•V' v 'J.f .i’ . »■ . '.r&W: tyFWf 1 i i Hc>m -5 '' i j r^dmpQ^ir f^ Xj/ñ W: ^p/ cí- / vvy v^j j Amerik Anski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 1. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 9. IMCEMBRA, 1910. LETNIK XX. OTVORITEV 61. KONGRESA, Obe zbornici sta se sešli v ponedeljek k tretjemu in zadnjemu zasedanju. SE U PRISELJEVANJE OMEJI ? Po kongresu imenovana priselitvena komisija priporoča omejitev. Obe zbornici kongresa sta se zopet sešli zadnji ponedeljek v Washingtonu, D. C., k tretjemu in zadnjemu zasedanju 61. kongresa. Galerije so bile na-bitopolne a senatorji in poslanci so tvorili mnogoštevilen zbor. Govornik Cannon je prejel znamenito ovacijo, ko je prijel za kladivo, da naznani otvoritev kongresovega zasedanja. Pio skanje je trajalo več minut in demokrati so se prav navdušeno družili z republikanci, da izkažejo veteranu zakonodaje svoje spoštovanje. Poslanec Champ Clark je prejel slično ovacijo, ko je vstopil neposredno koncem molitve. Demokrati so ga pozdravili kot bodočega zborničnega govornika. Obe zbornici sta se odgodili skoro takoj, ko sta se uradno sešli in so bila preči-tana imena in sprejeti sožalni sklepi glede članov, ki so umrli izza odgodi-tve zadnjega zasedanja. Med vloženimi predlogami je bila tudi ena, ki odreja, da naj bo dan 12. oktobra vsacega leta kot “Kolumbov dan” javen praznik. Posebno važno je pa poročilo prise-litvene komisije, o katerem govori naslednja brzojavka: Washington, D. C„ 5. dec. — Priselitvena komisija je predložila kongresu svoje končno poročilo, v katerem enoglasno priporoča omejitev priseljevanja kolikor se tiče ljudi, ki se niso izučili nobenega opravila. Neko mesto poročila se glasi: “Sedanje priselitveno , gibanje povzročajo večinoma gospodarske razmere, ampak priseljevanje iz Evrope sedaj ni več neizogibna gospodarska potreba, in postaviti smemo pravilo, da tisti, ki se zdaj izseljujejo v Združene Države, to delajo v svrho, zboljšati si svoj gospodarski položaj, in ne iz potrebe, da utečejo neznosnemu položaju. To dejstvo naj bi pripomoglo v veliki meri k temu, da bi se priselitveno gibanje ne uvaževalo tako zelo s prečutljivega stališča, kakor vpošteva-lo kot gospodarsko vprašanje.” Komisija predlaga kongresu več nasvetov za omejitev priseljevanja, med njimi izkušnjo o izobrazbi, izključitev neoženjenih delavcev, ki se niso izučili v kakem opravilu, omejitev priseljencev, ki se smejo izkrcati v eni luki, kakor tudi določitev števila po plemenih in določitev denarja, ki se ga mora seboj prinesti. Niso pa vsi člani komisije prepričani o koristi izkušnje o izobrazbi. V poročilu se priznava, da sedaj dohajajoči priseljenci ne izkazujejo več zločincev ali podporepotrebnih, nego jednako število domačinov, pač pa se priseljenci še vedno rajši naseljujejo po mestih, kjer iščejo dela v industriji, čeprav priseljenci najbolj uspevajo s poljedelstvom. Komisija priporoča, naj bi se gledalo bolj na to, da se naval priseljencev razpelje po farmarskih pokrajinah. Trije delávci usmrčeni. Marble, Colo., 6. dec. — Dva Italijana in en “Avstrijec”, katerih imena še niso dognana, so bili usmrčeni, ko se je podrl strop iz konkrita nečega varnostnega poslopja, katero gradi tukajšnja Colorado Yule Marble Co. Jeklene opore so se vsled mraza baje raztegnile, vsled česar se je strop zrušil. _________________ Bajka o enakopravnosti ljudi. Washington, D. C., 5. dec. — Šest-najstinka zamorske krvi zadošča v di-striktu Columbia, da se zaznamenjuje kako ose_bo za črnca ali črnko, pa najsi ima popolnoma belo kožno barvo. Prizivno sodišče distriktno je izdalo tak razsodek v slučaju osemletne učenke Izabele J. Wall. Deklica, ki jo je vsakdo smatral za osebo kavkaškega plemena, je pohajala šolo za belokož-ce. Nekdo je pa iznašel, da ima o-trok šestnajstinko zamorske krvi v svo jih žilah in je ugovarjal proti njeni navzočnosti v šoli. Prišlo je do tožbe in po razsodbi prizivnega sodišča mora otrok odslej pohajati šolo za črnce. Skladišče tobaka zgorelo. Evansville, Ind., 6. dec. — Ogenj je napravil tukaj škode za približno $750, 000, ki jo mora povečini trpeti Fend-rich Tobacco Company. Njeno skladišče. tobaka'in več drugih poslopij je zgorelo. V skladišču je bilo tobaka za $275,000. Zgorela je tudi smotkar-nica. Prizadetih je še več drugih družb, ki so imele svoje urade in zaloge v zgorelih poslopjih. Priseljevanje. New York, 4. dec. — Mesec november se je izkazal še vedno kot zelo dobičkonosen za prekomorske paro-brodarstvene družbe, katerih parniki dovažajo potnike v newyorško luko. Družbe so dovozile v minulem mesecu z 99. ladjami 71,865 potnikov, in sicer 7048 v prvi kajuti, 15,939 v drugi in 48,878 v medkrovju. Nemški liniji sta dovozili z 21. vožnjami svojih parnikov nad tretjino skupnih potnikov, namreč 24,966 oseb. Parniki ham-burg-ameriške linije so donesli s 7. vožnjami iz Hamburga 10,757 potnikov, in z eno vožnjo iz luk Sredozemskega morja 3253 oseb. Austro-Americana je donesla 3748 potnikov, ho-landsko-ameriška linija s štirimi vožnjami 2927 potnikov, Red Star-linija s tremi vožnjami 2537 potnikov, rusko-ameriška črta z eno vožnjo 829 potnikov. Konkurence se je udeleževalo 24 raznih parniških linij. Slovenca pridržana na Ellis Islandu. New York, 3. dec. — Iz Zagorja na Kranjskem je prišel semkaj Jožef Ernaitz (Jernejec?), da se odpelje k svojemu tastu Jožefu Ranzinger v Morgentown, West Virginia, ki je zajedno stric z njim semkaj dospelega 19 let starega Franceta Ranzinger. Oba sta izučena razpihovalca stekla. Priselitveno oblastvo ima sploh predsodke proti razpihovalcem stekla, kar se je pokazalo posebno tedaj, ko je Ranzinger povodom vpisovanja na vprašanje odgovoril, da ima njegov stric že pripravljeno mesto zanj kot za razpihovalca stekla. Nato sta bila obadva kot pogodbena delavca dovedena pred preiskovalno oblastvo, kjer je Ernaitz odločno zanikal, da jima je delo zagotovljeno, češ, da je Ranzinger to izustil samo v veri, da si s tem olajša izkrcanje. Preiskovalno oblastvo ju je pridržalo za nedoločen čas, da zadevo natančneje preišče. Blizzard. New York, 6. dec. — Pravcat blizzard, ki je nastal v gorovju države Tennessee in na poti proti vzhodu-čim dalje bolj razsajal, besni sedaj ob atlantski brežini in okoli spodnjih jezer. Dež, sneg in toča je padala po vsem ozemlju od severovzhodne Virginije pa do držav Nove Anglije. Močan severovzhoden vihar orje Atlantski ocean in štirje oceanski parniki so komaj utekli pogubi. Toplomer pada. V Can-tonu, N. Y., je kazal davi 12 stopinj pod lediščem. Sneg je oviral promet v New Yorku in mnogi pešci so na poledici padali. Ubožci zelo trpe vsled ostrega mraza. Vremenski urad napoveduje izreden mraz. Philadelphia, Pa., 6. dec. — Snežni vihar, ki tu razsaja, je povzročil, da sta trčila skup snežen plug in oseben vlak Pennsylvania-železnice pri Ne-warku, Del., vsled česar so bile tri o-sebe ranjene. Po vsej vzhodni Penn-sylvaniji gre sneg, ki leži do 8 palcev globoko. Krojaški štrajk v Chicagi. Chicago, 111., 7. dec. — Štrajkujoči krojači in krojačice nočejo kar meni-nič-tebinič podpisati pogodbe s tvrdko Hart, Schaffner & Marx, čeprav so jo sestavili predsednik Fitzpatrick od “Federation of Labor” in drugi unij-ski voditelji. Boje se namreč, da ne bi z novo pogodbo takorekoč ničesar pridobili, ker v pogodbi ni priznana unija v pravem smislu in tudi ne takozvana “zaprta delavnica”. Trajalo bo menda še več dni, preden pride do poravnave. Lepo odgojena. Denver, Colo., 6. dec. — Po neki tožbi, ki so jo podali starši pri tukajšnjem mladinskem sodišču, noče 16 letna May Starkweather vstati iz svoje postelje, pa najsi bi morala od gladu umreti, in pri tem je popolnoma zdrava. Pred dvema dnevoma, pravijo starši, bi imela deklica opraviti neko domače delo, a je rajši zaštrajkala in ostala v postelji. Ko je hotela jesti, so ji rekli, naj vstane in gre jest, nakar je odgovorila, da “hoče rajši umreti”, in doslej je ostala pri tem, kakor je rečeno v tožbi. Sodišče je izjavilo, da mu je nemogoče, nepokornico prisiliti, da vstane. Obsojen mornar. Cherbourg, Francija, 6. dec. — Ernest H. Walker, kurjač bojne ladje “Kansas”, je bil obsojen po vojnem sodišču v šestletni zapor, ker je povzročil smrt Patricka 'J. Fitzsimmonsa, mornarja na bojni ladji “Louisiana”. Fitzsimmons se je bil udeležil nečega pretepa med belo- in črnokožnimi mornarji od druzega oddelka atlantskega brodovja zavezne mornarice dne 18. novembra. Naslednjega dne je u-mrl v bolnišnici. Sodna obravnava se je vršila na krovu praporne ladje pod-admirala Vreelanda v soboto, a razsodba se je razglasila šele danes. POSLANICA PREDSEDNIKOVA. Predsednik Taft predložil kongresu svoja priporočila v nenavadno dolgi poslanici. NAJVAŽNEJŠE TOČKE ISTE. O priseljevanju, odgovornosti delodav-cev, osemurnem delavniku in dr. Washington, D. C., 