Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.20 einschl 9 Rpf Postgebühr« im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 12 - V. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 24. Marz 1945 Einzelpreis 10 Rpf Komunistična taktika komunizem stremi prej kot slej po svetovnem gospoJsivu — „Bojna napoved na življenje in imH vsemu oilaemu sveiu" — Politika taktiziranja v iakoivani „0 svobodilni fronti" S svojim rovarjenjem in razkrojevalnim delom je stremel boljševizem v vseh časih, v vseh deželah in kontinentih za svetovnim gospod-stvom komunizma, izhajajoč vedno iz tiste taktike, ki -se mu je zdela dovolj smotrena, da bi ta svoj cilj čim lažje dosegel. Ze leta 1920 so sklenili na II. svetovnem kongresu v Moskvi med drugim sledeče: „Svet mora revolucijonarno zavreti za vsako ceno in na vsak poljubni način. Paralelnost zakonitega in nezakonitega delovanja so takrat označili kot brezpogojno potrebo. Na V. svetovnem kongresu leta 1924 so formulirali svojo taktiko s sledečimi besedami: „Kjer je možno, legalno, kjer jpa ne, pa ilegalno." Na tem kongresu so sklenili tudi uničenje „meščanskega monopola na orožje" in njega koncentracijo v rokah proletarijata. Istočasno so zahtevali razkrojevanje armad. Nacionalne vojne in kolonijaine upore je smatrati kot sestavni del komunistične svetovne revolucije, č6š, da pretresajo obstoječi red in gladijo pot komunizmu. Na VI. svetovnem kongresu je Buharin 9. avgusta 1928 jasno formuliral komunistični cilj s sledečimi besedami: „Sedaj ni več govora o komunizmu kot kakšni abstraktni stvari, nikakor ne! Sedaj stremimo zares za tem, da spravimo ves svet pod naš upliv in vodstvo. Ves svet tiramo nasproti našemu dokončnemu cilju in ta dokončni cilj se nam prikazuje v svojih obrisih že v konkretni formi." Moskovska „Pravda" z dne 9. septembra 1928 je označila ta program s sledečimi besedami: „Naš program je odkrita bojna napoved na življenje in smrt vsemu ostalemu svetu." Taktiko za dosego tega cilja je zloglasni boljševik Qi-mitrov fiksiral na VII. svetovnem kongresu v jeseni 1935 s cinizmom, ki ga ni več možno prekašati. Dimitrov je is javil: „Proletarska inter-nacionala se mora v vsaki deželi takorekoč aklimatizirati, da bi pognala globoke korenine v domačo zemljo. Nacionalne oblike proletar-ske razredne borbe in delavskega gibanja posameznih dežel nikakor ne nasprotujejo proletar-skemu internacionalizmu, nasprotno: ravno v teh oblikah se zamorejo uspešno braniti tudi internacionalni interesi proletarijata!" Ker pa to orožje laži in hlimbe, zakrinkava-nja in natolcevanja ne zadostuje, da bi se z n.jim zlomil odpor zdravih sil narodov, se poslužujeta strategija in taktika boljševizma seveda tudi krvavega terorja, oboroženega upora, meščanske vojne, množinskega ter individualnega terorja, torej običajnega umora in atentata, Po teh načelih je komunizem izbiral taktiko tako. kakor se mu je zdela primerna. Poskusi boljševizacije na vsem svetu nam dajejo za vsako taktično obliko tisočero dokaziv. Tudi v delovanju takozvane „Osvobodilne fronte" in njenih oboroženih tolp na Spodnjem Štajerskem ter v soseščini so jasno razvidne te v velikem iz Moskve diktirane smernice taktiziranja. Znani komunist Boris Kidrič, ki je obenem sekretar OF in najvišji politkomisar tolovajskih skupin, je skušal v komunističnem listu „Ljudska Pravica" (št. 5-6, maj 1943) zaman oblikovati lažnjive in frazerske programske točke OF kot prave cilje komuni^irm Piše Ing. Siegfried Tremi stranke. Kidrič se je zlagal, da je Slo pri tem le za sleparsko taktiko. Kidrič je povdaril ▼ splošnem, da je velika razlika med taktiko In taktiko, in sicer že po tem, kdo se je poslužuje in v kakšno svrho. Kidrič prihaja pri tem do zaključka, da je taktika komunistične stranke, o kateri je spočetka zatrjeval, da je le izum nasprotnikov, nekaj, kar je treba smatrati kot služabnico „resnice" v interesu ljudskih mas. S tem sili Kidrič človeka k smehu, toda vsa njegova pretkana izmotavanja ne pomagajo nič, kajti stvarnost in rezultati te komunistične taktike govorijo nasprotno. Medtem ko je Sovjetska Unija s pomočjo voljnih plačancev spravila nekdanjo Jugoslavijo aprila 19-11 s poti razuma in je še v noči od 5. na 6. aj»ril istega leta sklenila z Jugoslavijo neko pogodbo, je rovarila komunistična stranka v jugoslovanski vojski ter tako bistveno prispevala k zlomu. S tem je bil obstoječi red razrušen, pot pa pripravljena za komunizem. Vse to se je zgodilo po programu in v smislu zahtev, ki so bile postavljene v Moskvi še leta 1924. V tem času je zahtevala taktika „nacionalno obliko" in „aklimatizacijo", da bi lahko pognala Vom Abwehrkampf im Westen Grabenkämpfer aus dem Vorfeld des Westwalles. Sein Gesicht und seine Uniform tragen noch die Spuren der erbitterten nächtlichen Abwehrkämpfe. PK-Auf nähme: Kriegsberichter Mittelstaedt Sch 'OBD) „globoke korenine v domačo zemljo." Tako naj bi se bolje zasledovali internacionalni komunistični interesL Delovanje „Osvobodilne fronte" in njenih tolovajskih skupin je torej označeno kot ena sama velika sleparija v interesa Moskve in v škodo prebivalstva. Ze opetovano smo ožigosali posamič lažnjive fraze te „Osvobodilne fronte". Botra je bila pri ustanovitvi taktika, l%kor je prikrila taktika vse tisto, kar bi lahko zbudilo nezaupanje prebivalstva. Iz taktičnih razlogov so odpravili komunistični pozdrav z dvignjeno pestjo, prav tako pa je tudi bilo v smislu te taktike, da so nesramno izkoriščali par od škofov obsojenih duhovnikov, da bi prikrili sovraštvo komunizma napram verstvu. Taktika je bila končno tudi tisla, ki je komuniste prisilila do tega, da so mimogrede tajili cilj razlastitve kmetov in uvedbe kolhozom S tem v zvezi spominjamo čitatelje na že svoječasno objavljeno okrožnico št. 6 iz leta 1943, naslovljeno na komunistične strankine organizacije v Srbiji. Tu beremo med drugim sledeče: „Požrešnost vasi in egoizem kmetov ter vsako rekvizacijo živeža je razlagati kot rop, storjen nad delavskimi masami za sovražnike delavstva. Na deželi je pokazovati na pomanjkanje sukna, petroleja in drugih mestnih potrebščin, obenem pa je podpihovati sovraštvo podeželja proti mestu. V mestih je razširjati vesti o obilni prehrani kmetov. Izvrstne primere najdemo v časopisnih izrezkih o bogatih ženitovanjskih pojedinah na deželi. Take izrezke je razmnožiti. Vse to razširja nevoščljivost mest napram podeželju. Vsekakor pa je biti treba opreznim. Kmetom je treba pripovedovati, da smo ustvarili kolhoze samo v Rusiji, ker je bila tam dežela v rokah plemstva, da pa tega ne mislimo storiti v deželah, v katerih prevladuje mala posest. Kot vzgled je navesti Litvo in mongolske pokrajine pod našim gospostvom. V. Srbiji je obljubovati razdelitev samostanskih gozdov in premoženja. Iz meščanske vojne v.Rusiji 1917 19"J0 datira naša izkušnja, da je kmeta zelo lahko zadovoljiti s takimi obljubami. Take metode se zamorejo radi tega uporabiti tudi sedaj. Naši tovariši pa morajo v resnici vedeti, da predstavlja tvorba kolhozov fundamentalno tezo v revolucijoniranju današnjega reda in da je tlaka predpogoj za prehod v kolektivno gospodarstvo. Mimo tega nas uči izkušnja, da se kmetje kolektivizaciji upirajo najmanj tam. kjer se jo izvaja takoj z vojaško zasedbo, kakor smo to storili na vzhodnem Poljskem v bivših finskih področjih. Radi tega je pripraviti naše tovariše na deželi na to odločilno tezo. pri kateri bodo igrali glavno vlogo. Tem ljudem je staviti v izgied položaje v kolektivnem gospodarstvu." Maloštevilne izvoljence so torej poučili o pravem cilju, medtem pa iz razlogov taktike široki rnasi teh ciljev ne samo ne prikrivajo, temveč jih slepijo z njihovim nasprotjem. Samo taktika je dovedla komuniste v času ustanovitve OF do tega, da so navidezno sodelovali z drugimi skupinami, ki pa so bile medtem že davno izločene. Tako je bilo možno komunistično stranko, ki je že od vsega početka držala vse niti v rokah, ojačiti tudi številno. V neki brošuri pod naslovom „Za množinsko stran- Spodnja Štajerska I© delala ii Govor BundesfüArerja 06 otvoritvi zftorovanj organizacije Steiriscfier Heimatf>und H^to^S™1^^3 ^!