Pol Stoletja Vztrajanja Neizmerna je lepota naše domovine. Vendar skopo nam je hit odmerjen kos kruha; "s trebuhom /a kruhom" Slovenci romamo že stoletja po svetu, da bi najdemo večji /abgaj. Morda usoda ali zg«xlovinske l>islcdicc malega naroda? lako je pred več kot 5()timi leti /aneslo marsikaterega Slovenca v nemške, francoske, ni/o/emske in lx'lgijske ITemogovnike. V jiiž.nov/hodiieni delu Ni/o/emske. ob nemški meji leži-pokrajina l.imburg. katera je porasla / borovimi go/dovi in resjem. V istoimenski |X)krajini preko reke Mo/e Maas proti /a|xidu v k-lgijskem l.imburgu le/i vasica liisdendorp. Tudi tu so pred 70timi leti ali več našli bogato ležišče črnega mehko-smolnatega premoga. I/ te revne vasice je polagoma nastajalo veliko naselje. \/jx>redno s črpanjem •premoga v Bogatem rudniku. I/ le revne vasice je |x>lagoma naslajalo velik«) naselje, v/poredno s črpanjem premoga v bogatem rudniku. I/ te revne vasice je nastala veliko naselje in delavska kolonija / imrnom Hisden: dandanašnje dni ko se še razvija se imenuje tiisden Maasmechcien. Iako se je tu /našlo kar veliko število Slovencev, rudarjev. Kot pravijo okrog 1400 po številu. Toda tu sem jim ni cedilo samo mlako in med. Zato so pred 50timi leti ustanovili svoje društva ni bila samo duhovna in kulturna potreba temveč tudi socialna. Društvo je ba/iralo na samopomoči. bilo je |xxltx)rno društvo. podobno kot SNPJ v Ameriki. Takrat radarji niso bili /ščiteni kol je lo dandanes, niso imeli lx)lniške blagajne. penzij. brezposelnih r*xJ|x>r itd. Kol kujci niso mogli biti takrat včlanjeni v strokovne zveze, Torej pomagali so si sami. preko svojega društva. Seveda so n preprosti kmečki sinovi rudarji gojili slovensko pesem in besedo. In to krepko: iz domovine so poklicali učitelja, ki jim je vodil knjižnico. Iievski zbor. učil jih je igre. vodil administracijo v društvu, ter učil njihove otroke slovensko. Seveda plačevali so ga sami. Tako so dosegli zavedljive uspehe na društvenem |X)ljll. Vse lako do druge svetovne vojne. Nemški škorenj je pregaz.il tudi Belgijo. Slovensko društvo so Nemci prepovedali. knjige, društveni pra|x>r in arhiv so člani skrili. Veliko Slovencev je zapustilo liisden. Vojna vihra jih je razgnala povsod |X> takratnem velikem Kajhu. Nemci so rudnik modernizirali, da bi čim več istisnih i/ njega. Premog je bil važna surovina. I/ njega so delali bencin 111 razna olja. baje celo margarino?! Po vojni vihri so se Slovenci zopet organizirali |xxl istim praporom, vendar zelo okrnjeni, veliko se jih ni več vrnilo, nekateri so se vrnili v domovino, veliko jih je pomrlo. Začeli si) /nova s kulturnim delom. Po vojni so dobili delavci v Belgiji znatne pravice in niso bili prepuščeni več samim sebi. Vendar predvojnega razmaha pri kulturnem delu društvo ni več doseglo. Generacija ki je rasla meti vojno, ni več lnxlila v slovensko šoki. starajši člani so začeli bolehali in umirati na rudarski bolezni silikozi. Številčno okrnjeni, televizija in drugi nxxJemi pripomočki so pripomogli, da se društveno delo ni razbohotilo kot pred vojno. Vendar so krepko prijeli za delo. Obnovili in pomladili so pevski zbor in dramsko družino. Ker so živeli strnjeno v delavski kokiniji. je bila organizacija la/ja kot je pri nas v Avstraliji. Pove/ali so se tudi z drugimi bratskimi društvi v belgijskem in nizozemskem l.imburgu m tako nadaljevali / dekim. Naneslo je, da