniti, da smo te izgubili, ko bi te najbolj potrebovali. Čeprav se nikoli več ne vrneš v svoj dom, boš v naših srcih živel naprej.
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob — isllena hvala!
Neutolažljiva žena Anica in sin Danilo
20. JANUARJA 1983
STRAN 19
v besedi in sliki iz naših krajev
Obisk delegacije GZ Slovenije v soboški občini
V Gorenje— Elradu po likvidaciji Kortinga
Presenečeni smo nad delovanjem gasilske organizacije
SREČANJ
Tako so si zaželeli udeleženci — predsedniki in sekretarji OO ZSMS v občini Gornja Radgona — na koncu sobotnega enodnevnega seminarja. Ta je bil namreč tudi po njihovem mnenju naravnan v pravo smer, saj jim je postregel z vsemi aktualnostmi na družbenopolitičnem in družbenoekonomske področju dela in življenja.
Mladi iz krajevnih skupnosti, združenega dela in drugod so se ob tej priložnosti po uvodnem delu spoprijeli z aktivnostmi na vseh področjih svoje organiziranosti. Spregovorili so o svojem položaju in nalogah v kmetijstvu, združenem delu, izobraževanju in v krajevnih skupnostih ter na koncu izluščili sklepe, ki jim bodo napotek za delo v prihodnje. Zavezali so se, da bodo po svoje prispevali k uspehu ustalitvenih prizadevanj z dobrim delom, solidarnostnim obnašanjem. prostovoljnim delom in boljšo povezanostjo kot doslej. Pri tem so se zavzeli za takojšnjo vključitev mladega delavca v mladinske vrste, kar mu bodo omogočili z dodelanim sistemom obveščanja.
Seveda pa tega ne smemo, po besedah razpravljal-cev. takoj preobremeniti s številnimi funkcijami, saj imajo mladi tudi druge interese, pa še več časa bo ostalo za dobro delo ...
Pretekli petek in soboto se je v soboški občini mudila delegacija Gasilske zveze Slovenije. ki jo je vodil predsednik Branko Božič, v njej pa sta bila še tajnik Stane Urbančič in načelnik Tone Sentočnik. Z delegacijo Občinske gasilske zveze Murska Sobota. ki jo je vodil predsednik Ernest Ebry. so se gostje v Murs'ki Soboti najprej pogovarjali o stanju in vlogi gasilske organizacije v soboški občini, ki ima . 132 gasilskih društev z okrog 4.000 člani.
Na razgovoru so gostom podelili plakete gasilskega društva Murska Sobota, ki je lani praznovalo 100-letnico delovanja, zatem pa so si ogledali muzej in gasilski dom. V času obiska je delegacija GZ Slovenije obiskala društva v Gornjih Moravcih, Sebeborcih. Rakičanu. Puconcih. Polani. Radovcih in na Cankovi ter se podrobneje seznanila z delovanjem gasilske organizacije in s problemi. s katerimi se gasilci srečujejo. _
nas je. kako je v soboški občini uspelo tako razširiti gasilsko organizacijo, kakšna je notranja organiziranost od pionirjev do veteranov, kakšen je sestav članstva, kako je organizirana . požarna varnost. kako je s preventivo, kakšno je sodelovanje s civilno zaščito, krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi
mi gasilskimi domovi in sodobno opremo, s katero gasilstvo razpolaga. Prijetno presenečeni smo bili, da so ljudje v tako veliki meri povezani z gasilsko organizacijo, da imajo izredno razumevanje in da so pripravljeni toliko žrtvovati za razvoj gasilstva v svojem kraju. Čeprav imajo ljudje v Sloveniji nasploh razumeva-
I Vprašljiv načrtovan I | izvoz na konverti- | । bilno področje ।
Po odločitvi Tovarne gospodinjske opreme iz Tito-
Ivega Velenja in sozda Gorenje o prenosu proizvodnje I barvnih televizijskih sprejemnikov in sprejetih ukrepih seje I sestal delavski svet Gorenje Elrada. — Kako nadomestiti  načrtovan izvoz na konvertibilni trg? — Letna vrednost
(sodelovanja Gorenje Elrada z EGK je znašala okrog 2 | milijona zahodnonemških mark, letošnji planirani izvoz pa I skoraj še za pol milijona mark več—Možnost prenosa dela  tehnologije in proizvodnje iz EGK v Gorenje Elrad.