6. dec. — Predsednikova poslanica, ki je nenavadno dolga, je bila prečitana v obeh zbornicah. V senatu so poslušali senatorji najprej z veliko pozornostjo, ki je pa polagoma pojemala. Tisti, ki so o-stali v dvorani, so se pečali večinoma s tiskano poslanico, katere iztis je vsak dobil. Tudi v poslanski zbornici se je prečitala poslanica, in tudi tam je pozornost kmalu odjenjala. Preči-tanju poslanice je sledila odgoditev. Poslanica razpravlja najprej razmerje -Združenih Držav k inozemstvu, ki je bilo v preteklem letu prijazno. Potem govori o mirovni komisiji, o pogodbah z Evropo in Canado, o posojilu za Kitaj v svrho gradnje železnice iz Hankaua v Canton, o tarifi, o zakladnici, o vojnem departmentu; nadalje o Panamskem kanalu, ki bo gotov do dne 1. januarja 1915 in ne bi stal več nego se glasi proračun: $375,000,000. Potem pojasnuje potrebo, napraviti sodno postopanje enovito in cenejše. Ko pmenja še poštni primanjkljaj, department notranjih zadev ter gozdna, premogova, plinova in petrolejska ozemlja v Združenih Državah in Alaski, prehaja na osemurni zakon, o katerem pravi: Glede osemurnega delavnika, ki ga je uvedla vlada za svoje delavce, je priporočati, da se ta omejitev delavnega časa vpelje tudi pri pogodbah, kadar gre za večja podjetja odstrani zasebnih tvrdek in kjer se da taka določitev izvesti brez oškodbe obratovanja. Manjšega podjetnika siliti k taki omejitvi pa bi bilo neopravičeno in bi vedlo do tega, da bi mnoge ponudbe za vlado izpadle neugodno. Končno priporoča primerno izpremembo tozadevnega obstoječega zakona. Glede odgovornosti delodavcev pri nezgodah njihovih delavcev, vprašanje, katerega važnost je kongres že pripo-znal z imenovanjem tozadevne komisije, priporoča predsednik, povabiti mednarodni kongres za delavsko zavarovanje, da priredi svoj sestanek leta J.913.. v Washingtonu. O priseljevanju pravi predsednik, naj se na Ellis Islandu, v mestu New Yorku, nikar ne napravlja prevelikih izprememb v pospešitev preiskave in odprave priseljencev, češ, potem bi se jih v newyorški luki izkrcavalo še več. Pravi, da bi se ravno z omejitvijo priseljevanja skozi New York dale paro-brodarstvene družbe morda vendarle prisiliti k temu, da bi se priseljenci porazdeljevali bolj na druge dele deželne, kjer so potrebnejši. Globa parniških družb glede kršenja prise-litvenih zakonov naj bi se zvišala. Priselitveni zakon naj bi se tako popravil, da bi se v kolikor mogoče najmanj slučajih družine ločevale. Končno priporoča predsednik vest-nejše varčevanje v posameznih de-partmentih. Wendling kriv. Louisville, Ky., 3. dec. — Jožefa Wendlinga, rodom Nemca, je porota spoznala krivim umora osemletne Al-me Kellner in ga obsodila v dosmrtni zapor v kaznilnici. Porotniki so se posvetovali skoro štiri ure. Ko je Wendling slišal obsodbo, je ostal miren in je rekel samo: “Deklico sem ali usmrtil ali ne. Morali bi me ali obsoditi na električni stol ali oprostiti.” Fivovarna zgorela. Milwaukee, Wis., 6. dec. — Posebna brzojavka listu “Evening Wisconsin” iz Menominee, Mich., poroča, da je tamkaj pivovarna tvrdke Leisen & Henes Brewing Co. v plamenih in bo bržkone popolnoma zgorela. Škodo cenijo na $200,000, zavarovalnina je $100,000. Namoč se gasilci trudijo, rešiti sosedna poslopja. Pennsylvania, 7,665,111. Washington, D. C., 1. dec. — Po naznanilu iz urada za ljudsko štetje je znašalo prebivalstvo države PennsyL vanije ob času zadnjega popisovanja ljudstva v minulem poletju 7,665,111 glav, proti 6,302,115 pred desetimi leti. To je prirastek za 21.5 odstotka izza 1900. Med prejšnjim desetletjem je znašal prirastek 19.9 odstotka. Prebivalstvo West Virginije je bilo ob zadnjem ljudskem štetju 1,221,119 glav, pomnožitev za 27.4 odstotka izza 1900. Ali zapro tovarne v Gary? New York, 6. dec. — E. H. Gary, predsednik “United States Steel”-kor-poracije, je danes govoril precej odkritosrčno o položaju v7železni in jekleni industriji, in sicer povodom neke govorice, da je korporacija za jeklo odslovila ali da namerava odsloviti 20,-000 zaposlencev, in da bo vkratkem zaprla tovarno v Gary, Ind., ki je baje najbolje opremljena na svetu. Ta poročila je g. Gary odločno zanikal, a je pristavil, da je to krivo napoved utegnila povzročiti njegova lastna nedavna izjava, da korporacija posluje s približno 50 odstotki svoje zmožnosti. V odgovoru na vprašanje, kako vpliva na delo zmanjšanje v jekleni produkciji, je g. Gary rekel, da je imela ob tem času lani korporacija v službi kacih 215,000 zaposlencev, dočim jih ima sedaj samo kacih 185,000 ali 190,-000. Zadnje številke so bile sestavlje-Ijene meseca avgusta, in od tedaj se število zaposlencev ni mnogo izpre-menilo. Poročilo, da se tovarne v Gary, Ind., zapro, je označil g. Gary za popolnoma krivo. Pokojnine za jeklarje. New York, 1. dec. — Elbert H. Gary je danes razglasil, da bo začenjajoč z dnem 1. jan. 1911 “United States Steel”-korporacija plačevala troje razrede starostnih pokojnin tistim svojim zaposlencem, ki so bili v službi ali glavne družbe ali njenih podružnic dvajset let ali več. Dohodki za te pokojnine se bodo dobivali iz sklada omenjene korporacije in Carnegiejevega sklada, ki se v to svrho združita, ne da bi zaposlenci kaj prispevali. Razdelitev v razrede bo sledeča: Prvi: Pokojnine za prisilno upokojitev, podeljevane zaposlencem, ki so bili dvajset let ali dalje v službi ter so dosegli starost 70. let za moške in 60. let za ženske. Drugi: Pokojnine za upokojitev na prošnjo, podeljevane zaposlencem, ki so bili dvajset let ali dalje v službi ter so dosegli starost 60. let za moške in 50. let za ženske. Tretji: Pokojnine za stalno ne- zmožnost delati, podeljevane zaposlencem, ki so bili dvajset let ali več v službi ter so postali stalno in popolnoma nesposobni za delo ne. po svoji krivdi. Nobena pokojnina čez $1,200 na leto se ne bo dovolila in nobena manjša nego $12 na mesec. Med tema skrajnima merama se bo dovoljeval 1 odstotek redne mesečne plače, prejema-ne med zadnjimi desetimi leti službe, za vsako leto skupne službe. Na primer: zaposlenec, ki je petindvajset let v službi in je dobival zadnjih deset let redno mesečno plačo po $60, bo prejemal pokojnine. $15 na mesec. “United States Steel”-korporacija ima pokojninski sklad vi znesku $8,-000,000 in Carnegiejev sklad, ki ga je ustanovil leta 1901. Andrew Carnegie, znaša $4,000,000, tako da bo znašal združeni sklad $12,000,000. Žalosten konec. Danville, 111., 5. dec. — Po zborovanju njegovih porokov, katerim je priznal, da izkazuje njegova blagajna kot izstopajočega okrajnega blagajnika $37,522 primanjkljaja, je Hardy H. Whitlock prepisal po porokih izvoljenemu poverjeniku svojo zemljiško lastnino v vrednosti $25,000 in zavarovalne liste v znesku $11,000. Potem je zapustil mesto, ubožen in skoraj onemogel na živcih. Novi okrajni blagajnik O. B. Wy-song izjavlja, da so Whitlockovi poroki takoj nadomestili primanjkujoči denar, tako da okraj ne izgubi niti centa. Preden je odpotoval, je Whitlock sporočil svojim prijateljem, da sta ga dovedli v zli položaj ponesrečena spekulacija in nemožnost, hitro prodati svojo zemljiško posest. Njegove knjige so v popolnem redu. Denar, ki mu je nedostajal, si je kar sam izposodil. Pri zadnji prvotni volitvi je bil Whit lock šerifski kandidat prohibicijoni-stov in je baje potrošil za agitacijo med volitvenim bojem od $10,000 do $15,000, a je vendar propadel. Whitlock je postal znan po vsej deželi leta 1893., ko je kot šerif branil ječo proti neki množici ljudstva in pozneje pomagal, da je bilo 13 izgrednikov poslanih v kaznilnico. Prognance kliče domov. Washington, D. C., 6. dec. —- General Estrada, začasni predsednik Nica-rague, hoče vkratkem izdati proglas, s katerim bo vse nicaraguanske prognance pozval, naj se vrnejo v domovino. Tako brzojavlja na državni department ameriški konzul v Blue-fieldsu, Thomas P. Moffat, ki je sedaj kot zastopnik Združenih Držav v Ma-nagui, dokler se diplomatično razmerje med obema deželama spet ne uredi. Nadalje pravi, da se politični položaj neprestano boljša. RAZNOTEROSTI IZ EVROPE. Volitve na Angleškem ugodne za vlado. Kolera zapušča Italijo, kjer dolgo razsajala. V AVSTRIJI SPET VELEIZDAJA. Topot obtoženi Italijani; obravnave so na Dunaju in v Gradcu. London, 7. dec. — Vladna koalicija ima večino štirinajstih sedežev v novem parlamentu po izidih volitve, razglašenih nocoj. To večino je ylada dosegla vkljub dejstvu, da so unionisti danes pridobili šest sedežev in izgubili samo dva. Skupaj so pridobili v štirih dneh unionisti osemnajst, liberalci enajst in delavska stranka štiri sedeže. Položaj vladnih strank po današnjih izidih je sledeči: Liberalci, 123; irski nacionalisti, 38; delavska stranka, 23; skupaj, 184. Unionisti, ki tvorijo vladno opozicijo, pa štejejo 170. Rim, 7. dec. — Pet slučajev kolere in pet smrtnih slučajev je