£fCher ?V!St ter "edost°Pen 23 vsa vabila" Zat° smo fie Vsak posameznik mora izvrševati svoje dolžnosti Heimatbund « prirejanjem političnih shodov si- tudi vziveh v politični koncept: Brezobziren boj brezpogojno Delavci mo-aio izdelovati orožie za rom Spodnje Štajerske. Otvoritev je predstavljal tolovajem in njihovim pomalačem do končnega vojakefkUaaSbu^o za m^Sti StrTarT Zb0r0Vanj" uničfnja- Nat°ie govornik prikazal razvoj tolo- jerlko 'iJcKpa mora Sftega^E^ Ortsgruppe Marburg I. Bundesfuhrer je izjavil vajstva na Spodnjem Štajerskem ter dokazal nji- in 20pet bojevati „ edecf.: , . _ . hove komunistične cilje pod moskovskim vod- Cas kritiziranja in brezdelnega oohajanja je hJ^n^JK ¡ «tvo™: Uničenje Spodnje Štajerske ter uničenje za nami. Tako je dejal Bunctesflirer. Vsi imamo de¿ania Pa vse. Ako govorijo kljub in izkrvavitev njenega prebivalstva. Njihovemu enake skrbi in enake dolžnosti. Vsi stojimo pod temu možje stranke od slučaja do slučaja svo- terorju bomo zoperstavili naš protiteror, in sicer enim in istim zakonom Za nas vse vd^" Zrn 'a Jim sonarodnjakom, se zgodi to vsled tega, ker trdo in neusmiljeno. ali smrt' Stisnili bomo níLTohe t J , ílálf^ Č predstavljajo besede zvezo med vodstvom in po- V svojih nadaljnjih izvajanjih se je Bundes- ftS -pa na^pridekartot^Mnogíl bomo jado in ker je potrebno, da se večkrat pretehta führer bavil z gradnjo postojank, s Volksstur- izgubili. Toda eno veliko nam ne mfre^ S in razpravlja o raznih vprašanjih. Zborovanja in mom in s prehranjevanjem v vsej odkritosti. V Naše zvestobe do Führer-ia ter naše "vere v govori današnje dobe se razlikujejo od onih izza skupnih naporih in slcupnem delu ter v s upnem Reich. Ob koncu vsega boia in vsega trplien-a casa aasih zmag. Ampak eno je ostalo nespre- boju hočemo ustvariti vse predpogoje za zmago, stoji zmaga N-mčije' Pred ranjeno: Duh in pripravljenost za boj! Pri teh zborovanjih nočemo vzbujati napačna »upanja. Dajati hočemo jasne odgovore, zadevajoč dolžnosti in pravice. Dva pojma sta, ki ju hočemo danes obdelati in ta dva zajemata vse naše misli: vojna in mir. Kar si želimo, je mir, torej čas, ko se posušijo A , «oize in zacelijo rane, doba, ko ne bo več bomb- Angio-Amerikonce skrbi vedno večja sov efskcT predrznost — V zase-nega terorja in bomo zopet obnavljali in delali. rlonih rto-?<»!nh ^mAnin r,„. _ -I,.v ,• .. Kako priti do miru? S predajo? Nikdar! Nato je " 0eZeiQ" StradCHO — T-et-a skrb: Itioll narodi f^f-T^ nanizal cilje naših nasprotnikov na Anglo-Amerikance tarejo trenutno po rnfor- da narod v južni Franciji umira od gladu Ve- poffla® dokazov, ki nas čakajo ako bi poetau macijah, ki jih je prejel Berlin, v glavnem tri rižniki ki se p^uS to te pT£ Jna V svo^s rah°tl * podrla vse velike skrbi. Prvič gre za zmešnjave in nesoo- kot mali bogovi. Neki d^gi^oroSec poroči mostove. Zato moramo izdrzati do zadnje kon- razume med anglosaksonskima zaveznikoma na iz Be,gije dl je položaj daLesTsIf-iii v vsf SmMbi1iHnlkaiiega U?fr eni in med So^etij° na strani. Nespora- kem oriru ^abM kot pred petU meSci oJ^I nja in tud! ne izmikanja. Narod, ki b0|1prestal to zum se izza konference v Jalti ni le razširil tem- boditev izpod nemške okuoacri^ ni zadovomil vojno, bo končno tudi zmagal." Pri tem se nam več celo poostril. To ugotavlja izrecno londonski vseh tistih M sT^ obet^ mnogo od zaveznike ktk° naj ZmSga N!mdja 1311 Cistični „Daily Herald". Angležem in Ameri- „osvoboditve" V Mgfj je^e? stottoč S^ ^ VEemJ?:et0m» C1se kancem se * začelo počasi svitati da sta Roose- selnih. V Italiji ni ni! bo fe Roosevelt je ™ Sovražnik stoji vKolmi, Aache- velt in Churchill samo nekakšna komornika „ve- bil Italijanom in Belgricem ^ri' Kar dožl£ ^Stetttnu in mnzig^ Kljub temu ne ven,- likega" Stalina, najmanj pa njegova navadna po- Ijajo, je pravi pokoVall^T^rToljš^ki krv- Jemo ▼ kak čudež temveč edino v naso moc. magača. „Daily Herald" ugotavlja med drugim, niki opravljajo v zasedenihdeželah 'svoi dosIl napocila bo ura ko bodo svirali znak za pomanjkanje sodelovanja med diplomacijami Tretia glavna skrb zaveznikov so .mali na- ^rakale »>pet naše divizije, zaveznikov. Po naše bi se to reklo, da delajo -rodi". Nedavno je vpraf al neW poslane^Tspod- Pa PreP°" b0lj§eviki, kl'H,b d^ovoru v Ja]ti v«e Hst° ** ^borrr ci, dali bodo v St. Frančišku zastopani pJi^l tS^U^^^.i 4a n« rv ^ J® "i11?, ™ dr3g°' •tudi ma5i '^Todi" in dali bo konec razlikovanja Potra^ko je Bundesfuhrer podal jasno sliko V angleškem tisku še ni zasnala razprava o med velikimi in malimi silami Churchill je od- JLSfSSSJ^af0^ 3®Pfsel"aalktV,e!^^vpra- tem kako je prišlo v Romuniji do padca E,- govoril ha to vprašanje v negativnem smislu, češ, Štajerske ter odgovoril na vpra- deseove vlade in kako je prišel tam na krmPo da ima Anglija popolaoma prostovoljni doaovor tonje. Kaj bo iz Spodnje Štajerske? Spodnja Sta- Groza. Angleške uradne agencije si nrizadevaio z Ameriko in Sovjetsko Unijo Ta dogovor — ^ . ¿L. °Ktan<: pn^1Chu! .Kakor blla dopovedovati javnosti da Anglija v Romuniji ni tako je dejal Churchill — predvideva diferenci- ST? ^i11^1"3" T frP1^®! tak? 3e rzvaral bila Postavljena s strani Sovintne pred dovršena jacijo v postopanju z velimi silami in malimi Bundesfuhrer, tako bo zela tudi v času zmage dejstva. Angležem to vse skupni nič ne pomaga, deželami. Obžalovanja je vredno da obstoja raz- 7*52.™* «vestobe. Kolikokrat^je prerokoval ker so se morali sprijazniti z dejstvi ki jih je v lika med velikimi in malimi ter med močnimi in boljševiški sovražnik, da bo „osvobodil Spodnjo Bukarešti ustvarila Moskva. Nič čuinega ni. da slabotnimi na svetu, toda nedvomno obstoja taka Štajersko. Določal je termine, ki jih je moral bi v Angliji zelo radi preprečili sfiren razvoj v razlika. Churchill je dejal, da bi bilo blazno do- vedno prelozxti^ Tudi tukaj se ne umaknemo Turčiji. Vsekakor pa izgleda, da bodo boljševiki kvariti tako dober namen s poskusom, zahtevati Bovraimku ter bomo vzdrzali do zmage Tudi za postavili Anglijo navzlic njenim velikim intere- takoj nekaj, kar je trenutno brezupni i d-al Spodnjo Štajersko ne bo več leta 1918, ko je od- som tudi v Turčiji pred dovršena dejstva. Churchill je bil zelo jasen in n- ivoumen- voina povedalo slabotno vodstvo. Do tega nam daje Nič manjša ni skrb. ki jo ima*© Anglo-Ameri- plutokratsko-boliševiške koalicre zahteva samo- pravico Spodnjestajerci sami v svoji veliki ve- kanci spričo poostritve političnega in gospodar- vlado treh velikih sil. Mali narodi pa naj živiio čini. Spodnjestajerc se je uveljavil, ostal je skega položaja v tistih evropskih deželah, ki so od drobtinic, ki bodo padale z mize velesil. Chur- --—--bile okupirane od anglo-ameriških čet Bilo je od chillova izjava je dokaz da gre današnjim ob- ko na Štajerskem" (avgust 1944) ter v izvlečkih vsoga Početka jasno da se Anglo-Amerikancem lastnikom Anglije. Amerike in Sovjetije zgolj za .«•.