je tudi mene življenska pot zanesla ravno v Hišen. Tu sem prvič v življenju okusil, kako se /asluž.i naš vsakdanji kruhek. Iako sem tu začel svojo "karijero" kot knep in kako je sladki kruh rudarja, čeprav je bel in namazan za maslom. Seve me tam niso obdržali dolgo. Kljub temu imam lepe spomine na Slovence v liisdnu. Peli smo v zboru pod vodstvom že dolgo pokojnega Štefana Roglja. igrali igre in gostovali med Slovenci po drugih naselbinah in še marsikaj. Z zanimanjem sem pregledoval društveni arhiv in ko je društvo praznovalo 25 letnico svojega obstoja 26. julija 1954. sem kot takratni odbornik na svečani ivoslavi |xxial kratki» poročilo društva, bolje rečeno zgixk>vino društva. Tako pred petindvajsetimi leti. letos so praznovali 26. maja pedeseto letnico! lep jubilej, lepo praznovanje. Kljub vsemu so se obdržali, kljub majhnemu številu so šli krepko naprej. Tudi domovina jim je pomagala, da so se obdržali. Danas jim ne manjka slovenskega čtiva. tam lahko poslušajo radijske ix)daje iz domovine. Iiodijo domov na obiske in izlete / otroci. Danes imajo /opel svojo učiteljico, svoje društveno glasilo, šolo in še marsikaj. Tudi tam se je našel nekdo, ki je pred leti že tako maloštevilno društvo delil v dvoje: v leve-grešne kozle in desne-pravoverne. to takrat, ko ni bilo kaj delili! Vendar ostali so stari veterani m so zdržali do konca, od ustanovitve do zlatega jubileja, to so Trkajevi. Smrke in še kdo in seve oiroci prvih pionirjev. Misel mi poleti za 25 let nazaj. Dolga vrsta kmečkih sinov, ki so zapustili travnike in polja, zamenjali plug in motiko za kramp in kladivo, ter sonce za rudarsko svetilko. Zakopali so se tisoč metrov globoko pod zemljo in trgali iz zemeljskih nedrij črno zlato, da si zaslužijo vsakdanji kruli za sebe in svoje družine. Delo rudarja zahteva pogum m nadčloveške napore. Vsakega grižljaja se ne drži samo znoj temveč tudi kaplja črne krvi. Ko si delal v rudniku 20 let. v redkih primerih več. si dtxlelal. Prah se ti vsede na pljuča in ti jih ra/je. Ko bi moral v pokoj, da si na leta navžiješ vsaj sonca, ležiš nekje v kakem senatoriju in kašljaš. vse dotlej da ne i/kašljaš svojih pljuč in ležeš v prerani grob. Star komaj kaj na 5()let. če ti ni preje v rudniku |xxlsulo ali polomilo kosti. Taka je usoda rudarja, tako so živeli in umirali naši rojaki v Eisdnu. Tako |x> drugih radarskih revirjih na Nemškem. Francxiskem ali Nizozemskem. Tako so našli prerani grob moji znanci društveni delavci pri društvi Sv. Barbare v Hisdenu. Dolgit vrsta vas je. poznal sem vas precej. Štefan Rogelj. Globokar. Mastnak. (ikibevnik. Mrak. Mastnak. Kovačič. Klavžar. Mrak. Petalin. vseh ne morem našteli, vseh tudi ne doseže moj spomin. Vendar vsi ste delali in trpeli nadčloveško vse iz ljube/ni do svojih družin, l.jubili ste svojo domovino, ludi /a to ste veliko žrtvovali, ljubili ste slovensko besedo in slovensko pesem, s pesmijo na ustnih sie umirali, zalo se vam vsem ob tem lepem jubileju klanjamo vašemu spominu. Vsem ostalim članom pa moje čestitke in obilo nadaljnih lepih uspehov pri društvenem delu! D>j/e Košorok Uspeh Ljubljanskega Baleta V Wiesbadnu ovacije na odprti sceni -Povabilo za leto 1980 Ljubljanski balet SNCi se je vrnil / dvtxJnevnega gostovanja na mednarcxlnem majskem festivalu v W iesbandn u. Za hodnonemškemu občinstvu so 19. in 20. maja predstavili na matineji in dveh večernih predstavah