bilo uradno zglašenih danes, vsi v Siciliji. Ostala Italija je rešena kolere. Harbin, Mandžurija, 7. dec. — Obla-stva kličejo iz vseh sibirskih mest zdravnike v Mandžurijo, kjer hudo razsaja kolera. Kupčija je ovirana po vsej deželi. Lipsko, Nemčija, 7. dec. — Tožba, ki so jo podali zastopniki turške vlade proti nemški državni banki za izročitev $4,500,000, katero svoto je bil vložil odstavljeni sultan Abdul Hamid, se je danes obravnavala pred cesarskim najvišjim sodiščem. xAbdul Hamid izgubi omenjeno svoto. Sodišče jo je prisodilo turški vladi. Dunaj, 7. dec. — Izredna odkritja se pričakujejo od obravnav dveh pravd ki se zajedno vrše pred pristojnima sodiščema na Dunaju in v Gradcu, Štajersko. Tu se je začela davno z napetostjo pričakovana pravda proti trem Tridentincem zaradi vohunstva in razžalitve veličanstva. Vsepolno prič je klicanih. V Gradcu pa je toženih nič manj nego 13 irredentistov zaradi veleizdaje. Pri tej pravdi se pojasni marsikaj, kar napravlja razmerje med Avstrijo in Italijo dostikrat tako napeto, da se raznašajo govorice o preteči vojni. Morda se razkrijejo niti dalekosežne zarote. Budimpešta, 7. dec. — Bojeviti poslanec Geza pl. Polonyi je pozval finančnega ministra pl. Lukacsa na dvoboj. Druge novice iz Avstrije. Dunaj, 6. dec. — Na tukajšnji dvorni operi je med predstavo “Lohengri-na” moški pevski zbor zaštrajkal v dosego povišbe plač. Občinstvo je štrajkarje izžvižgalo. Dunaj, 5. dec. — Znani politični pisatelj Maximilian Harden je tu predaval o življenju in delovanju pokojnega grofa L. N. Tolstega. Ko ga je imenoval starokopitnega nazadnjaka, so mnogoštevilni poslušalci hrupno u-govarjali. V Hlumecu na Češkem so utonili štirje otroci, ki so se drsali na javnem ribniku. V Moravski Ostrovi so premogarji v prepiru ubili nečega tovariša. To je dvajseti umor, ki se je v kratkem času tam pripetil. Budimpešta, 5. dec. — Vseučilišče v Kološu je imenovalo cesarja Viljema častnim doktorjem v priznanje njegovih zaslug za nabavo skladov v znanstvene svrhe. Franc Kossuth, vodja stranke neodvisnosti, je baje nevarno zbolel. Star je nad 70 let. Budimpešta, 3. dec. — V ogrski vasi Elsodoernas je utonilo 10 otrok pri drsanju na ledu. Parnik izgubil vijak. New York, 6. dec. — Parnik “Kaiser Wilhelm der Grosse” od Severo-nemškega Lloyda je' v nedeljo med viharjem izgubil svoj vijak v ozadju ter se počasi bliža tej luki s pomočjo svojih krmilskih strojev. Minnesota, 2,075,708 duš. Washington, D. C., 1. dec. — Prebivalstvo države Minnesote znaša 2,075,-708, po statistiki trinajstega ljudskega štetja, objavljeni danes. To je prirastek za 324,314, ali 18.5 odstotka, izza leta 1900., ko je znašalo prebivalstvo minnesotsko 1,751,394. Še več amerikanskih dolarjev. Boston, Mass., 2. dec. — Na predvečer začetka angleških volitev je poslal blagajnik irske zveze “United Irish League of America” nadaljnjih $10,000 na irsko narodno stranko. S to svoto vred je bilo v zadnjih šestih tednih odposlano na Irsko skupaj $60,-000. To so “amerikanski dolarji”, ki so nekatere britanske časopise tako razburili. Kako občuvati zdravje? Chicago, 111., 4. dec. — Preprostqst znači predpis, ki ga daje dr. Robert H. Babcock za čvrsto zdravje. Prava mera in red v življenju, svež zrak, delo in zmernost v uživanju opojnih pijač in v porabi tobaka so prvine v življenjskem eliksirju, ki ga je sestavil dr. Babcock in dajal zastonj mnogoštevilnim poslušalcem v prostem predavanju v javni knjižnici snoči. Razvado mnogoternikov, ki izkušajo priti do ponočnega počitka po uživanju žganja in takozvanih “whiskey highballov”, je obsodil. “Uspavalni popitki whiskyja so slabi za srce,” je rekel. “Whisky povzroča, da srce hitreje bije v spanju, nego bi moralo. Mirno spanje prihaja z mirnim in počasnim delovanjem srca, a divje utripajoče srce ne dopušča pokojnega spanja. Čaj in kava, čezmerno uživana, povzročata do gotove stopnje isto nepriliko, ker izpodbujata srčno delovanje in nazadnje mnogo staneta. Glede cim ali zarodkov, ki zanašajo skozi grlo večino bolezni, katere večkrat povzročijo srčno nepriliko, je dr. Babcock rekel: “Sveži zrak je največji sovražnik mikroba. Vsakdo bi moral sodelovati z javnimi zdravstvenimi uradniki in zahtevati, da se primerno prevetrujejo vse pocestne kare in javna vozila, vse tovarne in domačije naših ljudi.” Cesar za spravo med Čehi in Nemci. Dunaj, 2. dec. — Cesar Franc Jožef je dal zopet na znanje, kako zelo mu je do tega, da se doseže sporazum med Čehi in Nemci na Češkem. Vladar je prejel v avdijenci češkega odličnjaka Adameka, člana gosposke zbornice, in je govoril z njim o podrobnostih spravnega posvetovanja v Pragi, ki je bilo doslej brezuspešno, ker nočejo trdovratni Čehi dovoliti najmanjših nemških zahtev (!). Belolasi vladar je kazal na to, da je končno zaposlovanje češkega deželnega zbora po spo-razumljenju med Nemci in Čehi že zato neobhodno potrebno, da se Češko občuva finančne katastrofe. Cesar je izrazil nazadnje najtoplejšo željo, da se vkljub mnogim izjalovljenim poizkusom v dosego sporazuma vendarle posreči, priti do ugodnega zaključka. Ločitev cerkve in države. Lizbona, Portugalsko, 4. dec.—Portugalska vlada izdeluje sedaj ukrep, s katerim se izreče ločitev cerkve in države. Vsledtega je prišlo že v raznih delih dežele do spopadov med republikanci in monarhisti. Zadnji trde, da namerava vlada, uničiti v deželi ver ske običaje. To pa zanika pravosodni minister in trdi, da ima novi zakon samo zagotoviti svobodo vesti. Diazovovo maščevanje. Washington, D. C., 6. dec. —- Začasno zaprtje Juana Sanchez Azcone, bivšega člana mehikanskega kongrer sa, časnikarja in uda ene izmed najbolj znanih rodbin mehikanskih, je vzbudilo tukaj veliko pozornost. Az-cona je bil prijet na prošnjo mehikan-ske vlade, katera trdi, da je dobil denarja pod krivimi pretvezami. Listine, ki baje dokažejo krivdo, so na poti v Washington. Uradniki mehikanskega poslaništva izjavljajo, da prijetba nima političnega pomena, ampak Gustavo A. Madero in drugi tu bivajoči prijatelji Azcone javno trde, da gre tu za poskus Dia-zove vlade, dobiti v svojo oblast in spraviti s poti moža, ki sočuvstvuje z mehikanskimi revolucionarji. Nesloga tlači tudi Calumet, Mich. Calumetski “Glasnik” z dne 2. t. m. poroča, da je ondan propadel slovenski kandidat za mestnega tajnika za Red Jacket zaradi malomarnosti slovenskih in hrvatskih volilccv, zlasti onih, ki se dajo prodati za par čašic rakije in ki bi rajši volili Culukafra nego svojega lastnega rojaka. In propadli slovenski kandidat, g. John J. Plautz, pa v britkem dopisu po pravici toži o slovenski neslogi in oni strasti, v katerej zadaja brat bratu smrtne udarce z neutemeljenimi pred-bacivanji in najnesramnejšimi psovkami. Jolietska novica. — Slovenski Sokol v Jolietu je izgubil skoro vse svoje telovadno orodje vsled ognja, ki je nastal včeraj (v četrtek) zarana v premogovnjaku, oziroma pritličju pod Sokolovo dvorano v domu K. S. K. J. ter razjedel precej poda in se razširil v dvorano, preden ga je mogla poklicana požarna hramba pogasiti. Razpokalo je tudi nekaj šip v domu in sosedni tiskarni Am. Sl., toda vse je bilo zavarovano proti ognju, razun sokolskega orodja, tako da ne utrpi niti K. S. K. J. niti tiskarna nobene škode. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. ‘'No, ker sem to sam videl,” je odvrnil starček dobre volje. ‘‘Potemtakem pa — ste me prevari- ■ ii,” je zavpil mladenič. “Vaša obljuba je torej mogla biti le šala?” “Resnica je," je odvrnil resno inva-I lid. “Obljubil sem ti zaklad in dobil ga '*.oš. Samo v Španiji ga ne bo treba iskati.” * (Konec.) Potem se je .domislil in s strahom vprašal: “Toda kako bo mogoče, prihraniti toliko denarja? Meni se zdi to povsem nemogoče.” “Delaj pridno in pogumno in vsak teden mi redno prinašaš svojo plačo, zagotavljam te, da se bo vse dobro izteklo.” “Toda pomislite, dragi stric, da je plačilo delavčevo zelo pičlo!” “To je moja stvar.” “Koliko let bo treba za to?” “Pravkar si jih obetal osemnajst, in še eno oko in roko povrhu.” “Ah! Ko bi le bil gotov!” “Da bi našel zaklad? Prisegam pri pepelu malega korporala!” To je bila velika prisega vojaka, kateri je Karel moral verovati. Vincencij'ga je iznova izpodbujal, zatrjajoč mu, da je vsa prihodnjost v njegovih rokah, in mladenič je legel ta večer z odločnim sklepom, da je pripravljen prenesti vse težave. Toda skrivno izročilo starčkovo je zbudilo v njegovi domišljiji preveliko bliščečih upov, da bi mogel mirno zaspati. Vso noč je prebdel v neki mrzlični 'razburjenosti, računajoč, na kak način bi prej ko slej mogel zaslužiti potrebno svoto, beleč si glavo, kako in kje bo porabil velikansko premoženje, ki se mu bo kar na enkrat odprlo. Ko je drugo jutro Suzana prišla v sobo, je Karel bil že odšel na delo. Ko je Vincencij videl začudeno deklico, je smehljaje stresel