{ nski.. __, : _ niti naimani ni mjiHiln tri/.H o rvHcln-Ho ninmira- politiko brutalnega imperijalizma predavanj komunistov Aleša Babler-Frimoš in mtl najmanj ni mudilo glede obskrbe o^unira Albina Vipotnik-Strgar čitamo s tem v zvezi tudi nega Prebivalstva z najpotrebnejšim blagem' ?id ■ledeče: „Glavna vloga, ki jo ima izvršiti stranka Lphmann- kl 3e predsednik organizaciie , UNRA" ▼ političnem vodstvu širokih ljudskih mas v OF, ]e Lziav]1 nedavno da ta organizacija ne more obstoja v tem, da se številno poveča, po možnosti realiz,ratl «vojih dobavnih obveznosti glede živil podesetori... Ce smo sprejeli tovariša v stranko, za zased«na ozemlja, pač pa bo morala preklale s tem ni bUo storjeno vse. Mladega strankarja miratl zaporo izvoza da bi se na ta način lahko moramo seznaniti z oblikovanjem stranke in nje- kr.lle v°iaske potrebe zaveznikov. Pred okupa nimi končnimi cilji." Povsem jasno je tu izraženo, P13? omenjenih dežel so obljubljali narodom ae Nov izbruh poljske krize Kakor poročajo iz Stockholma, je poljska kriza zopet uradno vstala iz groba. Tako piše angleški list „Spectator", ki ugotavlja med drugim, da so nasprotstva med Anglo-Amerikanci da^d^^o.^kaj povsem drugega. Novembra leta 1943 je iz- StoSlSTS« M^J^StaTv^tS .poznal kot cilj osvobodilne fronte. Seznaniti ga 3avl1 Rooseve t pred kongresom širokoustno. da jevanje Sedaj je nSnulo le več kot m^ec d^L Je treba šele z „dokončnimi cilji" komunistične organizacija „UNRA" krila vse najnujnejše ¿dkar je bO^ v lZskvi v^ostevlj^na k^islS -i__„;,j___x_____i___, _ . ________potrebe okuniranih narodov pIpHp žvpm nhlnril .. . i. . . . vpusidvijeiid sonusija, potrebe okupiranih narodov glede živeža, oblačil in medikamentov. Roosevelt je celo dostavil. ,.da bi trpelo blagostanje, z njim pa tudi varnost zaveznikov. ako bi v okupiranih področjih vladala poleg brezposelnosti še inflacija ter ako bi ne- obsodili sestavek nekega mladinskega funkcio- Temu^naTjrotfna sfo^t^d^vf^tr^n^l- pa 50 Anglo-Amerikanci zahtevali fundamen-narja, ki je označil pridobivanje ljudi za komu- ™!LP?„ ^ ^Z* ™^™:* talno preosnovo. stranke, češ da teh ciljev trenutno ni možno spraviti v sklad s takozvanimi nujnostmi. Vsekakor pa se „glavne naloge", to je jačenja komunistične stranke, ne sme iz taktičnih razlogov tako odkrito predstavljati. V isti brošuri so ki naj bi skrbela za sestavo nove takozvane demokratske zbiralne vlade. Do danes se ni še zgodilo v tem oziru nič. Sovjetski zunanji minister Molotov je vztrajal pri tem da se lub-linski odbor ne sme dosti spreminjati, .medtem nizem kot nalogo mladinske organizacije. Dognali so, da bi tako lahko nastale velike napake In resna nevarnost. Jasno je, da taktika tudi v tem slučaju ne sme biti odkrita. Tako skušajo komunisti s svojo taktiko zakrinkati svoje dokončne cilje, da bi prebivalstvo z lažmi in zavijanji spravljali v nesrečo. Komuni-«tične fraze o „nacionalni osvoboditivi", o „prijaznosti napram verstvom itd." so hi'e razk^--kane in spoznane kot „taktiku" Kakor poroča londonski . Observer", se skli- v Franciji raste iz dneva v dan. To je ugotovil ^ Pd™v London ndNa;USeseJev cuje Molotov na to, da so Anglo-Amerikanci v danes zaveda — tako piše Raymond — da je bilo .........."""" " ™ 11,1 ""*" " 1 x™m* pod nemško upravo dvajsetkrat bolje kakor da- ^ ^ b^'dH Ve'ril^Tea™ nes. francoska vlada se Sicer bori s črno borzo, srhriftleiter Frlednrh Golob i lip ,v Marb«rq/Drau Badqasse» to pa prav nič ne izpreminja usode širokih l.iud----- sldh mas. ki gladuiejo. Francoski živilski obroki z"' Ze" faT Anzeiqeu die Preishst» ni i ™ 10 ADm ip« 7na5ain cam n tvotijTi« ^^rtlnSVil, „„ -„ , „, „.„ qiilJiq AusfalJ dej l-ieleruM dei Blsttes bei hoherei r,ew»W znašajo samo tretjino angleških, pa se teh gla- oder Belrebsstoruna tnbf kem™ Ansprjrh »,,f ROrkzahluug aovmh porcij ni nikjer dobiti. Neki vojni poro- «es Bezoqsqeides čevfle- M' n—.. »----o« ---, ^wer^rtsternunimer RPK 1-1017, Tudi Španije ne pustilo na miru Kaj vse je storila falangistična vlada za obnovo Španije - Številke govorno V zadnjem času je sovjetski tisk poostril svojo kampanjo proti Franeovi Španiji. Na čelu sovjetskih listov v gonji proti Španiji 6e nahajata „Krasnaja Zvezda" in „Trud". Tako piše „Krasnaja Zvezda" med drugim, da zahtevajo interesi organizacije za svetovno varnost in trajnega miru med drugim tudi to, da pride do moralno-poiitičnega zloma ne samo v Nemčiji, temveč v vseh tistih deželah, ki so bile v zadnjem času zaveznik Nemčije. Sovjetski list zahteva konec Francovega režima, ki se ima zahvaliti za svoj obstanek „nemškemu fašizmu". Sele tedaj — tako zaključuje moskovski list — bo lahko Španija zopet zavzela „častno mesto" v miroljubni rodbini demokratskih narodov. Najboljši odgovor na moskovsko gonjo je dal ipanski minister za javna dela v zadnji seji pailamenta, ko je nanizal vse, kar je storila španska vlada po končani meščanski vojni. Po I. 1939 «o v Španiji zgradili 1560 mostov, ki jih je bila porušila nesmiselna meščanska vojna. Istotako je bil obnovljen skoraj ves železniški materijal, ki 6o ga bili uničili boljševiki. V tri leta trajajoči meščanski vojni je padlo število železniških vagonov od 83.500 na 43J5O0. Po letu 1940 so v Španiji osušili 163.000 hektarjev močvirja. Železniški promet se je v primeri z letom 1935 podvojil. Minister je nadalje poročal o namakalnih akcijah, ki igrajo v Španiji veliko vlogo, obenem pa tudi o izgradnji pristanišč, za katero so izdali 1. 1944 nič manj kot 107 milijonov pezetov. Zaključno je izjavil minister, da še ni bilo v Spaijiji na polju javnih del nikdar toliko ustvarjenega kakor po padcu rdečega re- Jalti pristali na lublinski odbor kot podlago bodoče poljske vlade. Molotov je obenem zahteval v tem smislu, da je treba voditelje lublin-ekih poljskih boljševikov povabiti kot vladne zastopnike na moskovsko konferenco, ki ima re-ievati poljsko vprašanje. Zastopnika Anglije in Amerike, Sir Archibald Clark Kerr in Averill Harriman, pa sta izrazila mnenje, da je povabiti Lublinčane zgolj kot strankarje. Kakor vse izgleda, ni skoraj nobenega upanja več, da bi Anglija in Amerika prodrli v poljskem vprašanju. Molotov se brani z vso očitnostjo povabilu pristašev Arciszewskega. San Francisco jih skrbi Iz Lizbone poročajo: Na dan Sv. Patricka so Imeli znani ameriški politiki govore, iz katerih zveni velika zaskrbljenost glede sestanka „zje-dinjenih" narodov v mestu San Francisco. Ti govori dokazujejo vsekakor, da so nastala že sedaj velika protislovja, ki jih v pet tednih do sestanka ne bodo mogli premostiti, ne oziraje se na to, da se bodo nasprotstva pokazala še v ostrejših konturah. Podpredsednik Zedinjenih držav Harry T r u -m a n je' pozval svoje poslušalce k edinosti, ki mora po njegovem mnenju vladati tako v vojni kakor tudi v miru. d^, bi se preprečila nova svetovna vojna. Dobesedno je izjavil Truman: „Moderne vojne ne cakajq, medtem ko se ba-vijo državniki z utopičnimi teorijami za bodočnost. Svet potrebuje danes duhovno vodstvo zrelih mož, ki se morajo dvigniti nad spor razredov, da bi pripomogli človečanstvu do varnosti. Če bo vsak narod vztrajal pri tem, da sme delati in storiti, kar mu gre po njegovih iuridičnih pojmih suverenosti, potem je mednarodna anarhija neizogibna." , Državni podtajnik Grew je povdaril v neki izjavi, da konferenca v San Frančišku ne bo nikaka mirovna konferenca po vzgledu verzaj-ske konference. V San Frančišku ne bodo raz-motrivali nikakih posebnih vprašanj, kakor morda določevanje mej in pogojev za premirje. Glavni cilj sestanka bo po besedah imenovanega državnika sestava načrta za „magno charto zedinjenih narodov". Tudi Grew je apeliral na razsodnost udeležencev konference, ki naj bi v prvi