v Hessenski državni operi šest krajših baletov, ki so bili razen obnovljeno postavitve "(udežnega mandarina" Bele Bartoka izbrani iz repertoarja zadnjih petih let. Na matineji so ljubljanski plesalci pokazali ludi potek tehničnih vaj in način študija novega baleta, so povedali v Operi. Pb ocevi prirediteljev je bilo gostovanje ljubljanskega baleta med najbolj uspelimi na festivalu. Vse tri predstave so bile reprodane. gostje so doživeli ovacije na odprti sceni. Ljubljančane so povabili tudi na naslednji majski festival v VViesbandu. Prva oddaja za porabske Slovence GYOR. Radio Budimpešta, studio Gyor je pripravil v maju prvo oddajo za porabske Slovence. Tako je tudi naša narodnostna skupnost, sicer pozno, dobila radijsko (xldajo v materinščini. S slovensko besedo se bo gvorski radio rabskih Slovencev bodo radijske oddaje pomembne tako /a boljše informacije, kakor ludi /a kulturno prosvetni in siceršnji ra/voj v Porabju. Pologa drugega. Se hxJo potej |x>ti še bolj krepile vezi med Železno županijo. v kateri živijo Slovenci in Pomurjeni oziroma s Sloveni jo, kajti brez sodelovanja za nekaterimi slovenskimi radijskimi postajami, zlasti pa ljubljansko RT V hišo. v prihodnje ne bo šlo. Tu pričakujejo ustrezno pomoč pri |xisredovanju glasbe. pri izobraževanju l>xJočih sodelavcev in na drugih področjih sodelovanja. Stalne radijske oddaje v slovenskem jeziku so nedvomno velika pridobitev, govore prvi cximevi. saj pomenijo |xileg dosedanjih oblik informiranja narodnosti novo obliko pa tudi ustreznejšo možnost, kot je bil /daj zgolj časopis. Haue r ^ HOBHHE Strma 10 Naše- NOVINE18. jun 1979. Slovenska stran Kar Po Domače.. m jm m ^ PIŠETA IN UREJUJETA: Wivf Lojze Košorok in Pavla Gruden Ob priliki srebrnega jubileja "Sv. Barbare" ustanovi član in takratni tajnik Franc Kovačič sprejema priznanje za svoje dek>. Ne bo škodovalo še se še enkrat mak) pomenimo o naši televiziji. Kakor vidim in slišim so se duhovi že razgibali. Škoda je le to. da smo doslej samo mislili na etnične TV oddaje, saj smo imeli že nešteto prilik za lilmanje ravno v ta namen. Zato se moramo odslej naprej resno pripravljati da bomo imeli kaj pri roki čim se za to ukaže prilika. Upam. da se bo društvo "Planica" v Wollongongu kmalu odrezalo s. kmečko ohcetjo. saj so posneli nekoliko filmov. Bilo bi tudi odlično če bi sestavili vse tri filme o odkritju naših treh spomenikov: Cankarju. Prešernu in Zupančiču. Saj so že v /g(xJovini multikulturne Avstralije in bre/ vsakega dvoma moremo bili ponosni na te tri kulturne pridobitve. Zc pred dvema tednoma sem omenila nekaj točk. ki jih bo prav lahko razviti za TV. Pozabila pa sem omeniti ludi naše (xJlične kuharice, posebno liste, ki znajo speči potice iz shajanega testa, in flancaie. da se kar tope v ustih. Nikakor pa ne smemo pozabiti na našo mladino. Ona gre s časom naprej in ve marsikaj česar mi ix' vemo. Vsekakor si moramo vse kar mislimo prikazati na TV pripraviti tudi na papirju in sicer v obev jezikih. Tudi napovedovalca ali napovedovalko bomo našli. Upam. da smo bili vsi prav zadovaljni. ko smo 2. junija videli in slišali jugoslovena g. Lušiča. ki je po r(xlu Hrvat. Bil je glavni napovedovalec in more se mu priznali, da je s poklicno veščino vršil svoje delo. Tudi pojavo ima kol vlilo za TV. Seveda moramo vse trezno premisliti kaj je in kaj ni za TV. Da bi ustvarili zadovoljiv program se moramo