glavo, a rekel ni ničesar. Skrivnost je bil zaupal samo mlademu knjigovezu, sicer jo je hranil še vedno zase. Prepričati se je tudi hotel obenem, koliko vztrajnosti bo pokazal Karel v svojih novih sklepih. Prvi meseci so bili najmučnejši. Ne-presledno delo mu je bilo izpočetka neznosno. Moral se je odpovedati tej svojevoljni nestalnosti, ki je dotlej vodila njegovo delo; moral je premagati marsikatero težkočo in zatajevanje, od reči se, kot hi odrezal, vabljivemu klicu svojih starih vinskih tovarišev. To je bila zanj v resnici velika nalogah Kolikokrat mu je že ginil pogum in le malo je manjkalo, da ni iznova padel v staro navado. Le veliki cilj, ki se mu je svetil pred očmi, ga je držal pokonci!. In kadar je izročal invalidu svojo plačo, ki je od tedna do tedna postajala večja, je začutil v srcu podvojeno upanje, ki mu je krepilo pogum. P.il je to sicer le majhen korak proti cilju, a korak je bil vsekako! Toda sleherni dan je bilo njegovo prizadevanje lažje. Človek je podoben ladji, njegove strasti pa so jadra. Ako ga izpustiš prostega vetrovom življenja, bo divje letel črez vse pečine in valove ter se nazadnie ponesrečil. Če ga pa napolniš z dobro voljo, vožnja ne bo tako nevarna; in ako mu daš s seboj še sidro upanja, se ti ni treba ničesar več bati. Tako se je godilo tudi mlademu knjigovezu. V tej meri kot je postajalo njegovo življenje vedno boli redno, je tudi njegov okus dobival polagoma drugo smer. Vsled napornega dela po dnevu je bil njegov počitek zvečer vedno slajši; v družini je zavladalo mično in prijetno življenje. Suzani se je posrečilo pretvoriti vsako združitev vseh treh članov v slovesen praznik. Vsak dan so bila njih srca polna novih iznenadenj in ljubeznivih pričakovanj, vezi, ki so od dne do dne tesneje utrjevale medsebojno ljubezen. Karel je bil čisto prevzet orl za-urt^nia. ko ie videl v Suzani toliko ljubkih lastnosti, katerih poprej nikoli ni opazil. Niti zavedal se ni, kako se je sčasoma cilj njegovega življenja premaknil. Zaklad, ki mu ga je obljubil Vincencij, ni bil več edini njegov smoter, pri vsakem dejanju je mislil na Suzano; hotel si je pridobiti njeno naklonjenost, hotel ji je postati drag. Življenje, ki ga je odslej živel, je ugašalo polagoma Karlovo slavohlepnost. Videl je svojo srečo bolj skromno in bliže. . Njegov raj niso več bile sanje tisoč m ene noči, ampak vdano bitje, katero je mogel objeti z dventa rokama. In vse to se je zgodijo, da se on tega niti zavedal ni. da niti opazil ni tega. Karel pač ni bil človek, ki opazi vsako izpremembo na svoji osebi, ampak je živel brez skrbi tja v en dan. Drugi, ki so živeli okoli njega, so njegovo izpremembo pač opazili, zanj pa je to ostalo tajnost; ni se čutil izpremenje-nega, ampak postal je bil samo bolj miren, bolj srečen. Edino, kar je začutil v svojem srcu, je bila ljubezen do Suzane; odslej jo je vedno družil z vsemi svojimi sklepi in ni si več mogel misliti življenja brez nje. la notranja sreča je izpremenila na enkrat vse njegovo mišljenje. Milijoni niso bili več zanj edini cilj. ampak samo še nekako sredstvo k njej. nekak nevažen pridatek. Nekega večera je hodil Karel po mali sobici gorindol, Vincencij in njegova nečakinja pa sta sedela pri peči ter se pogovarjala o prvem mojstru Karlovem, ki je po tridesetih letih poštenega in marljivega življenja postavil dom, v kojem je izvrševal svojo obrt, na prodaj, da se s svojo staro ženo poda na deželo. “To je bil parček, ki si je znal ustvariti raj že na tem svetu,” je pripomnil stari vojak. “Vedno sta živela v slogi in v dobri volji in neprestano sta delala.” “Res je,” dejala je Suzana prepričevalno, “najbogatejši ljudje na svetu ju lahko zavidajo za njuno srečo.” Karel, ki je pravkar stopil pred brhko dekle, se je nagloma ustavil. “Ali bi tudi ti želela, da te bo tvoj soprog tako ljubil?” jo je vprašal ter dobro premotril z očmi. ' “Gotovo! Če bom kedaj tako srečna ...” je odvrnila mladenka ter pri tem lahno zarudela. “Saj boš,” je živahneje potrdil Karel, “reci samo eno besedo!” “Katero besedo, moj dragi bratranec?"*) je napol jecljaje odgovorila Suzana. "Samo privoli, da postaneš moja žena,” ji je proseče dejal Karel. In ko je videl njeno iznenađenje in zmedenost, je nadaljeval s prizanesljivo nežnostjo: “Ne bodi osupnjena vsled tega, Suzana; že dolgo časa sem nosil to vprašanje na srcu... Vedno sem čakal na te in sicer iz nekega vzroka, ki je znan tvojemu stricu. Sedaj pa govori odkrito kakor jaz. Ne prikrivaj ničesar, kar čutiš v svojem srcu; stric je tukaj in naju sliši, on bo naju karal, ako slabo govoriva.” Pri tem pa se je mladenič približal dekletu, kojega roko je držal v svoji. Glas se mu je tresel, njegove oči pa so bile rosne. Suzana je stala s klo-njeno glavo, srce pa ji je drhtelo od sreče; stari invalid ju je opazoval z nežnim, napol hudomušnim smehljajem. Naposled je prijel dekle ter ga lahno potisnil proti Karlu: “Kaj se delaš kot bi imela Bog ve kakšne skrivnosti! Govori!” je dejal veselo. "Suzana, eno besedo, eno samo besedo prosim!" jo je zaprosil Karel, ki je še vedno držal njeno roko v'svoji. "Ali me hočeš imeti za moža?” Skrila je lice na njegovi rami ter mn pritrdila z neizgovorjenim ‘da’. Naslednje jutro je Vincencij sam govoril s Karlom. Sporočil mu je, da je vsota, katera je bila potrebna za potovanje, popolna, in da se sedaj lahko podata na pot v Španijo, kadarkoli se njima bo vzljubilo. Ta novica, ki bi morala Karla razveseliti, ga je skoro užalostila. Zapustiti bi moral Suzano prav v tem trenutku, ko jo je začel ljubiti in tudi ona njemu vračati ljubezen; moral bi se izpostaviti vsem neprijetnim posledicam dolgega. težavnega, a ob enem negotovega potovanja sedaj, ko bi bilo tako lepo in prijetno ostati doma. Preklel je bil sedaj te milijone, ki naj bi jih šel iskat tako daleč. Odkar se je izpre-menilo njegovo življenje, je tudi njegovo poželjenje po bogastvu vidno •zginevalo. Čemu treba zanaprej točko zlata, da si kupi srečo, saj jo je že našel! A starčku o tem ni hotel ničesar priznati, temveč je rekel, da je pripravljen za pot. Tudi stari vojak se je vidno vsestransko pripravljal. Vsak dan je šel v mesto, a Suzana ga je spremljala. Naposled je naznanil Karlu, da lahko odpotujeta, le nekaj še ima opraviti in Karel naj bi ga spremljal. Suzane tega dne ni bilo doma. Ker so starčku vsled prevelikega napora zadnjih dni noge popolnoma ohromele, sta si najela voz. Vincencij si je pred nekaj dnevi preskrbel časopis, ki je bilo v njem pisano o znamenitem skladišču na bregovih reke Duero. Med potjo ga je potegnil iz žepa ter ga ponudil Karlu, češ. naj pogleda, ali ni morebiti v njem kakih podatkov, ki bi njima mogli koristiti. Mladi knjigovez je bral najprej o posameznih delih te zanimive zadeve, ki so mu pa bili že večinoma znani, nato odstavek o zavrnitvi španske vlade, dalje o brezuspešnem iskanju nekaterih barcelonskih trgovcev. Nazadnje je zapazil še pismo, podpisano z imenom Peter Dnfour. “Peter. Dufour,” je ponovil Vincencij. "to je vendar ime narednika naše kompanije.” "Da. pod imenom stoji še zapisano: narednik.” je odvrnil Karel. "Moj Bog, ali je mogoče? Mislil sem vendar, da je ta človek že davno na drugem svetu. Ppglej, kaj piše on. ki je bil zaupnik stotnikov!” Mesto da bi odgovoril, je Karel glasno vzkliknil. Prebral je bil pismo, obličje pa se mu je popolnoma izpre-menilo. “No, kaj pa pove pismo?” je mirno vprašali Vincencij. “Kaj da pravi pismo,” je ponovil Karel mehanično, “če govori resnico, potem je najin trud brez uspeha.” "Zakaj ?” “Ker v zabojih ni bil denar, ampak smodnik!” Vincencij je pogledal Karla ter se glasno nasmejal: “Tako! Smodnik je torej bil v njih, zaradi tega so torej prcdno so jih zakopali, vzeli iz njih nekaj kanonskih patron.” "In vi ste to vedeli!” mu je Karel segel v besedo. *) V resnici Karel po krvi ni bil v sorodu s Suzano. “Kaj hočete s tem reči?” “Takoj boš videl.” Voz se je ustavil pred knjigoveznico, potnika sta skočila raz voz ter vstopila. Karel je spoznal,, da je to prostor, kjer je delal njegov stari mojster, samo ves prenovljen je, novo preslikan ter preskrbljen z vsem potrebnim knjigoveškim orodjem. Ravno je hotel vprašati, kaj naj vse to pomeni, ko zagleda z zlatimi črkami zapisano ime lastnika te hišice: — bilo je to njegovo lastno ime. Prav v tem hipu se odpro notranja vrata. Kaj je videl? Ogenj na kaminu je veselo plapolal, miza je bila polna obložena :n Suzana mu je smehljaje se dala znamenje, da naj vstopi. Vincencij se je nagnil k njemu ter ga prijel za roko: “Glej zaklad, katerega sem fi obljubil,” je rekel, “dobro obrt, ki te bo živila, in še boljša žena. ki te bo osrečevala. Vse, kar vidiš, si zaslužil sam in je tvoje. Ne bodi žalosten, če sem te varal; sedaj vidiš, kje je sreča do* ma, in ker si jo že pokusil, upam, da je ne boš več zavrnil.” ROPAR. Spisala Lea