vrsti ustvarila „mir in varnost". Iz svarila, ki ga dajeta Truman in Grew, pa Izhaja, da želi ameriška vlada s frazami zakrinkati cilje dolarskega imperijalizma. Torej le brezpravnost malih narodov Churchill je nedavno priznal, da bodo v bodoče komandirale samo tri velike sile: Velika Britanija, Severna Amerika in Sovjetska Unija. Prestopki 6e bodo po njegovi izjavi kaznovali samo tedaj, ako bi jih zagrešili mali narodi. Ta izjava je vzbudila po vsem svetu ogorčenje, v kolikor ne gre za sam plutokratsko-boljševiški tabor. „New York Times" je smatrala s tem v zvezi za potrebno, da bi pomirila s posebno pi- lulo prizadete male narode. List skuša dokazovati, da so našli v Jalti formulo, ki naj bi preprečila male vojne, iz katerih bi se pozneje lahko Izcimili veliki spori. Tu se j« listu izmuznila ugotovitev, da bi se zlomil ves sistem varnosti, ako bi se hotelo posiliti to ali ono velesilo. Z drugimi besedami: Anglija, Amerika in Sovjetija si pridržujejo pravico, delati in nehati, kakor jim drago, dočim bi se malim narodom predpisovalo kako in kaj. To je v njihovem smislu „svetovna varnost". Rooseveltov lov za ooorišči in Stalinov pohod v svetovno gospodstvo nudita danes pac najboljši dokaz za to, kar smatrajo v sovražnem taboru kot „varnost" in „mir". Ameriškemu listu se je zgodila še druga nesreča. Izblebetal je namreč, „da bosta v bodoče prevzeli odgovornost Amerika in Sovjetija." O Angliji že ni več govora. Pri konferencah bo še smela sodelovati, pri razdelitvi plena pa se ne bo smela oglašati. □ „Zavezništvo" v praksi. Sovjetske vojaške oblasti v Bukarešti so prepovedale Amerikan-cem sleherno letalsko gibanje v Romuniji. V Romuniji ne sme pristati in iz Romunije ne sme odleteti nobeno ameriško letalo. Ameriško diplomatsko uradništvo v Bukarešti se silno jezi, ker je očividno, da se sovjetski vojaški krogi niti najmanj ne ozirajo na sklepe v Jalti. Moskva pač ne dovoljuje niti najmanjšega ameriškega vmešavanja v romunske zadeve. □ Maniu je odstopil k»t predsednik romunske kmetske stranke. Kakor poročajo iz Bukarešte, je Maniu podal ostavko na svoj položaj predsednika romunske kmečke stranke. Takozvani km Giisir-e Aufmerksam sucht die Bedienung der Vierlings-flak den Horizont nach feindlichen Tieffliegern ab. FK-Aufnahme: Kriegsberichter Sierstorpf, Seh (GBD^ „stalni odbor" stranke je nato izvolil novega predsednika Lupu-ja. Izdajalec . Miniu je kaj hitro razumel migljaj iz Moskve. Cim je — kakor'zamorec — storil svojo dolžnost, je že prejel plačilo izdajalca. □ Nove smrtne »bsedbe v Bolgariji, V Sofiji so pravkar zaključili veliki proces proti bivšim vodilnim osebnostim. Boljševiško kazensko sodišče je med drugim obsodilo na smrt bivšega šefa generalnega štaba Trifonova, generale Di-mitrova, Karova, Nakova, Nikolova in mnoge druge ter celo vrsto polkovnikov, podpolkovnikov in oficirjev. Na dosmrtno ječo je bil obsojen bivši poveljnik bolgarskega vojnega letalstva general Adrijanov, nadalje general Sil hov in 23 nadaljnjih oficirjev. □ Paraguay v vej*em sta»jo z Nemčijo ta Japonsko. Pod pritiskom Anglije in Zedinjenih držav Severne Amerike se je mala iberoameri-ška republika Paraguay priključila zaveznikom ter je napovedala vojno Nemčiji in Japonski. O Sijajne dnevnice ameriških poslancev. Kakor poroča „Daily Express" lahko računajo člani reprezentančne zbornice Zedinjenih držav na zvišanje svojih dnevnic od sedanjih 30.000 na 100.000 RM. Roosevelt se zaveda, da se s špehom lovi miši ter si je z zvišanjem posla-niških dnevnic pridobil večino, ki jo potrebuje za uresničenje svojih mednarodnih načrtov. • Iz dežio pod kop Iz Berlina poročajo: Vsi tisti politiki, ki so smatrali, da je izključeno, da bi Anglija in Amerika kedarkoli postali žrtvi moskovskih sleparij, morajo sedaj že priznavati, da je tolikanj opevano sodelovanje med Londonom, Washing-tonom in Moskvo zadobilo nekam čuden značaj. Anglo-Amerikanci že slutijo, da nekaj ni v redu. Stvar je pač taka, da si ne upajo z barvo na dan. Bolj drzen je bil politični komentator lista „Daily Mail", ki je ugotovil, „da je prišel Balkan iz teheranskega dežja pod kap iz Jalte." Res je, da sta prišla London in Washington iz dežja pod kap. Teheran je bil zaseda, ki jo je uredil sam Stalin. V to zasedo sta se podala Churchill in Roosevelt kakor dva slepca. Jalta je pa mišja past, v kateri sta se ujela angleški in ameriški zaveznik. Kdo bi si drznil danes zatrjevati, da imata Anglija in Amerika po tej konferenci še kaj govoriti v evropskih zadevah? Upliv Anglije in Zedinjenih držav je bil povsod tako daleč iztisnjen, da bo Moskva tudi tam, kjer 6e to še ni zgodilo stoodstotno, lahko kmalu storila vse, kar se ji bo poljubilo. Z vojaškega vidika pa imata Anglija in Amerika še to prokleto dolžnost, da pomagata boljševikom v njih revolucijonarni vojni. Prišla bo ura, ko Teheranska zaseda in past v jafti Moskva osleparila London in " Washington bo Moskva odpustila svoje zamorce. Svojo zahvalo jim bo pokazala z zobmi. Zanimiv je pri tem drzen ton moskovskega tiska. Ta ton odgovarja povsem zapovedujoči drži Stalina v Jalti. Najaktualnejši je sedaj s tem v zvezi slučaj Romunije. Moskva je dala razumeti Londonu in Washingtonu da je Romunija uplivio področje Sovjetije in da Anglo-Amerikanci nimajo v Romuniji iskati prav ničesar. Temu primerno postopajo boljieviki v Bukarešti tu *i z Amerikanci, obenem pa odklanjajo sleherni angleški poskus vmešavanja v romunske zadeve. Boljševiki so hermetično zaprli vse debele, v katerih se izživlja njihova strahovlada. Dopisniki ameriških in angleških listov nimajo ničesar iskati v zasedenih prestolnicah. Vse kaž2 da je Stalin trijumfator in sta Churchill in R o-sevelt podlegla. Sedaj so potrjena vsa proroko-vanja. Konferenca v Teheranu je bila le začetek. Anglo-Amerikanci so ponudili spočetka Moskvi mali prst. toda zagrabila je celo roko. Sovjetski medved je trdno stisnil svojo šapo in Churchill in Roosevelt morata sedaj na kolenih pristati na vse, kar jima je zaukazano. To je v glavnih obrisih prava slika razmerja, ki vlada med glavnimi vojnimi zločinri t \OUL%% w m tSfrbroicfi \' 'ficmmersMifchen \ I? SeHai/t/j ■ESCH WEHER. ^tnvenich. Monschau TSf4''"^^^, 'L Schleiden#<\Wtitlmrtal Helle/rtJl o% w --{¡¿rnithoen - a Berge Höhen ¡n Metern r-flt r Velika bitka Sovražni poskusi prodora v Palatinatu — Renski most pri Remagenu porušen — Težki boji v Lothnngenu — Položaj na zapadni in italijanski fronti Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 13. marca, so vrgli Amerikanci vzhodno od Remagena nove sile v boj, da bi tako razširili svoje mostišče. Po trdih bojih je sovražnik zavzel par višin in vasi. Vzhodno od Wittlicha so se izjalovili sovražni napadi na naše postojanke na zapadnem obrežju reke Mosel. Zapadno od Bernkastela je bil sovražnik v teku nemških protisunkov še dalje potisnjen xa reko. Ob reki Ruwer so se zrušili ameriški napadi v nemškem ognju. Sovražnik je izgubil pri tem večino svojih tankov. V srednji Italiji ni bilo nikakih pomembnih dogodkov. — Težko so poškodovali ameriški terorni bombniki mesta Swinemünde, Wien in Marburg a. d. Lahn, Angleži pa so bombardirali nemški, zapad, zlasti Dortmund. Ponoči je bil Berlin cilj sovražnih bombnikov. Kakor je razvidno iz poročila, izdanega dne 14 t. m. je sovražnik izvajal ob Spodnjem Renu živahna gibanja s pomočjo umetne megle. Pri tem ga je ovirala nemška artilerija. Pri Remagenu so zamogli Amerikanci nemške postojanke v trdih bojih nekoliko vbočiti, vendar so bili zaustavljeni ob velikih izgubah v obrambnem ognju oziroma v protisunkih. Ob spodnjem