Udeleženci so tudi sklenili, da se povsod organizirajo aktivi štipendistov. Svojo zrelost pa so dokazali, ko je tekla razprava o mladinski organizaciji v odnosu do drugih DPO.
Ta si mora, kot so dejali, sama, z delom izboriti svoje mesto v družbi.
vp
GERLINCI
»V času obiska v soboški občini, kjer je gasilska organizacija v slovenskem merilu najbolj razširjena, smo zastavljali predstavnikom občinske gasilske zveze in gasilskih društev številna vprašanja,, ki se nanašajo na vso problematiko. ki jo želimo predstaviti in opredeliti na jubilejnem 10. kongresu Gasilske zveze Slovenije, ki bo prihodnje leto v Mariboru. Zanimalo
organizacijami, kako je z opremo, kakšno vjogo odigrava SIS za požarno varstvo itd. Moram reči, da smo bili med večino odgovorov presenečeni. kajti ugotovili smo. da so povsod tam. kjer gasilci tesno sodelujejo s krajevnimi dejavniki in kjer težijo k napredku, bili doseženi pomembni 'uspehi. Seznanili smo 'se z mednarodnim sodelovanjem. ki je v tem predelu zelo pristno, številnimi novi-
nje do gasilske organizacije, moram reči, daje to pri vas še posebej prišlo do izraza, kar je izredno pomembno,« je povedal ob koncu obiska predsednik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič, hkrati pa izrazil zadovoljstvo, da se gasilska organizacija v soboški občini 'zavzema za njihovo akcijo ob kongresu.
Feri Maučec
MALI NOGOMET
Sodelovalo 61 moštev
Klub mladih iz Murske Sobote je pripravil tradicio-naliii turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 61 ekip, kar pomeni, da vlada za mali nogomet vedno večje zanimanje. Največ uspeha je imelo moštvo Radenske iz Radenec, ki je osvojilo prvo mesto pred Fistom (Klub mladih), VP 4142 Murska Sobota in Žico iz Šalovec.
Za obnovo stare šole
Na pobudo krajevne organizacije SZDL Oerlinci so se sestali vaški odbori vseh vasi na tem območju. Uskladili so plane za leto 1983 in se dogovorili o najpomembnejših nalogah. Največ pozornosti bodo posvetili vzdrževanju stare šole, ki služi predvsem gasilcem in mladini. Zgradba je potrebna temeljitega popravila, vendar pa za to nimajo dovolj
sredstev. Doslej je največ sredstev v vzdrževanje šole vlagalo domače gasilsko društvo. Zato so se dogovorili, da bodo ob pustu pripravili maškarado, izkupiček pa namenili za vzdrževanje šole. Aktivna pa je tudi mladinska organizacija, ki se že pripravlja ob dnevu žena. Tudi del izkupička s te prireditve bodo namenili za popravilo šolske zgradbe.	a. Grah
Regulacija Dobla
d te

1300-članski delovni kolektiv gornjeradgonskega * Gorenje—Elrada. posebej še tozd Elektronika in elektromehanika. veže s firmo Gorenje Kbting Elektronik I plodno sodelovanje pri proizvodnji barvnih TV spreje- I mnikov. To sodelovanje je bilo izjemno dobro, saj so  delavci Elrada z njim ustvarjali letno za okrog 2 milijona zahodnonemških mark izvoza, sodelovali pa so tudi s I proizvajalcem kakovostnih barvnih televizorjev, karjih je I zavezovalo, da so venomer iskali nove rešitve in izboljšave I pri proizvodnji kanalnikov. ki so bili vgrajeni v te TV. Zato g so se po sklepih DS TGO iz Titovega Velenja o prenosu I proizvodnje barvnih TV iz Grassau a v to DO in pošlo- g vodnega odbora sozda Gorenje nemudoma sestali tudi člani DS Gorenje-EIrad. Dogovorili so in sprejeli ukrepe, g ki se bodo odvijali v skladu z aktivnostmi v TGO. Za DO g naslajajo z likvidacijo EKG namreč povsem nove okoli- g ščine. ki lahko še kako vplivajo na poslovanje tega delovnega kolektiva, ne pa na proizvodnjo cele DO kot tudi ne g na tozd Elektronika in elektromehanika, ki je sicer v I preteklih letih ustvarjal 90 odstotkov celotnega izvoza v g sodelovanju z Kortingom. Tudi za letos so zanj v osnutku plana proizvodnje — tega so na seji DS sprejeli — načr- g tovali za to firmo 85.000 kanalnikov. Ta vrednost pa je H okrog 2.5 milijona zahodnonemških mark. Čeprav imajo | iz TGO zagotovila, da bodo tam letos proizvedli okrog 90.000 barvnih TV. ki bi imeli njihove kanalnike, pa so  vendarle postavljeni pred dejstvo, da poskusijo poiskati I nove možnosti in poti na tuja tržišča. Devize nujno po- H trebujejo. saj uvažajo precej reprodukcijskega materiala s konvertibilnega trga. Zato so tudi sprejeli sklep, da mo- M rajo vse kanalnike. kijih bo ZGO v narejenih TV spre- I jemnikih izvozila, participirati z določenim deležem. V  Gorenje-Elradu imajo v TGO veliko zaupanje in menijo, da jim bo uspelo proizvesti načrtovano število televizo- | rjev, kljub temu daje rok kratek. Upajo pa, da padec I izvoza v tozd elektronika in elektromehanika ne bo v I nobenem primeru takšen, da bi lahko ogrozil poslovanje tega tozd.