Fatur. Na samem stoji hiša. pred njo vrt. vrt varuje visoki zid. Kroginkrog smrečje. Cesta prihaja iz gozda, hiti plašna mimo, se skrije v gozdu. Gospodična, ki si je iskala več let po vseh ljubljanskih veselicah vstraj-no moža, je skrila semkaj jezo m sramoto brezuspešnega truda. Ker ji ni dal svet dragocenega zaklada — moža, — je sovražila svet... Ker jo je jelo sorodstvo klicati teta. in se drži tega imena pridevnik “stara”, je sovražila sorodnike, njih otroke in otrok otroke. S hlapcem Jernejem, z deklo Kato je živela v samoti. Zoprna sama sebi. je* čitala brezkončne romane, plela brez konca nogavice. Njena dolga postava je postajala vedno daljša, veliki nos se je ožil. zobje se poslavljali. Marijana je postajala vedno bolj čmerna. Pustila je romane, ki so jo spominjali sreče, katere ni našla. “Krvava sekira", ji je postala najljubše čtivo. Vesti “o najnovejšem umoru'’ so ji prijetno razburjale živce. Živela je v gozdu, v samoti... V bližini Trzina, v bližini rokovnjaških bivališč. V njej se je obudila želja vedeti za vse rokovnjaške čine. LIstavljala je potovke in voznike, izpraševala... Živa domišljija teh ljudi ji je naslikala grozote uboja bolj živo, kakor dopisnik “Krvave sekire”, Marijana je poslušala — ne — požirala .. . Mraz ji je hitel po hrbtu... In ko je bila sama. je stopa! rokovnjač z gorjačo, s tulom, pred njo... Skrival se je pod posteljo, za omaro... Odpiral je ponoči vrata, prihajal... Zato je bila vsak večer velika inšpekcija po sobah. Jernej je dobil puško... Vrtna vrata so morala biti zaklenjena, berač se ni smel bližati Marijanini hiši. Skriti roparji so to. poslanci rokovnjačev, ki se skrivajo še vedno v gozdu.. . Tako je živela Marijana v gozdu. Pa tudi tam jo je našla njena usoda, biti teta — stara teta. Njen mlajši brat in njena svakinja sta umrla. Za njima je ostala deklica, mala Tvka. Na smrtni postelji je izročil brat sestri otroka. Srce stare tete se je odprlo ljubezni. Ko je končala Ivka šolo in se je razcvela v visoki nežni cvet, jo je vzela teta k sebi, jo skrivala svetu. Zmaji so v njem, ki preže na nežne deklice, poguba, nesreča je v svetu, mir v tihi samoti. . . Toda Ivka je hrepenela po tistem pogubnem svetu... Poleti je tekla na cesto, kadar je slišala voz. ustavljala voznika, potovko. Pozimi je kimala iz okna vozniku, po-tovka je morala v hišo. Teta Marijana je izpraševala potovko. kaj se sliši v mestu o anarhistih, če je videla po potu rokovnjača, vandrovca, berača, Ivka je izpraševala, kako blago je po oknih, če bo letos dosti plesov, porok. Prebrisana potovka je znala odgovarjati obema. Teti je tožila, da je nevarnost v mestu in na potu skozi gozd velika. V mestu je zaprl policaj berača, na poti je našla veliko rokovi-co iz debelega usnja. Pošten človek je ni izgubil... Mlado gospodično naj drži doma... Ivki je pravila potovka, da so v izložbah lepe opreme za neveste, da jo ie pozdravil Pepe. vprašal Tone po njej... Zato je nalivala teta zgovorni ženici čaja, Ivka ji je stisnila kos maslenega kruha v koš — naročala pozdrave... Njeno mlado srce je hrepenelo po mladi družbi. Kadar se je peljala s teto k maši, je pogledala rada po fantih. Pa teta Marijana je dejala, da bi bilo njo sram. ozreti se v njenih mladih dneh, za fantom. O teta! Pozabila si, ali pa nisi bila nikoli mlada... Letnega dne sedi Ivka na klopici pri zidu in veže velike rože v namizni prt. Nad njo pa je šumela jablana. Deklici je bežala igla iz rok, pogled k beloglavim marjeticam. V višino zrejo kakor ona, hrepenijo izza tesnega zidu kakor ona. Ivki se je tožilo. Teta pravi: delaj, pa ti ne bo dolgčas. Pa pride — in vsd delo ne pomaga... Smreke gozda so šepetale, vrtne jablane odgovarjale. Govorile so Ivki o nekem bitju, ki hrepeni po njej. Iz (Nadaljevanje na 7. strani.) ftzspj}Y£ FKčrv.Too; rir STRojVGr-FK sr CTcL O/? S, Ç/jjr&yÇ, Tíüsg- '*Iajvečje in obenem slovansko pod etje v Jolietu za barvanje in čistenje noških in ženskih oblek. Uposlujemc e izkušene delavce Joliet Steam Dye House (Straka & Co.) ■>42-644 Cass St., - Joliet, Illino'* Vioaua prodaj Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškote! ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn groz-»dja 40c gal., vino od leta 1909 muško-tel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino SOc gal., drožnik ali tropinovec ?2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: Hill Girt Vineyard” Ustanovljen« i»-;. i wo Of Johet. Iliinoi. 'fifiaa raznovrstne denarne «ion« ter pošilja denar na vse dele »vete Oba telefona 488. Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Str Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čez ■.reko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno demače vino lo ❖ ❖ & Trinerjevo Zdravilno | ❖ ❖ ❖ # Grenko Vino Opozarjamo, da je format tega znanega zdravila bil zadnje čase mnogo izboljšan, da je sedaj mnogo mčneje. Sedaj je doza mnogo manjša, a deluje mnogo bolj očividno. Rabite je kakor sami želite. To zdravilo je najbolj priporočljivo, ker Očisti telo brez da ga oslabi. Daje novo moč vsem organom ter dela prebavnost redno in perfektno. Stara in izdelana kri se v kratkem nadomesti z novo in močno krvjo, ki daje vsakemu udu novo življenje in moč. DOBI SE V VSEH LEKARNAH. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. .4». /K ,«t% efr, rfr, fit*? *4% efr, At e4S A el’s elS tlS elS e4% el?, A Av sl1 IJJLJ l4*1 *4? M*1 V? vP nP M*1 M*1 V W M? W1** W K. S. K *** ÿÿÿ JEDNOTA ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:..........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo Glavni tajnik:................. .Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:.......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St, Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn, IZ URADA K. S. K. JEDNOTE. Članom in članicam K. S. K. J. se službenim potom naznanja nepričakovana novica oziroma nesreča, ki se je pripetila v poslopju K. S. K. Jed-note dne 8. dec. t. 1. okrog četrte ure zjutraj. Na nepoznan način je namreč nastal ogenj v pritličju zadnjega konca hiše, ter tako uničil del istega kakor tudi dvorano. Škoda je precej velika, vendar pa je bila Jednota proti nesreči požara zavarovana, tako, da ne bode trpela škode. Urad (pisarna) ni prizadet veliko, ker požar je bil preje po gasilcih omejen, kakor je zamori61 prodreti skozi stene. Listine, knjige, vrednostni papirji in druge Jedno-tine reči ne trpijo škode, ker se nahajajo v pred požarom varni shrambi (fire proof vault), tako, da če bi hiša tudi do tal pogorela se tem ne more ničesar pripetiti. Opozarjamo torej vse slavne člane in članice K. S. K. Jednote, da blagovolijo to vpoštevati in se ne ozirajo na kaka neresnična ali izmišljena poročila, ki bi se mogoče raznesla med svet. Nepotrebno je popolnoma vsako najmanje razburjenje radi tega, kajti Jednota je kakor sprva omenjeno zavarovana in tako bode škoda brez vsake sitnosti zopet popravljena in poravnana. Z bratskim pozdravom ANTON NEMANICH, gl. predsednik K. S. K. J, JOSEPH ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 17038 Ivan Gašperič, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 17. nov. 1910. . Dr. št. 166 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 17039 Josip Gazvoda, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17040 Janko Damjanovič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17041 Nikolaj Vladič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 27. nov. 1910, 9 Dr. št. 329 članov. K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 17042 Jožef Benkovič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, 17043 Ivan Dolinšek, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 4. dec. 1910. Dr. št. 178 članov. K društvu sv. Barbare 74, Springfield, lil, 17044 Franc Hanigman, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 30. nov. 1910. Dr. št. 55 članov. K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 17045 Jakob Prevec, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 17046 Josip Prevec, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 17047 Anton Troha, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. dec. 1910. Dr. št. 93 članov. K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 17048 Ivan Mauser, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17049 Stanislav Menjer, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 20. nov. 1910. Dr. št. 93 članov. K društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 17050 Ivan Bajuk, roj 1875, zav. za $1000, S. razred, spr. 4. dec. 1910. Dr. št. 12 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., k društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 14064 Jožef Može, 4. dec. 1910. I. dr. št. 173 članov. II. dr. št. 48 članov. Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k dr. Vit. sv. Martina 7a, La Salle, III., 259 Ivan Luzar, 6. dec. 1910. I. dr. št. 115 članov. II. dr. št. 57 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12855 Jožef Verbanec, 27. nov. 1910. Dr. št. 331 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3530 Štefan Frankovič, 6585 Franc Mervič, 26. nov. 1910. Dr. št. 129 članov. K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13338 Gregor Štrekelj, 27. nov. 1910. Dr, št. 43 članov. K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 12341 Anton Šubert, 5. dec. 1910. Dr. št. 90 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont., 13386 Matija Hustin, 28. nov. 1910. Dr. št. 165 članov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 2729 Martin Peršina, 5. dec. 1910. Dr. št. 94 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1704 Matija Sitar, 15242 Nikolaj Jelič, 16748 Peter Medved, 8799 Andrej Verbanič, 10215 Jakob Kristan, 30. nov. 1910. Dr." št. 326 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3050 Franc Sadar, 4073 Ivan Gradi-šar, 27. nov. 1910. Dr. št. 127 članov. Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 15909 Pavel Hrvatin, 15910 Anton Vlašič, 16194 Marka Besednik, 16195 Matija Besednik, 26. nov. 1910. Dr. št. 55 članov. Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 768 Fr. Kiren, 3. dec. 1910. Dr. št. 77 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1249 Ivan Markovič, 29. nov. 1910. Dr. št. 93 članov. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 15413 Ant. Lenarčič, 2. dec. 1910. Dr. št. 57 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 13570 Peter Pretner, 27. nov. 1910. Dr. št. 73 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 4753 Lenora Rački, roj 1876, zav. za $500, 4. razred, spr. 6. dec. 1910. Dr. št. 13 članic. K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 4754 Jožefa Jurišič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. dec. 1910. Dr. št. 12 članic. K društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 4755 Marjeta Ribič, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 4756 Ljuba Brunski, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; spr. 20. nov. 1910. Dr. št. 94 članic. K društvu Marije Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio, 4757 Frančiška Tomšič, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 7. dec. 1910. Dr. št. 28 članic. K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 4758 Marija Bačnik, roj 1890, zav. za $500, 2. razred, spr. 13. nov. 1910. Dr. št. 53 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 1859 Frančiška Frankovič, 2837 Marija Mervič, 26. nov. 1910. Dr. št. 23 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 2554 Jožefa Peršina, 5. dec. 1910. Dr. št. 49 članic. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 2972 Johana Sadar, 27. nov. 1910. Dr. št. 22 članic. Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3181 Marija Smrekar, 29. nov. 1910. ' Dr. št. 62 članic. Od društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., 3795 Marija Kirn, 27. nov. 1910. Dr. št. 53 članic. ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu sv. Jožefa 53 Waukegan, 111., 3699 Marija Brence, 1. dec. 1910. razred 2. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Jednotino poslovanje se zaključi 31. dec. vsacega leta; tako čitamo v se-danjeveljavnih pravilih K. S. K. J. na strani 35. Vsled tega se obračam do sl. društev v prvi vrsti pa do cenj. zastopnikov in zastopnic, ter jih prosim, da blagovolijo vpoštevati sledeče: Kakor sprva rečeno Jednotino fiskalno leto se zaključi z 31. decembrom, radi tega prosim vse cenj. zastopnike(ice), da blagovolijo vse zaostale ases-mente pripadajoče Jednoti, kar najpreje mogoče doposlati gl. blagajniku, tako da bode mogoče s preje omenjenim dnem zaključiti vse račune, ter iste predložiti o pravem času gg. nadzornikom v pregled in izdelati letno finančno poročilo na državni zavarovalninski oddelek v Springfield, 111. Najuljud-neje torej prosim, da slavna dr. dopošljejo denar vsaj do 25. dec., da mi je tako mogoče o pravem času napraviti zaključek. Društva, ki bi do tega časa ne poslala mesečnih asesmentov, bodo kot neplačana tudi v letnem poročilu označena. Vsled tega je upati, da se bode to jemalo v poštev, ter po tem ravnalo, kar bode tudi vsacemu društvu v ponos. Spoštovanjem in bratskim pozdravom ostajam Vam udani sobrat JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote. Joliet, 111., 6. dec. -v- Naznanjam cenjenim članom in članicam društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., Joliet, Ills., kakor tudi vsem članom in članicam K. S. K. Jednote po širni Ameriki, da je naše društvo imelo zadnjo nedeljo 4. dec. svojo redno sejo in obenem tudi svoje letno zborovanje ter volitev odbora za prihodnje leto 1911, v katerega so bili izvoljeni sledeči bratje: John Filak, predsednik; Anton Lilek, podpredsednik; Anton Korevec starejši, I. tajnik; Nicholas Vranichar, II. tajnik; Anton Glavan, blagajnik; Frank Horvat, delegat; Math Gravheck, Jakob Šega in John Živec, nadzorniki knjig in računov. John Kadunc, John Simonič, maršala; Jos. Tekavčič, ravnatelj; Math Gregorčič, Martin Jurešič, Frank Jerman, Martin Ancel in Peter Ancel, zastavonosci. Izvoljeni bratje odborniki prevzamejo Svoj posel prvega januarja 1911, katerim želimo obilo uspeha in blagoslova božjega za blagor društva in procvit slavne nam Matere Jednote, da bi zamogli voditi v lepem redu in miru svoj posel naprej. Obenem Vas tudi uljudno opozarjam vse tiste člane in članice, ki še dolgujete svoje prispevke za december ali pa še za ostale mesece, da blagovo-'ite poravnati vsaj do 27. dec., ker 28. dec. se vse knjige zaprejo v pregled in račun društvenim nadzornikom. Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam društva sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111. ter vsem članom in članicam K. S. K. Jednote po širni Ameriki, Vam vošči obilo uspeha za novo leto Vaš sobrat Nicholas Vranichar, I. tajnik. Joliet, 111., 6. dec. — (Naznanilo.) Članom društva sv. Antona Pad. št. 37 K. S. K. J. naznanjam, da bode v nedeljo, dne 11. decembra, redna mesečna seja. Vse člane, pripadajoče h goriotne-njenemu društvu, se opozarja na to, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeleže te seje, ker bode volitev novega odbora, in da ne bode potem celo leto kakih sitnosti, zato naj si bratje izvolijo uradnike za leto 1911 po svoji volji in mnenju. Pozdrav vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. J. Tebi, vrli list, obilo dobrih naročnikov in predplačnikov. Math Judnich, predsednik. vpoštevati si v dolžnost, da se udeleže tega zborovanja, ker če,bi kateri isto zanemaril, se bo ž mjim postopalo po društvenih pravilih. Nadalje opozarjam vse člane, katerim je potekel čas veljave potnega lista, da si ga ponove kakor hitro je mogoče, da ne pride kateri v kako zadrego v slučaju bolezni ali smrti. Ravno tako opozarjam tudi vse, kateri dolgujejo društvu spadajoče prispevke, da isto poravnajo na prihodnji seji, da bode ložje skleniti račun in predati novim uradnikom o pravem redu. Kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji dne 13. nov. t. 1., da se udeležimo slavnosti hrvaške cerkve sv. Nikolaja v Bennettu, Pa., ko bodo praznovali desetletnico obstanka cerkve, je pod kaznijo 50c vsaki član stanujoč v bližini društvenega sedeža dolžan udeležiti se, če nima posebnega izgovora. Slavnost se bo vršila dne 11. decembra t. 1. dopoludne. Zatorej so naprošeni vsi člani zgorajomenjenega društva, zbrati se točno ob deveti uri dopoludne v cerkveni dvorani na 57th Butler cesti, z društvenimi regalijami vred, odkoder bomo skupaj odkorakali v Bennett, Pa. Pričakujoč obilnega u-deleženja kličem: Na svidenje dne 11. dec.! Z bratskim pozdravom Frank Mravintz, I. tajnik. Etna, Pa., 3. dec. — S tem dajem na znanje vsem članom društva sv. Jurija št. 64 K. S. K. J., da bo društvo imelo svojo glavno sejo dne 11. dec. in volitev novega društvenega odbora za leto 1911. Zato je vsaki član napro-šen, da se gotovo udeleži seje, da si bo mogel vsaki član voliti v odbor člana, katerega bo hotel, da ne bo spet kakšnega prigovarjanja kot ga je letos. Tudi opominjam vse člane, kateri so kaj društvu dolžni (teh je veliko), da plačajo svoj dolg na goriimenovani seji. S pozdravom John Škof, zastopnik. Chicago, 111., 6. dec. — Naznanjam, da se je vršila redna in obenem glavna seja društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. Jednote dne 4. decembra in volitev odbornikov za leto 1911. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Frank Banič, podpredsednik Max Omerzel, I. tajnik Leopold Jurjovec, IT. tajnik Martin Senica, blagajnik John Zvežič, zastopnik Anton Gregorič; nadzorniki Josip Zupančič, Josip Jenskovec, John Zajc; maršala Nick Simec in Frank Avguštin; zastavonoši Josip Sluga in Anton Klemenčič; ravnatelj John Horžen. Seja se je vršila v lepem redu, je tudi dokaz, ker je večina jih ostalo v uradu za leto 1911. Dalje naznanjam članom društva sv. Štefana št. 1, da bode tukaj v cerkvi sv. Štefana 40urna pobožnost. Prične se v nedeljo 11. decembra. Spovedovali bodo trije duhovniki. Ker dolžnost veže vsakega člana, da opravi svojo versko dolžnost tudi v adventu, ima zdaj lepo priliko ob času štiride-seturne pobožnosti. Torej cenjeni člani, želeti je od vas, da se v obilnem številu vdeležite in pristopite k mizi Gospodovi. Koncem pozdravljam vse člane(ice)-K. S. K. J., posebno člane društva sv. Štefana. John Zvežič, I. tajnik. Allegheny, Pa., 28. nov. — Naznanjam članom društva Marije Sedem Žalosti štev. 50 K. S. K., Jednote, da bodemo imeli glavno zborovanje dne 11. dec. t. 1. Istega dne se bo začelo pobiranje mesečnih doneskov točno ob drugi uri popoludne. Zatorej strogo opozarjam vse člane omenjenega društva, da se udeležijo seje ob pravem času, ker na isti seji bomo imeli več važnih stvari na dnevnem redu, in obenem tudi volitev uradnikov za leto 1911. Zatorej so naprošeni vsi člani Newburg, O., 5. dec. — Naznanjam vsem članom društva sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J., da se polnoštevilno udeležijo letne seje, ki bode v nedeljo, dne 11. decembra 1910, na kateri se bode volil odbor za leto 1911. Dolžnost veže vsacega člana, da pride na glavno zborovanje in da voli odbor, ki bo deloval in vodil društ. gospodarstvo vsaj v isti smeri kakor do sedaj. Društvena pravila zahtevajo, da član, kateri se ne vdeleži letne seje brez posebnega vzroka, zapade kazni v znesku $1.00. Naznanjam in prosim tiste člane, kateri dolgujejo po eden ali več mesecev, da poravnajo svoj dolg vsaj na koncu leta, da mi bode mogoče račun pravilno izdelati in predložiti odboru v pregled. Toraj cenjeni sobrati, vzemite si teh par vrstic v poštev in spol-nujte pravila društva in Jednote. Koncem pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in rojake po Clevelandu in okolici vabim k obilnemu pristopu v društvo in Jednoto. Jakob Resnik, I. tajnik. Pittsburg, Pa., 5. dec. — Dne 4. decembra t. 1. je pri svoji redoviti seji društvo Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote izvolilo sebi novi odbor za leto 1911., ki je sledeči: Josip Pavlakovič, predsednik; Matija Adlešič, podpredsednik; Franc Cvetaš, I. tajnik; John Filipčič, II. tajnik; John Balkovec, zastopnik; Josip Pavlakovič, blagajnik; Anton Mišica, nadzornik; Peter Balkovec, Tomaž Johovič, Ma tija Balkovec, odborniki; Josip Adlešič, predsednik bol. odseka; Mihael Tutič, zastavonoša; Matija Tomec, Josip Starešinič, maršala; Franc Jaketič, Nikolaj Spišič, vratarja. Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, tudi vesele praznike. John Filipčič, I. tajnik. Waukegan, 111., 6. dec. — Članom sam. podp. društva Vitezi sv. Jurija v Waukeganu, 111., naznanjam, da bode celoletno glavno zborovanje in volitev novega odbora tretjo nedeljo, to je 18. decembra ob 5. uri popoldne v šolski dvorani. Ker pride letos Božični praznik ravno na 4. nedeljo v mesecu, zatorej bode zborovanje eno nedeljo popred kot po navadi, da se zamore vsak s svojimi doma zabavati na ta veliki praznik. Zatorej opozarjam vse člane, da se polnoštevilno udeleže tega zborovanja, sicer je vsakemu znano, da kedor se ne udeleži glavnega zborovanja, zapade 1 dolar kazni. Naj-glavnejša točka tega zborovanja je volitev novega odbora. Zatorej dragi bratje, izvolite si može, ki so neustrašeni in da bodo gledali za napredek in korist društva. Toraj vsi na zborovanje, da bode vsak član navzoč pri vo-litvi’in svoj glas oddal za moža, ki ve da je sposoben za svoj urad, in potem ne bo nobenega oporekanja med letom, da ta ali oni uradnik ni sposoben za svoj urad ali da ni bil pravilno izvoljen. Opozarjam vse one, ki kaj društvu dolgujejo, da isto poravnajo vsaj do 31. decembra t. 1., da ne bode nobeden imel nepotrebne sitnosti in da se zamore pravilen račun narediti, pred-no prevzame novoizvoljeni odbor, da bodo vse knjige v redu. Morebitne posledice naj vsak sam sebi pripiše. Konečno pozdravljam vse člane, kakor tudi vse rojake širom Amerike in onkraj velike luže ter jim voščim vesele božične praznike in srečno novo leto, posebno pa štrajkarjem v Pa., ki se bojujejo za svoje pravice že toliko mesecev, da bi bilo zanje v resnici novo leto, to se pravi, da bi se sporazumeli s svojimi delodajalci ter se zopet zmagonosno vrnili na svoje delo, katero so si priborili po tolikem boju. Tebi, Amer. Slov., pa želim začetkom 201etnega delovanja obilo uspeha, še več kakor si ga v teh dolgih letih pridobil, ter da bi obiskoval vsako slovensko hišo v tej naši novi domovini. S pozdravom društva V. sv. J. Math Ivanetich, tajnik. Zahvala. Društvo sv. Barbare št. 68 K. S. K. J., Irwin, Pa., se iskreno zahvaljuje blago-darnim darovalcem in darovalkam darov, kateri so bili do danes sprejeti za uboge štrajkujoče premogarje v Westmoreland Co., kjer se že skoraj 8 mesecev borimo za naš vsakdanji kruh Darovali so sledeči: Iz New Yorka John Lovše 50c, Mrs. Luka Paulič 50c, Franc Pirnat 50c, Apolonija Merčun SOc, Marija Habjan 50c, Marija Lovše 50c, Ivana Habjan 25c, Marija Svetim 25c, Neža Češark 2Sc, Franc Petak 25c. Iz Harvey, Mich.: George Hu-dak, član dr. Jez. Dob. Pastir, K. S. K. J., Pittsburg, Pa., $2.00. Od društva Marija Zdravje Bol. št. 94 K. S. K. J., Cumberland, Wyo., prostovoljna kolekta pri dr. mesečni seji $6.75. Zato moram vam omeniti, da ko se ob času pri nas razmere zboljšajo, vam bomo priskočili v pomoč in vam stoterno povrnili vse, ker najmanjši dar bo vpisan kot usmiljenje od naših sobratov in sester naše slavne K. S. K. Jednote. Nadalje se pa toplo zahvaljujem tudi tistim darovalcem in darovalkam, ki ne pripadajo k naši organizaciji in so se vendar nas usmilili. Sedaj je raa- vidno, da uboge sirote imajo usmiljenje z nami, ali premogovi lastniki pa nikako. Ali vendar mi se držimo našega cilja do zmage. Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. J. in vsem cenjenim darovalcem in darovalkam. Tebi, cenjeni list Am. Sl., pa obilo naročnikov in predplačnikov. Adamsburg, Pa., 29. nov. 1910. John Mostar, preds. dr. sv. Barbare št. 68, Box 120. Iz Pariza v Tokio v enajstih dneh. Predsednik japonskih železnic baron Hirai se nahaja sedaj v Parizu radi dogovora o osnovi, ki se ima oživotvoriti: .direktni vlak iz Pariza v Tokio. Japonska gradi sedaj od Mukde-na do koreanske obali železniško progo. Vlak, ki gre iz Pariza, bi po sibirski železnici došel do Mukdena, od tam do Fuzana, kjer bi se ukrcal na trajekt, ki ga pripelje v devetih urah v Simonoseki, za en dan pa bi dospel v Tokio. Vožnja bi trajala enajst dni. Koliko bi se prihranilo časa potnikom ki potujejo sedaj s parniki iz Marseille do Japonske dva meseca. Demokratska letina. Sofijski listi so priobčili razgovor, ki se je nedavno vršil med bolgarskim kraljem in nekim kmetom. Na neki železniški postaji se je zbralo več kmetov, da vidi kralja Ferdinanda, ki se je vračal z vojaških vaj. Ko se je vlak ustavil, je kralj izstopil iz svojega voza ter se jim je približal. “Kaka letošnja letina?” je vprašal kralj nekega kmeta, vesel, da more dokazati svojo popularnost. “Demokratska!” odgovoril je kmet na kratko in nekam ostro. “Kako to demokratska?” se je začudil kralj. “No tako, Vaše Veličanstvo. Iz začetka je obetala mnogo, a pozneje — —--ni dala ničesar!” Kralj Ferdinand je obrnil glavo, nasmejal se prisiljeno, a izpregovoril nt niti besedice več. Vsled duhovite kmetove opazke, ki je merila na sedanjo demokratsko vlado na Bolgarskem, je kralj izgubil vse veselje za nadaljni razgovor. Neobhodno potreben za vsako domačijo je Severov Antisep-sol, ki je uporaben v tolikih slučajih, da so se morali natisniti v posebni knjižici, oviti okoli steklenice. Med drugimi porabami služi Antisepsol izvrstno pri zdravljenju katarnih obolenj. Če se rabi kot grgralo, odstranjuje kislobo iz ust, čisti dih, prežene hripavost. Važen činitelj pri zdravljenju neblagodišečih izločil. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c za steklenico. Izdeluje samo W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. >»O4»O4C*O4O4O4O4O4O4O4O4O4O4O*O*O*O4O4C*O+O4O*C*O*04 j Joliet Citizens Brewing Co. 5 North Collins St., Joliet, 111. 