toku reke Mosel je medtem pričel napad 3. ameriške armade. Tudi ob reki Ruwer so pričeli Amerikanci napadati z močnejšimi silami. Na obeh straneh Osburger Walda je izgradil sovražnik lokalna mostišča, dočim je bil pri Saarburgu odbit. Mimogrede v Hagenau vdrli sovražnik je bil 13. t. m. popoldan zopet vržen iz mesta. — 13. t. m. je bil bombardiran zlasti Regensburg. Veliko škodo so napravili Angleži z bombami v področjih mest Wuppertal, Gelsenkirchen in Recklinghausen. Ponoči so padale bombe na Berlin. Neprestano se je nadaljeval povračilni ogenj na London. Z istim orožjem so streljali tudi na Anvers. Iz anglo-ameriškega dovoznega prometa so nemške podmornice potopile znova osem ladij s skupno 48 200 brt. Kljub močnemu sovražnemu odporu so nemške čete pridobile vzhodno od Remagena več višin in vasi. Po poročilu z dne 15. t. m. je pričel sovražnik ob reki Mosel, ob reki Saar in v Spodnji Alzaciji z velenapadom. S pomočjo umetne megle je stopil pri Kochemu in Urzigu na vzhodno obrežje reke Mosel. Med Osburger in Schwarzwälder Hochwaldom so se razvili medtem težki obrambni boji. Tudi med For-bachom in Hagenau-om so se razvneli hudi boji Hannover, Hildesheim, Gütersloh in Hattingen. Amerikanci so bombardirali jugovzhodno Nemčijo. Ponoči so terorizirali srednjo Nemčijo. Zbitih je bilo 23 sovražnih letal. — Nemške pomorske male sile so potopile ob Scheldi štiri ladje s skupno 12 000 brt. Ob Spodnjem Renu je skušal sovražnik po poročilu z dne 16. t. m. z umetno meglo zakrinkati svoje operacije, da bi se branil nemške artilerije. Vzhodno od Remagena so se nemške čete tudi 15. t. m. trdno upirale ter so sovražnika po žilavih bojih zaustavile. Globlji vdor je dosegel sovražnik samo severovzhodno od Hon-nefa. Med Koblenzom in Simmernom so ■ se medtern/razvili bojt s prodirajočimi sovražnimi oklopniskimi odredi. V severovzhodni Lotarin-giji se je medtem na novo razvnela obrambna bitka. V številnih odsekih so bili Amerikanci zavrnjeni, vendar se jim je posrečilo potisniti naše postojanke v odseku Forbach do tik pred zapadni obrambni pas. Zapadno od Bitscha so bili ameriški napadi razbiti. Severni del mesta Hagenau so izvojevali Amerikanci, katerim se je bolj zapadno posrečilo par vdorov. Vzhodno je obležal sovražnik v nemškem ognju. — Amerikanci so po dnevu bombardirali področje mesta Wien in periferijo Berlina. Angleži 60 metali bombe na zapad. Ponoči sta bila prizade-jana zlasti Hagen in Hannover. Zbitih je bilo 36 sovražnih letal. Amerikanci so po poročilu z dne 17. t. m. sunili iz mostišča Remagen z močnimi oklopni-ikimi silami proti severu,. kjer jim je uspelo zavzeti Königswinter. V menjajočih se bojih so preprečile nemške čete nadaljnje prodiranje sovražnika pri Honnefu, kljub temu pa je so- Der Kampfraum zwischen Rhein AZ und Roer Weltbild-Gliese (GBD) vražnik dosegel par vdorov pri Linzu ob Renu. Amerikanci so imeli velike oklopniške izgube. Medtem se je -razširila bitka med rekami Saar, Mosel in Rhein. Med Koblenzom in Bop-pardom so se zrušili sovražni napadi v nemškem ognju. Do težkih spopadov je prišlo ob reki Nahe, zlasti v področju Münster am Stein in Kirn. Med Kochemo min Trierom so bili razbiti sovražni poskusi forsiranja reke. Med Saarbrückenom in Bischweilerjem so nemške čete preprečile sovražne poskuse prodora. — V Italiji niso zabeležili nikakih posebnih dogodkov. — Ameriški bombniški odredi so metali svoje bombe na južno Nemčijo in na Wien, ponoči pa Angleži na Nürnberg in Würzburg. Sovražnik je izgubil v letalskih bojih in vsled destva protiletalske artilerije 63 letal, med njimi 59 štirimotornih bombnikov. 18. marca je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se razvili vzhodno od Remagena srditi boji za ameriško mostišče. Sovražnik je prodrl vsled nemške srdite obrambe le v nekaterih odsekih. V ulicah mesta Koblenz so 6e medtem razvneli boji. Nadaljevala se je bitka med rekami Saar, Mosel in Rhein. Pri kopališču Kreuznach je 6kušal sovražnik razširiti svoj vdorni prostor. Obenem je dovedel nove rezerve v boj. V južnem Hunsrücku ter ob spodnjem delu reke Saar se je razvil boj s sovražnikom, prodirajočim proti severozapadu, zlasti v področju Birkenfeld. Pri Saargemündu so beležili težke obrambne boje za nemške zapadne obrambne postojanke. — Amerikanci so terorizirali s svojimi bombami pokrajini Sachsen in Thüringen. Angleži pa so metali bombe na nemški zapad. Ponoči so padale bombe na Ber--lin in Nürnberg. Nadaljeval se je povračilni ogenj na London in ogenj na Anvers. Iz poročila z dne 19. t. m. izhaja, da so Amerikanci nadaljevali svoje poskuse razširjenja mostišča pri Remagenu. Nemške čete so razrušile renski most pri Remagenu. Spričo trdovratnega nemškega odpora je sovražnik dosegel le par vdorov ob avtostradi pri Honnefu. Ob srednjem in gornjem toku reke Nahe so se razvili srditi boji za prehode. Med Kuselom in Saarlauternom so se uprle nemške čete močnemu sovražnemu pritisku, ki je veljal severo-zapadnemu renskemu Palatinatu. — V srednji Italiji so bili pri Vergatu in pri Cotignoli v Ro-magni odbiti sovražni sunki v trdih bojih od Überall lauert tödliche Gefahr In die harte Straßendecke ein Minenloch zu graben, ist eine mühsame Arbeit. Aber Tag für Tag werden zahlreiche neue Minen gelegt; überall auf den Straßen im Gebiet der HKL lauert die tödliche Gefahr auf den Feind. PK-Aufnahme: Kriegsberichter Wolff, Wb (GBD moža do moža. — Berlin je bil 18. t. m. cilj napadov močnih ameriških bombniških odredov. Angleži so bombardirali Ruhrgebiet in zlasti Hanau. Sovražnik je izgubil po dotedanjih poročilih 36 večinoma štirimotornih bombnikov. POLITIČNE BELEŽKE D Tako pomagajo Amerikanci Francozom. Gla-dujoči Franciji je vlada Zedinjenih držav Severne Amerike stavila ravnokar na razpolago prvo ladjo v svrho prevažanja živeža. Ladja ostane za enkrat še last Zedinjenih držav. □ Lampeduza in Pantelerija angleška last. Angleži so objavili vest, da sta sredozemska otoka Lampeduza in Pantelerija, ki ležita južno od otoka Sicilije prešla popolnoma v angleško last. Objava te vesti je povzročila med otočani največje iznenadenje.. Na glavnem trgu mesta Lampeduze je prišlo do demonstracij, ki jih je razpršila policija. O Vojvoda windsorski ni več guverner. Bivši angleški kralj in brat sedanjega angleškega kralja, vojvoda windsorski, ki je postal pred petimi leti guverner Bahama otokov, je odložil svoj položaj. □ Ameriški zastopnik v Albaniji? Državni tajnik Stettinius je razglasil, da bo poslal v Albanijo diplomatskega zastopnika, ki bo proučil položaj. Albanski „Narodni osvobodilni odbor" je namreč zaprosil Zedinjene države za priznanje, ki je pa odvisno od poročila, ki ga bo predložil nalašč v to svrho postavljeni zastopnik washingtonske vlade. □ Japonska uvaja „civilne izredne napadalne odrede". Po vzorcu nemškega Volkssturma so postavili na Japonskem takozvane „civilne izredne naskočne odrede". V to 6vrho bi se v slučaju vpada Anglo-Amerikancev na japonsko materno zemljo mobiliziralo vse japonsko civilno prebivalstvo. Nevtralni krogi, ki računajo z možnostjo invazije Anglo-Amerikancev na japonskem ozemlju, vidijo v tem obrambni ukrep japonskega vojnega vodstva, ki je pripravljeno na skrajno obrambo svoje domovine. □ Irska ni vabljena na konferenco v San Frančišku. Glasom poročil iz Londona so Irsko prezrli na željo Moskve. □ Amerika upa na drobtinice na konferenci v San Frančišku. Zena predsednika Roosevelta, gospa Eleaner, je zapisala v listu „News World Telegram" med drugim sledeče: „Zadovoljiti se moramo s kompromisom in skrbeti, da ostane originalni plan gibčen." S