vživeti v gledalce in kamero. Ni vse za TV. Marsikaj se s kamero ne da prikazati. In marsikaj gledala1 tudi ne bi zanimalo. Pokažimo predvsem le to. kar je čisto slovenskega. Ko že govorimo o gledalcih se moramo zavedati, da je TV duhovna in materialna podoba časa in prostora, in da je gledanje fizično dejanje pri kateremu gledalci vidijo - to pa je duliovno. ustvarjalno dejanje. Torej važno je kakšno sliko si bo gledalec o nas ustvaril. Na vsak način se moramo popolnoma (xJdaljiti st mi i1i mogel v celoti ugoditi, poslal pa nam je vsem skupaj v pozdrav svojo sliko. Pavla (¡ruden. Strana za čitaoce --Naše 18. jun 1979. NOVINE Stana WfgEflEWH H H To je punina života mog Puninu mog života to sačinjavaš ti. Ko jutarnja rosa tako se cakliš. Razmišljam o punini života mog, slušam rad motora tog, Avion! Puninu života mog nosi; Srce brže kucami,ahtusi. Gledam, k meni ideš radosno. Tvoje lice se crveni. I kroz život odlazimo u ljubavi odjeveni. "To je punina života mog" Šahic Avdo. Poslednji Jecaj Potamnele zvezde s balkanski višina od morave plodne s bosanski planina, lz tudine viču galame i prete izgubiše slavu zlatne opalete iz tudine pluju na tlo zemlje svoje gde šumore breze i borovi stoje, Vi orlovi beli slomljenije krila i sada je vama rodna gruda mila da pod borom starim ti odmoriš krila i da piješ vode sa studenca svoga onda nebi više uzdisaja bilo? Kad jecati moraš onda jecaj tiho da nečuju ljudi date duša boli od jecaja vaši tuge pa i bola što sijete kosti od pola do pola zaplako bi herkul bog sviju heroja, U tudini živiš slomljenije krila uzdisaje deliš tudim vetrovima kad zarastu krila tad kreni polako ka studencu tvorne ¡spod brda tvoga kad popiješ vode samo čašu jednu tad če rane proči ko da nisu bile. Razumite mene i meni je teško ali sažaljenju nigde mesta nema kad pročitaš ovo tad razmisli malo Dal je vredno živet bez ikoga svoga? Danilo Burič SečamSe Sečam se detinjstva, nije davno bik), afod onda do danas sve se izmenik). Tad'je bila sreča i jedina radost, sada žive uspomene na tu runu mladost. Dva rodena lika, u mom' srcu stoje, Oni su jedino oličenje mladosti moje. Oni su me svojom toplinom uvek grejali, iz starih srca sreču za mene vejali. Ali etoi to je prošto, novo vreme donelo je svoje breme. Moga dedu zemlja je pokrila, a na baku senka bolesti se svila. Kad se svega setim, srce mi zaječi i nikad' se rana neče da izleči. Osečam da odlazi, sve toplo i meko, neče biti nikog da mi kaže čerko. Vera Stojanovič Svi radovi konkurišu za rNjegoševu nagradu' Vračena Vjera u Život Znala bih satima promatrati ljude i okoiicu sa balkona svoga stana, uživajuči u suncu i Ijetu koje je bilo na samom početku. Gledala bih ljubavne parove tjesno pripijene za koje očito vrijeme nije predstavljalo ništa, jer njihov svijet činilo se, bio je daleko od stvarnosti, gdje se svi problemi današnjice zaboravljaju. Ponekad moj bi pogled odlutao bez cilja, tražeči u sanjarenju ostvarenje svih onih malih želja, koje su ležale duboko u srcu bez nade u ostvarene. Nerado bih se vračala u stvarnost, mrzila sam samoču i zavidela svim onim parovima, koji su šetali ispod moga balkona dalje niz ulicu smijuči se ili zastajuči na momente izmjenili kratki poljubac, niti ne primječujuči moju prisutnost. Postala sam čutljiva, kriveči sve i svakoga za moju useamljenost. Izgubila sam vjeru u ljude i znala duboko u sebi da to ne