Za Gorenje Elrad se ponuja tudi možnost prenosa de- J la tehnologije in proizvodnje iz Kortinga. Pripravljeni so ga sprejeti — gre za program merilne tehnike — vendar g bodo predhodno ugotovili, koliko je primeren za njihove I doslejšnje možnosti in kakšne so možnosti prodaje na tuje g konvertibilne trge.
V. Paveo 

IZ PORABJA
Piše:
JOŽE GRAJ
— 1. decembra so delavci Vodnega gospodarstva Maribor — TOZD Vodnogospodarska enota Murska Sobota v sodelovanju z delavci podjetja Sobota iz Murske Sobote začeli regulirati 9.750 metrov potoka Dobel. Dela, ki naj bi jih končali do konca marca, so velikega pomena, saj bodo tako usposobili glavni odvodnik za melioracije zemljišča Kmetijskega gospodarstva Rakičan. V očiščeno strugo bodo namreč priključeni vsi melioracijski jarki z melioracijskega območja Hrenovice in Muzge. Dela finansira Območna vodna skupnost Mura Murska Sobota. Regulacija potoka Dobel od Bakovske ceste do izliva v Črnec pri Beltincih bo stala 14 milijonov dinarjev.
Tekst in foto: Š. Sobočan
LJUDSKI KOLEDAR
NAROČILNICA
Podpisani.......................kraj ................ |
ulica in hišna številka ......... pošta ..............
naročam tednik Vestnik.
Naročnino bom poravnal po prejemu položnice.	i
Podpis:	U
Izrežite, zalepite na dopisnico in pošljite na naslov:
VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota.
Politični, gospodarski in kulturni razvoj Porabja, Razvoj Porabja v tekočem petletnem načrtu, V Porabju spet poroka v slovenskem jeziku, Zveze s Slovenijo in Za mladi rod — to so po našem mnenju naslovi najpomembnejših prispevkov oziroma zapisov v slovenskem delu LJUDSKEGA KOLEDARJA ’83, ki ga je pred kratkim izdala Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem.
Tako kot vsa leta gre tudi sedaj za skupen 3-jezični koledar, namenjen pripadnikom hrvaške, srbske in slovenske narodnosti, ki živijo v mejah Ljudske republike Madžarske.
Slovenski del obsega 42 strani. Najprej so s fotografskimi zapisi prikazani najpomembnejši dogodki za porabske Slovence in etnografs’ke značilnosti Porabja, sledijo pa prispevki, ki podrobneje prikazujejo stanje v pokrajini na različnih področjih, stike s Slovenijo, nekatere najpomembnejše dogodke iz njihovega vsakdanjega življenja in dela, prispevki šolarjev in različni literarni prispevki.
Tako si bralec lahko ustvari dokaj celovito sliko Porabja, v kateri so zajete predvsem pridobitve in uspehi, ki jih dosegajo porabski Slovenci, prispevkov pa je moč izluščit* tudi nekatere kritične poglede na še odprta vprašanja. »Vel'; dar slovenskega jezika nl slišati niti na vaških zborovanjih niti na sejah občinskih svetov, družbenopolitičnih organizacij, športnih ter gasi'" skih društev.« (str. 172). Z8 napredek materinega jezika med porabskiini Slovenci h’ bilo torej potrebno še mars'; kaj storiti. Nenazadnje je tu«) pričujoči Ljudski koledar vsaj delno temu namenjen.
STRAN 20
VESTNIK, 20. JANUARJA 1983