tem je hotela reči, da bo njen mož dosegel na konferenci bore malo. Kakor v Teheranu in na Jalti, tako bodo tudi v San Frančišku najbolje odrezali Sov-jeti, ker morajo Anglo-Amerikanci plesati po taktirki Moskve. d Izgube Velike Britanije. Državni podtajnik angleškega vojnega ministrstva lord Croft je izjavil v Gornjem domu, da znašajo izgube im-perijalnih čet do 30. novembra 1944 1,043.000 mož mrtvih, ranjenih in izgubljenih. Nemšhl #rambiii iispclBl na vzhodu Težke izgube boljševikov od Madžarske do Kurlanda — Prodor v smeri na zaliv Danzig preprečen — Sovražnik v Šleziji zaustavljen Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 13. marca, so se zrušili sovjetski in bolgarski napadi severno od Drave ob velikih izgubah za sovražnika. Vzhodno ob Blatnega jezera 6o Nemci prodrli v globino sovjetskih postojank. Severno od Schemnitza je sovražnik pridobil le nekoliko terena. V področju Schwarzwasser je bil sovražnik zaustavljen, deloma pa zavrnjen. Južno od gornjega toka Visle so 6e izjalovili sovjetski poskusi prodora. V Striegau-u obkoljena sovjetska skupina je bila uničena. Pred Stettinom so nekoliko popustili boljševiki s svojimi poskusi prodora. Kol-berg je odbil vse napade oblegovalcev. V za-padni Prusiji je vdrl sovražnik proti severovzhodu. Sovražnik, ki je prodiral proti Goten-hafenu, je bil zaustavljen pri Quassendorfu. V frontnem loku Zuckau-Tiegenhofen so se zrušili sovjetski napadi. Dirschau smo izgubili po težkih bojih. V Kurlandu so se izjalovili pri Frauenburgu V6i sovjetski poskusi prodora. 14. marca je beležilo nemško vrhovno poveljstvo nove napadalne uspehe med Blatnim jezerom in med Donavo. Nemci so napredovali v več odsekih, odbijajoč sovjetske napade. Na Slovaškem je bil sicer preprečen prodor, toda Altsohl so izvojevali boljševiki ob velikih izgubah. Pri Schwarzwasser-u so boljševiki zaman nadaljevali svoje poskuse prodora. Pred Goten-hafenom in Danzigom so nemške divizije prizadevale sovražniku velike izgube, obenem pa so preprečile razparanje nemške fronte. V Vzhodni Prusiji je sovražnik začel napadati s sedmimi strelskimi armadami in številnimi oklopniškimi odredi. Razvili so se težki boji. V Kurlandu je sovjetska bojevitost vsled velikih izgub in južnega vremena popustila. Poročilo z dne 15. marca poroča o novih uspehih nemških čet na Madžarskem. Pri ■ Schvvarz-wasser-u so dosegle nemške čete v odločnih protisunkih popolni obrambni uspeh. Trdnjavo Breslau so branili v 6rditih pouličnih bojih proti sovražniku, ki je prodiral tako iz severa Kakor tudi iz juga. Tudi posadka mesta Glogau e nadaljevala svojo hrabro obrambo. Hrabro e držala svoje postojanke posadka Kolberga, odbijajoč dvakratni sovjetski poziv k predaji. V področju Quassendorf so Nemci v težkih bojih razbili vse sovjetske poskuse prodora. V obrambni bitki v Vzhodni Prusiji med Eisen-bergom in1 Kdnigsbergom so se izjalovili sovjetski poskusi prodora ob odlični nemški drži. Dočim po poročilu ž dne 16. t. m. na Madžarskem razun lokalnih nemških napadalnih uspehov in utrditve novih nemških postojank ni bilo nikakih bistvenih sprememb, so ostali nadaljevani sovjetski napadi pri Schwarzwa6ser-u brez uspeha. Medtem je začel sovražnik severno od Ratibora in na obeh straneh Grottkau-a po močni artilerijski pripravi z velenapadom. Sovjetski valovi so obtičali že v glavni bojni črti. Nemci pa 60 takoj nato prešli v protinapade. Pred Stettinom se je ravznela bitka z novo silovitostjo. Sovražnik je bil tu v krepkih protisunkih zaustavljen ob velikih izgubah. Kol-berg je nadaljeval svojo žilavo obrambo. Pri Quassendorfu so nemške čete preprečile bolj-ševikom v težkih bojih prodor v smeri na zaliv Danzig. Istotako se je hrabro držala nemška fronta v Vzhodni Prusiji, kjer so bili preprečeni odločilni uspehi sovjetskih armad. Od 200 napadajočih sovjetskih tankov jih je bilo. uničenih kar 146. Na kurlandski fronti je po omenjenem poročilu nastal odmor. Boljševiki in Bolgari so po poročilu z dne 17. t. m. vzdrževali svoj pritisk na nemško po-dravsko mostišče Siklos. Vzhodno in severno od Szekesfehervara so bile zaustavljene sovjetske napadalne konice. Medtem se je stopnjevala bitka v Gornji Sleziji vsled vpostave novih sovjetskih rezerv. Pri Schwarzwasser-u 60 bili zaustavljeni ob nemških zapahih. V težkih bojih je bilo preprečeno vsako razširjenje sovjetskih vdorov. Pri Stettinu ,1e doživel sovražnik po izjalovitvi svojih poskusov prodora nov neuspeh, ko je poskušal doseči svoj cilj z močnim artilerijskim obstreljevanjem. V dvojni bitki na obeh straneh danzinškega zaliva so se izjalovili vsi sovjetski poskusi prodora ob hrabrosti nemške infanterije. Pri Quassendorfu in Zuk-kau-u sovražnik zopet ni mogel izsiliti prodora v smeri na Gotenhofenu in Zoppot. Tudi v Vzhodni Prusiji so Nemci hrabro držali svoje postojanke proti sovjetskim napadom. V mostišču Siklos so Nemci po poročilu z dne 18. t. m. držali svoje postojanke v teku težkih obrambnih bojev. Boljševiški poskusi prodora med jezerom Velencze in področjem Felsogalla so bili zaustavljeni severno od Szekesfehervara. V Gornji Šleziji so vdrle močne sovražne oklop-niške sile do Leobschutza in vzhodno do reke Neisse. Nemške rezerve so se vrgle sovražniku nasproti in preprečile razširjenje vdorov. Sovjetski poskus prodora z močnimi silami v smer na reko Oder se je prav tako izjalovil ob stanovitnosti nemških branilcev. O težkih obrambnih bojih so poročali iz Vzhodne Prusije ter iz Kurlanda. Sovražnik je bil povsod zaustavljen in ni dosegel bistvenih uspehov. 19. marca je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se nahajali ob Dravi* in Blatnim jezerom ter med Donavo Nemci in Madžari v težkih obrambnih bojih, ki so se razširili tudi na frontni lok vzhodno od prekopa Sarviz. Južno od jezera Velencze so se zrušili sovjetski poskusi prodora v nemškem obrambnem ognju. Medtem pa so se razvneli pri Szekesfehervaru ter v gorovju Vertes srditi boji z močnimi 60vraž- 'y~XHafenbahnen — OSTSEE ^JhteBw* '/•ha-r - ¥ Kako se čuvamo pred letalskim napadom v nizkem poletu? Kakor 60 pred bombami, ki jih mečejo bojevniška letala, zaklonišča najboljša zaščita, tako se je po možnosti najbolje skloniti v zaklonišča tudi pri nevarnosti napadov is zraka po letalih v nizkem poletu.'Kjer to ni možno, zadostuje veža kake hiše, kakšen zid, streha itd. pred drobci kot zaščita. Ako nas nevarnost najde ravno zunaj na prostem, je najbolje če ležemo na tla. Beganje in tekanje, izgubljeno z izkanjem primernega prostora, je lahko že usodno. Sovražno letalo lahko Uporabi take minute za 6voj napad. Ako stoji več oseb na kupu, je najbolje, če se razletijo na razne strani, da zmanjšajo na ta način sovražniku cilj. Po vsakem napadu je počakati še nekaj časa v zaklonišču, ker se napadi radi ponavljajo. Motorizirana vozila morajo v ogroženih področjih biti izredno previdna, ker navadno ne čujejo letala radi brnenja lastnega motorja. V mnogih primerih bo možno, posebno pri tovornih avtomobilih, postaviti opazovalca na vozilu. V vaseh in trgih je potrebno opozarjati vozeča motorna vozila na nevarnost pred letali v nizkem poletu. Sovražnik strelja z nizko letečimi letali predvsem na železniške vlake med vožnjo. Železniška uprava si prizadeva zaščititi po možnosti 'svoj* promet pred temi napadi. Vlak se navadno ustavi pri približanju sovražnega letala z nizkim pole- tom v kraju, ki je kolikor mogoče varen pred napadi. Tam zapustijo potniki vlak. Da se vlak izprazni v najkrajšem času, morajo moški zapustiti vagone skozi okna, žene in otroci pa pri izhodih. Vsa večja prtljaga moraaostati v vagonih. Osebn« papirje in manjše stvari je vzeti seboj. Posebno v oči padajoče obleke se mora odložiti in 6kritt Gledati je tudi na to, da ne letijo pri zapuščanj« vlaka vsi ljudje v eno in isto smer, temveč d« 6e podajo na varnost na vse 6trani. Za to je poiskati skupine drevja, grmovje ter morebitne jark« za kritje. Pri neposredni nevarnosti zadostuje tudi takojšno leganje na tla, in sicer na železnižki nasip na stran, ki ni obrnjena proti napadajočemm letalu. Po možnosti je pa iskati kritje kakih 30« do 400 metrov daleč proč od železniškega ozemlja. V mnogih primerih 6e je izkazalo dobro i» primerno, če so imeli potniki na potovanju tuMs»» IJta* 05d«wBi% ÖW i itnj,<*idm W»" J^ Kriegsschauplätze von Rhein und Oder Welt-Archiv Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachfkht, daB uns unser Liebling, unsei Sonnenschein uns tflr imme; verlassen hat. Beerdigung Mittwoch, 14. März, 16 Uhr am Stadtfriedhof. Im Felde. Pettau Marburg-Dr., den IS Mär- 1945. 