vodi ničemu izuzev j oš večim patnjama i pritajenom bolu koji me je proždirao, odraža vaj uči se danomice na mome ispijenom licu. Bilo je besmisleno odreči se svih užitaka života, ali još više besmisleno prihvatiti, jer to nije vodilo ničemu izuzev poniženju, čega sam imala i suviše u životu, izgradila sam svoj svijet u samoči daleko od realnosti, ne želeči da budem još jednom povrijedena i ponižena, na neki način prkoseči sudbini što sam uspjela izbječi svim životnim niskostima. Prihvatila sam samoču kao nešto neizbježno, tješeči se, da ima još ljudi čija je sudbina slična mojoj, i da biti sam nije toliko strašno, jer to je bio čitav svijet snova i sanjarenja pristupačnih samo nama. Danima bih tako provodila vrijeme, želeči da sve ostane isto, boječi se promjena na koje nišam bila psihički spremna. Na kraju odbacila sam i posljednju sumnju da bi se moglo nešto promjeniti, jer bila sam izolirana od svijeta nezanimljiva okolini (kako sam samtrala u duši) sve dok jednoga dana instiktivno nišam osjetila da me netko promatra. Bio je to naivan i pomalo znatiželjan pogled, pogled koji mi se činio toliko prijateljski, da sam i ne razmišljaj uči mahnula rukom, na što sam na svoje čudenje začula jedan veseo "Haj" i za čega je sljedila bujica riječi na koje u prvi momenat nišam ' bila spremna. U svemu tome bilo je nečega toliko romantičnog pogoiovu kada sam shvatila da smo susjedi, da sam nesvjesno započela svoj razgovor sa njim čudeči se i sama sebi i toj nagloj promjeni. Najednom sve je bilo drugačije, nestalo je sve one monotonije, shvativši da nišam više toliko usamljena, pogotovu kada mi je bilo ponudeno prijateljstvo na jedan tako zanimljiv i romantičan način. Nakon nekoliko dana, našla sam se i sama u toj vrevi na ulici, ruku za ruku sa mladičem koji mi je ponudio svoje prijateljstvo, ni sama ne shvačajuči da se u meni rodilo jedno novo čuvstvo, nova želja za životom i želja da budem voljena... Nišam mogla da prepoznam više u sebi osobu od prije nekoliko dana, čutljivu i usamljenu, nestalo je potištenosti, nepovjerenja i bila sam zaljubljena, što mi se črnilo poput najljepšeg sna. Ponekad bi na njegov pogled zbunjena, pobrkala redoslijed riječi. Bila sam sigurna da šu to najljepše plave oči koje sam viddela u životu. A on bi se slatko nasmijao mojoj zbunjenosti pogadajuči moje osječaje. I taj topli i iskreni smijeh vratio mi je vjeru u ljude, nadu u život, jer više nišam bila sama, naša samoča bila je dio nas i Ijeta koje se je bližilo kraju. Katarajn-Capari Štefica Brana Crnčevič duga PlSl KAO $10 ClJTlS Od svih pogleda na svet najžalosniji je poslednji. t Pre rata nismo imali ništa, a onda su došli Nemci i uništili sve. 4 U mozgu postoje čelije, u srcu komore, kakav koncentracioni logor u svakoj glavi. I posle svega, "plagijati" I ako smo pre nekoliko brojeva objavili da i/vesni "pesnici", koriste pesme poznatih pesnika, kako bi im se ime našlo u našem listu, ¡/gloda da mnogi niou obratili pažnju na naš "osvrt". Tako na primer u Našim Novinama: Br 7! od !4-og maja 1979. objavili smo "AFORIZME" S. Vaciča. koji su bili veoma dobro sročeni. Medutim, ovih dana smo saznali. da je i gospodin Vacič prisvojk) nekoliko tudih afonzama i poslao ih nama /a objav kao doka/, prilažemo iscčak i/ iKogradske "Duge i/ koje je (i. Vacič prepisao jedan atorizam. Molimo naše čitaoce da budu korektni prema onima koji daju sve