877 Frans nnd Ursula Scrdinschek, Eltern; Familien Fras a. Serdin-schek. Großeltern. Mein herzensguter Mann. Vater. Bruder, Schwager und Onkel Herr Franz Ogrisek - Eisenbahner I. R. hat uns nach schwerem Leiden im 43 Lebensjahre am 18. März für immer »erlassen. Begräbnis Dienstag. 20 März, um 15.15 Uhr. am Drauweiler-Friedhof. Drauweiler, 19 März 1945. Die trauernden Hinterbliebenen. 965 Schwer und unfaßbar traf uns die traurige Nachricht, daß unser heißgeliebter Sohn Bruder und Schwager Albin Zaff Grenadier einem Fliegerangriff im blühenden Alter i-m 25 lahren, zum Opfer gefallen ist. 964 Winterdorf Fristeldorf, im März 1945 In tiefe' Trauer: Franz und Marie Zaff, Eltern; Josef, Leopold, Fett*, Franz, Stanislaus und Friedrich, im Felde, Briidei Mein innigstgeliebter Gatte uns«r herzensguter Vater, Sohn. Bruder, Schwiegersohn, Schwager Franz Mlinaritsch Oberwachtmcister wurde uns im Alter \on 33 Jahren durch einen feindlichen Luftangriff entrissen. Marburg-Dr. Stainztal, Kersch-bach, Oberradkersburg. janisberg, Marburg-Dr am 9. März 1945. Im tiefsten Leid: Maria Mlina-ritich, geb. Kaqel, Gattin; Franzi, Söhnchen, Maria M'inaritsch, Mutter Alois. Bruder; Juilana u. Johanna Heqcdltsch, Schwestern; Jakob Kegel, Schwiegervater, und alle Ve-wandten. 946 Unser Sohn und Bruder, unser allet Stolz Martin Heimbring Soldat In einem Grenadierbat. geb. am 16 X 1922, tieS im Lenze seines Lebens atn 27 XU. 1944, «n Kampf um GroBdeutsch-lands Zukunft bei den schweres Kämpfen um Budapest. In Liebe und Treue werden wir stets den Gefallenen gedenken. 888 Panikwe be< Weitental über Kann, am 28 H. 1945. in tieier Trauer: FantHle Helmbring. * Mein liebet, guter Mann Alois Budja Flieger, Tri«*/ des EK 2 u. des Verwundetenabzeichens In Go'd in einem Heimatlazarett starb im 23 Lebensi'att» an den Folgen seine' schweren Verwundung in einem Heimatlazarett. Marburg-Dr., am 19. Iii 1945l In tiefei Tiauei: Karoine Budja, geb. Schumann. Gattin: Lorenz und Mathilde Budja, Eltern; Lorenz, dzt. im Felde, Bruder, und alle Verwandten. 963 In tiefer Trauer geben wii bekannt, daß unser lieber und unvergeßlicher Sohn Johann Belschak geboren am 18. XI 1924, am 23. XII 1944, bei den Aiiwehi- kämpfen im Südteil der Ostfront gefallen ist 879 Thomasberg—Konradsdorf, den 2. III. 1945. Irr tiefstem Leid: Matthias und Anna Belectlük, Eltern; Anna, Schwester; Franz und Matthias, »Brüder. Kleiner A «zeige g- Verschiedenes Isndschmieds, Landmaschinenreparatur oder ähnliche Werkstatt, leer oder eingerichtet to» tüchtigem Fachmann und Spezialisten, dringend zu mie'en, pachten eder kaufen gesucht Auch Beteiligung od. Einheirat. Zuseht, unter „Drin-"" Vi w 961-2 Kleiner Besitz in de' Umgebung Marburgs za kaufen gesucht Mathie«, Parkstraße 14-n 959-2 SehuUladkaslan mit 4 Lädern, Hartholz, um 100 KM zu »erkaufen Kuthai, Mühi-gasse 7, Hot. 966-J Pferd seit L IH. abging«. Oaswerkstr. 29, Tänzer Franz. 95»- Wlnzertwite, wear raöpüch mit eigener Kah, f La den guten Festen in Stadtnäbt-Gite Wohnung, Feld Wiese. Antrage«: Herrengasse 28. Stfceiäfcaeh t Steck. 04*4 Winzer jnit mehreren Arbeitskräfte« wir4 aufgenommen Arffr. hr Geschält Torna-sdhitz, Marbmg-Hftr. But^gasse 5 837-« Suche fleißige Winzericute mit eder obe eigener Kuh für gute Wintere!, Stadl-nahe. Anfr : Scheidbach, Herrengasse 28. I. Stoek, um 7 llhr früh oder NachmiU. ______ 968-« Suche eine Meiertaratlle mn «rei Arbeftskräften bei sofortigem Ant-itt. Anfragen bei }ose( Schuslerilsch, Gam<- 19. 95.7-« Frau mit «.Uhr Kind, wünscht Unterkunft am Lande gegen Bezahlung und Mitarbeit in der Landwirtschaft. — Zuschriften nnt-.- „»ringend 948" an die Verw. des „Stai Gosp.' 948-« Betriebsführer, S6./J62, mit schöner Wohnung und Barverrrögen, sucht auf diesem Wege heizensgute Lehenskameradin Landwirtschaftsbesitzerin bevorzugt Zuschrift unter ..Solide' TJnterstei'-er" an die Verw. des „Stai. Gosp.". *58-12 Schlüsselbund,' größeier, darunter großer Hanstorschlüssel verloren. Der et"liebe Finder wird gebeten, gegen gute Beloh-nuag bei Var Slanitz, Emil-Gugel-St-aße 8-III., abzugeben. 967-13 Handwagen (Plateau), am 17 Februar 1945 auf der Sachsenfelderstraßc 31 — CUli, vermist. Abzugeben gegen Belohnung hei Fa. M Holobar, Malerwerkstätte. Cilli, Brunnengasse 4. 876-13 Brieftasche, grau mit Dokumenten, lautend auf Johann Vidovnsqji, Feistritz 19 auf dem Wege von Löbnitz über Rast nach Feistritz am 12. in verloren. Abzugeben be'm Fundamt oder Gendarmerie, Kast, t>der Rottner Feistritz. __953-13 Frau Anna Psieischltsch mit den zwei Kindern soll sich so 011 bei der Verw. des „Stai Gosp." melden. 951-14 TurbmenrSd-r, 2 PS Handarbeit, samt Zeichnung und Elektrisiermaschine, älteres System, tausche für Schuhe 42. — Wertausgleich' Drauweiler. Benzgasse 18 956-14 ' ANZEIGEN im >§taierskl Gospodar« sind Molöreichl falsch behandeil ergeben •inen unnötigen Ausfall an/ Arbeitsstunden und Verband-stoffmaterial. Heut« ist jede Minute wichtigl Wird TEBEGE Tannin-Brand-Gelee sofort auf die Brandwunde gebracht, ist rasche, narbenloseHeilung verbürgt. ?E V E GE AUS DER APOTHEKE Leiden Sie an Frostbeulen! ©arm warten (Sie nidjt, bi§ fie aufbieten unb eitern, fonbetn befyanbetn Sie bie g-toflftellen tedjtsettig mit ber in ben®po-tiefen erfjälttirfien Ifjiofept-©mulfion. Sie öerftärit infolge iijreS ©eljalteä an Sitolet. ©teinöl bie Sutdjblutung beä §autgeroebeä unb befeitigt fjierburdj bie groftbeuten fo-roie bie mit iijnen Berbun» benen ©djmetjen. 1—2 (5&« löffei Stjiojeit-emuifion auf 1 Siter fjeifjen SBafjecS für Säbet unb Umfrage. mm- 7 macht vieles leichter: — auch das t OOirtschaiten. Qenn OSRAM-tampen salzen den meist mit Kohle erzeugten Strom wirksam In licht um. Ihre praktische licht->Wrtsdiaftlichkeit wird erhöht, wenn .Sie Leuchten und lampsn möglichst Zweimol im Vierteljahr vom iicht-schludenden Staub säubern^ OSRAM:^" iviel Zieht lür wenig Strom! ___ ¿enfraldrogerie Emil Thür norbart (Dran). Herren«. SS Die Unterzeichneten geben die traurige Nachricht, daB Herr Bartholomäus Slomschek Pensionist der DRB dessen Gattin. Frau 954 Josefa Slomschek und dereu Tochter, Fräulein Gisela Slomschek Kontoristin einem Luftangriff zum Opfer gefallen sind. Die Beerdigung fand am Montag, den 5. März 1945, am F anziskaner Friedhof in Drau-weiler statt. Marbuf-Dr., den 4. März 1945 Die trauernden Familien: Pelz. Domainko, Schreiber. Unsere lieben Sühne, Brüder Onkei Karl Taschner Gefreiter 24 Jahre alt, gefallen am 3. X.. 1944 an der Westfront, und Roman Taschner Schütze 18 Jahre all, gefallen am 4. XII." 1944, an der Westfront opferten ihr Leben für eine bessere Zukunft. 955 Mallenberg, 14. III. 1945. In tiefer Trauer Iflnaz und Atol-sia, Eltern; Juliane, Alolsia, Stefanie, Marie, Hilda, Schwestern; Alois und Mai, Brüder, u. alle Vei wandten ^J» Schwei traf uns die trau-MM rige Nachricht, daß unser '** geliebter Sohn und Bruder Anton Rakuscha Obergefreiter >im Alter von 23 Jahren, am 8. Dezember 1944, an der Ostfront gefallen ist. Ankenstein/Fettau, 1945. März 882 In tieter Trauer: Eltern, Bruder, und Schwester. Ertolgreiche Russen- und Scliwabenbekämpfung übernimmt fchädlingsbekcünpfungsanstalt A. STREIT Wien II.. Tandelmarktgasse " Tel A 47 0-86 860 RIEI ICC Pulver für Wuchs und NCUC9 Mästung der Schweine REDIN, mit garantiertem Erfolp Unser lieber Sohn, Bruder und Onkel Stanislaus Pawlowitsch Gefreiter ist am 25 Dezember 1944, im 25. Lebensiabie, an der Ostfront gefallen. 881 Satielbacn b Rohitsch, Oberort-Dackenstein Agram, im März 1945. In tiefer Trauer: Mathilde Pawlowitsch, Mutter; Emilie und Sidonie, Schwestern; Floriane, Nichie, und alle übrigen Verwandten. Mein herzensguter Mann, Bruder, Schwager, Onkel und Neffe, Herr Johann Irschitsch Tischlermeister hat uns im Alter von 34 Jahren im 14. Februar für immer verlassen. 960 Marburg Dr., 16 III. 1945. In tiefer Trauer: Ella Irschitsch, Gattin, und alle Verwandten. Statt eines glücklichen fse"« Wiedersehens, traf uns Ä die unermeßlich harte und bittere Nachricht, daß unser unvergeßlicher, lebensfroher Sohn, Bruder. Neffe. Enkel u. Onkel Stohler Wilhelm 4l-Panz.-Grenadier am 18. XU. 1944, im Alter von 24 Jahren, bei den schweren Kämpfen an der Westfront sein junges Leben ließ. Er starb den Heldentod für Großdeutschlands Freiheit. 411 Wisell. am 15. Januar 1945. In tiefster Trauer: Wilhelm u. Anna Stohler, Eltern; Alma, Schwestei, Ernst Bauer, Schwager; Horst!, Neffe; Stohler Jo-sefine, Großmutter: Familien: Wag»er Rudolf u. Gottlob Bauer. Wir geben die traurige %-- Nachricht, daß unser in-nigstgeliebter Bruder, Onkel und Cousin Franz Jurscha Gefreiter im 30. Lebensjahr, am 9. 1. 1945, an dei Westfront den Heldentod fand 878 Malleggendorf Luttenberg, im März i945. In tiefer Trauer: Franziska, Maria, verh. Filipitsch, Johann, Jcsei, Alois, Anton, dzt. im Felde, Geschwister. Anton Fi-lipits-.il, Schwager, Maria und Alois, Enkeln; Familien: Jurstha und Wogrmetz .sowie alle übrigen Verwandten und Bekannten. Unsere liebe, gute Mutter. Groß-und Schwiegermutter Frau - Johanna Frangesch hat uns naen langem schwerem Leider, '-n 80. Lebensjahre, am 13. III. 1945, für immer verlassen. Beerdigurg am 15. Iii 1945, um 10 Uhr Friedhof Unterptils-gau. 960 Unterpulsgau, Windischfeistritz, im März 1945. In tiefer Trauer: Familie JOHANN FRANGESCH. Mein unvergeßlicher Gatte, Vater unser Sohr Franz Sawetz ließ im Altei von 28 Jahren, am 31. XII. 1944, in Grübel sein Leben 883 Rohitsch-Saueibrunn, Dornau b Pettau im März 194S. In tiefer Trauer: Regina Sawstr geb Schkorjanz, Gattin; Regine, Töchterchen, Eltern, Schwiegereltern und alle übrigen Verw- Unser herzensguter, über alles geliebter Vater, Großvater und Onkel, He r Alois Klobasa Grund- unfi Weingartenbesiizer hat uns am 5 März, im 76. Lebensjahre, füi immer verlassen. Begräbnis, am 8. III., Ortsfriedhof in Burgstall. Seelenjnesse am 8 IIL, Pfarrkirche Hl. Dreifaltigkeit. 952 Burgstall i. d. B.. im März 1945 Die trauernden Familien KLOBASA U. SCHENEKAR. * Pomrli so od gladu. Neki primorski Slovenec, ki je služil pri karabinerjih in so ga ujeli Angleži, je izjavil, kakor izjavljajo vsi ujeti Slovenci, da se je moral javiti takoj pri poveljstvu partizanov v Bariju. V Bariju se je nahajala armada tolp ter gardna armada kralja Petra. Med tema dvema armadama je vladalo veliko sovraštvo. Obe armadi sta bili po Angležih razoroženi ter stavljeni pod posebno kontrolo. Angleži sploh niso občevali z armado tolp. Ujetnik je nadalje izjavil sledeče: „S kakimi 600 možmi so me spravili v Split. Od tod se je začela pot trpljenja na Kranjsko. Korakali smo pet tednov lačni ob največjem pomanjkanju. Mnogo tovarišev je umrlo gredoč od gladu. Ušivi, raztrgani in sestradani smo prišli do našega cilja, kjer so nas razdelili takoj na razne brigade. Pri brigadi sem bil dva tedna ter moram reči, da so bili skoraj vsi no-vodošli ustreljeni po funkcijonarjih. Taka pot trpljenja zadene tiste, ki zaidejo v zmoto. (Hd.) * Tolpe so zopet izgubile 136 mrtvih. Čistilna akcija nemških roditeljskih odredov 6e nadaljuje proti tu in tam se pojavljajočim tolpam. Pri neki taki akciji so izgubile tolpe v zadnjih tednih zopet 136 mrtvih, 26 ujetnikov, med slednjimi tudi nekaj oboroženih babur in enega ranjenca. Lastne izgube so znašale v tem času štiri mrtve in dvanajst ranjenih. Pri spopadu dne 24. februarja v Dobrellu so imeli tolovaji 80 in pri gradu Packenstein istega dne 11 mrtvih. Pri bojevniški praski dne 1. marca v prostoru Strachele, (Kreis Trifail) je izgubilo življenje 30 tolovajev. Pri spopadih z manjšimi tolovajskimi skupinami v prostoru St. Veit-Wohmagraben-Grazerberg-Oberraswald In pri gradu Galleneck je bilo pokončanih povsod po štiri in pri Windischfeistritzu dva tolovaja. Pet tolovajev je našlo smrt v prostoru Luttenberg, Thomasberg, Willkomm in Teschowa." Pri Ober-burgu so naši varnostni organi rešili 31.880 RM po tolovajih naropanega in skritega denarja. Zaplenilo se je tudi orožje in municiio pri raznih akcijah ter rešilo kmetom ugrabljeno živino. Kakor doslej, 6e bo nadaljevala borba proti tolovajem* tudi odslej do končnega iztrebljenja. (Hd.) * Smrtna kazen za rop in tatvino. Kazenska zbornica sodišča Marburg-Drau je obsodila 23-letnega brivskega pomočnika Demetrius Linas-a i^ Marburga na 'smrt radi zločina plenjenja in tatvine. Sodbo so izvršili. — Isto sodišče je obsodilo tatinsko družbo, ki je v letih 1939 do 1944 izvršila mnogo vlomov in tatvin. Obsojeni so bili: čevljar Franz Lorber, rojen 2. julija 1912 v Siegersdorfu; strugar Franz Neumeister, rojen 15. avgusta 1922 v Wöllingu; posestniški sin Franz Kramberger. rojen dne 26. oktobra 1919 v Süßenbergu; posestniški sin Franz Janisch, rojen 30. marca 1923 v Süßenbergu in mizarski pomočnik Mathias Mautschitsch iz Reinkofzena, rojen dne 10. oktobra 1910. Lorber je prejel smrtno kazen kot vodja tolpe, ostali so pa dobili težko ječo od osem do dvanajst let. Lorberjeva žena je bila obsojena na deset mesecev zapora, ker je prikrivala stvari, ki jih je kradej njen mož. * Pet let težke ječe za tatvino šestih vo.jno poštnih paketov. Tako milo sodbo je izreklo sodišče v Morburgu nad 22-letnim postnim delavcem Michaelom Jurkowitschem z ozirom na njegovo skesano priznanje krivice ter osem-najstm,esečno frontno službovanje, kjer je postal invalid ter bil tudi odlikovan. V nasprotnem slučaju bi bila sledila smrtna kazen, kakor jo predvideva zakon za take zločine. * General Zandruk pri Rosenbergu. Reichsminister Rosenberg je sprejel zastopnika nacionalno ukrajinshih organizacij, generala Zandru-ka, ki je poročal ministru o uvrstitvi vseh ukrajinskih nacionalnih sil v fronto proti komunizmu. * Množinstvena mobilizacija v Ameriki. V prihodnjih tednih bodo poklicali v Zedinjenih državah pod orožje vse moške od 18. do 20. leta, da bi zamašili vrzeli svojih front v Evropi in v Pacifiku. * Monte Cassino nameravajo obnoviti. Predsednik južnoitalijanske vlade Bonomi je prisostvoval otvoritvenim delom, ki naj obnovijo po Anglo-Amerikancih porušen samostan Monte Cassino. Pri tem je dejal njegov prosvetni minister, da je vojna uničila na področju Bono-mijeve Italije dva milijona stanovanj in petino celotnega prometnega omrežja.