3?ijt© Elk: Brand” pirvo < Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. j 0*044040 *0*040+0 *040( Cork Tip CIGARETI. Pomislite! Deset cork-tipped cigaretov iz bogato kusnega duhana za 5 centov. Največja vrednost dejana v cigarete. To je vrednost, ki jele pri nas omogočena z mnogoletno izkušnjo. Prodajajo se vsepovsod. The American Tobacco Co. Ill Fifth Ave., New York City _____1 IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 7. dec. — Včeraj so se v starem kraju veselili sv. Miklavža, jutri bomo obhajali praznik Marijinega Spočetja, in čez dobra dva tedna pa že Božič., Čas teče. hitro.... Ni bogve kako dolgo tega, kar je bil ustanovljen prvi slovenski časnik v Ameriki, in vendar nastopa s to številko že 20. leto svoje starosti — čas teče hitro. Hitro in vendarle počasi, tako da hodimo lahko vsi vštric z napredkom časa, če hočemo! Hoteti moramo naprej, pa pridemo naprej. In napredovati hočemo! Tc^ bodi pozdrav Ame-rikanskega Slovenca vsem svojim cenj. naročnikom in sotrudnikom tudi na tem mestu ob nastopu XX. letnika. Naprej! Spominjajmo se tem povodom hvaležno njega, ki je Am. Slovenca dvignil do najvišjega poleta, ki je stesal zibelko tudi naši slavni K. S. K. J., ki je ustanovitelj naše ponosne fare sv. Jožefa, in zakličimo veleč, gospodu gl. uredniku našega'lista, ki išče v stari domovini ljubega zdravja: Na skorajšnje. veselo svidenje v novi domovini! — Opozarjamo cenj. čitateljstvo na članek, ki ga je spisal Rev. Ant. Sojat, župnik chicaški, povodom dvajsetletni^ tega lista. Glej 4. str. te izdaje. — G, George Stonich, naš dobrozna-ni trgovec, bode sredi tega meseca otvoril svojo grocerijsko prodajalnico v novem krasnem poslopju, katero si je postavil poleg svoje stare hiše, 813 N. Chicago st. — V tukajšnji jeklarnici Illinois Steel-kompanije, ki je podružnica velike United States Steel-korporacije, je mnogo zaposlencev, ki bodo deležni pokojnine za doslužence, katero začne podeljevati omenjena korporacija z dnem 1. januarja 1911. Imena tistih, ki so po svojih letih upravičeni do pokojnine, to je tistih, ki delajo za korporacijo že dvajset ali več let, se zdaj poizvedujejo in zapis.ujejo. Vgč o pokojninskem načrtu na prvi strani te št. pod naslovom "Pokojnine za jeklarje”. — Triintrideset izmed triinštiridesetih salunarjev, obtoženih kršenja nedeljske postave, je plačalo v soboto v okrajnem sodišču globe s stroški vred po $76.80, skupaj $2,534.40, katera svota se porabi za sodne stroške in šerifove pristojbine, a ostanek za plačo državnemu pravdniku. Med kaznjenci je seveda tudi precej Slovanov. Sicer pa pridejo na vrsto tudi še vsi ostali gostilničarji, kakor običajno vsako leto. — Najdrznejši rop ob belem dnevu, ki se je kdaj poskušal v Jolietu, je bil izvršen zadnjo 'soboto opoldne v uradu tovarne "Star Wall Paper Mills”, ležeče ob Benton streetu vzhodno od mesta. Desettisoč dolarjev v prodaj- , nih papirjih, deset dolarjev v gotovini , in več dragocenih listin sta odnesla ' dva roparja, ki sta vstopila v urad ob -12. uri 30 min. ter z revolverji ustra-'hovala sedem deklet in dva moška zaposlenca. Torbice s tedenskimi plačami za delavce v znesku $2,500, ki sta ‘$o bržkone prišla fekat. nista dobila, iker se ponjo poslarit 'k-lerfc še ni vrnil |z banke. Pet minut ¡»‘dejanju je bilo skoro 500 delavcev iz sosednih tovarn zbranih na licu fnesta, a roparja sta bila že odnesla pete in plen neznano-kam. — Tatovi so vlomili zadnji četrtek zvečer v grocerijsko prodajalnico g. Josipa Jontesa, našega rojaka, 601 Garnsey ave., ter.odnesli tri dolarje v drobižu in blaga za kacih $12. — Samuel Gompers, predsednik delavske zveze ameriške (American Federation of I .abor)', bode gost na banketu, ki ga priredi odbor jolietskih delavskih unij dne 1. jan. 1911. Do tisoč unijcev bo na banketu. Pričakuje se kot gost tudi John Mitchell, bivši pred sednik združenih piemogarjev ameriških. . — Letošnji mesec november je' bil tako mrzel in suh, kakor še nijeden izza sedemnajstih let; zadnji dan novembrov nam je prinesel prvi sneg. ■Smrtnih Slučajev je bilo v novembru dvainpetdeset; zlasti stare ljudi je kosila smrt. V blaznico v Kankakee je bilo poslanih iz celega okraja tekom novembra dvanajst oseb, kolikor še nikdar poprej ne v enem mesecu. — Lepo razstavo kokoši, petelinov, puranov in druge perotine je priredila putogojna družba 'The Des Plaines Valley Poultry Association” v Sweet-Orrovem poslopju na voglu North Chicago in Webster cest. Otvorjena bo le nekaj dni, a je res vredna ogleda. — Vodno vprašanje je sedaj najbolj pereče v Jolietu. Dva odlična kemika sta natanko preiskala in analizirala našo vodno zalogo iz vseh virov in prišla do .žalostnega zaključka, da je jolietska voda skrajno nevarna za pitje, če ni fjrekuhana; posebno voda iz mestnega vodovoda vsebuje Rudninske primesi in nečistosti, ki povzročajo mučne neprilike y človeškem, drobju. Prekuhavajte vodo! — Rockdalčanje so začeli misliti, kako bi prišli najhitreje in najceneje do prepotrebnega vodovoda; stal bi baje do $25,000. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Božičevič Miko, Gerze-tič John, Kuzmec Mijo, Kuzmič Joso, Novoselo Ivan, Papež Frank, Pejako-vič Blaž, Ronjevič Pajo. Aldridge, 111., 28. nov. — Tukaj smo bolj v slabem položaju, ker vse "štapa”. Prav malo ljudi je še tukaj. Vse se je razkropilo drugam za delom. Pozdravljam vse rojake v novi in stari domovini, a listu želim mnogo novih naročnikov. G. Zobec. • Ely, Minn., 30. nov. — V tukajšnjej cerkvi sv. Antona Pad. so se poročili dne 19. nov.: G. Stefan Rozman iz Dol. Suhora pri Dragatušu z gspdč. Ano Judnič iz Čudnega Sela pri Črnomlju; g. John Horvat iz Kota pri Vinici z gospdč. Marijo Mihelich od Plemenitaša na Hrvaškem. G. Štefan Rozman se nastani na novej naselbini sekšen 30, kjer se je odprl nov rudnik. John Horvat je pa že star naseljenec tukaj in še ostane v bližini mesta. Letošnjo ženitbeno sezono se je poročilo v tukajšnjej župniji nenavadno veliko parov. Omenjenim poročen-cem želimo obilo blagoslova! Z delom gre tukaj še dobro, delo se dobi še. Zdaj je dospelo več Fincev in Italijanov, kateri so dobili delo v jamah. Zastopnik. Etna, Pa., 3. dec. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Prosim Vas za malo prostora v Vašem cenjenem listu. Tukaj nas živi šest slovenskih družin in pa nekoliko samcev. Pod faro spadamo v Pittsburg, Pa., ker je od našega mesta le 30 minut hoda do slovenske cerkve. Tudi imamo svoje društvo sv. Jurija št. 64 K. S. K. J. Z delom se ne morem kaj pohvaliti. V tovarnah "Spang Chelfant Co.” še delamo po nekoliko vsaj nekateri vsaki dan. Ampak v "Isabela Furnaces” od Carnegie Steel Co. je prestalo z delom dne 1. t. m.; kako dolgo ne bo tam dela, nihče ne ve, , mogoče ne celo zimo. Veliko je ljudi ostalo brez dela, kar je še bolj hudo, ker je zima nastala. K sklepu voščim vsem Slovencem širom Amerike vesele božične praznike. Tebi pa, Amerikanski Slovenec, želim v tvojem 20. letu veliko dobrih čitateljev in predplatnikov. John Škof. lepemu uspehu veselice. Akoravno so večkrat nadlegovani od enega ali dražega, so vendar pokazali, da tudi za S. N. Č. radi žrtvujejo, kolikor je v njihovi moči. Ravno tako se zahvaljujem vsem slovenskim dekletom, ki so z velikim veseljem sodelovale pri veselici. S slovenskim pozdravom Math Ogrin, tajnik. Waukegan, 111., 23. nov. — (Nesrečna vožnja.) Tukajšnji obrtnik Josip Leben in Matija Papež in neki drugi Slovenec so se napotili v nedeljo popoldan na farme po prešiče z bolj muhastim konjem. Vožnja na farmo je bila jako prijazna, dokler je bil voz prazen, ker je bil dotlej tudi konj pameten. In ko rojaki naložijo svoje blago ter jih farmar odpelje ven do vrat, šlo je jako lepo en čas. Ti trije, nič hudega sluteč, si lepo zapojo lepo slovensko pesmico "U boj, u boj, mače 'z toka bračo” itd. Muhasti konj je bil pa še zmiraj pameten, dokler niso prišli do malega klanca. Ker niso imeli naši možje pritrjenih svinjskih kurnikov in vsi trije so sedeli na vrhu njih, pade na klancu g. Leben prvi raz roza, za njim pa kurnik in se tako vleče z nogami pod kolesom s podiv janim konjem do malega mesteca Libertyville, kjer se je voz prevrni predno je prišel v mestece. Ondotni policaj zagleda konje s preobrnjenim ' vozom. Ko sliši vpitje človeško in prešičje kruljenje, hitro leti po zdrav nike in potrebne ljudi, da vidijo, kaj da je. Kakor dober gospodar se je Leben z vsezbito nogo pridržal za svojim konjem in padel v nezavest. Ker se je še vedno slišalo jadikovanje, poiščejo še naprej in dva zdravnika spravita ponesrečence na varno. Sedaj vsi trije obžalujejo nesrečno kupčijo. Drugi dan se napoti Jojfp Drašler s svojo deputacijo po konje in prešiče. Ali so dobili nazaj, kar je bilo v kurili kih, ni znano. M. O. Manistique, Mich., 5. dec. — Cenjeni g. urednik! Prosim, da natisnete par vrst v predale A. S. iz. naše naselbine. Želim nekoliko naznaniti čitalcem A. S., kako se mi tukaj imamo. Delavske razmere so zdaj zimski čas začele biti slabe. Poleti smo delali precej stalno; kar je starka zima prišla in stric belec, pa je vse prestalo, kakor parne žage in nakladanje ladij z lesom, zato nas je zdaj veliko brez dela. Pa saj to je pri nas že stara navada. Zdaj, kdor če delati, mora v hosto, pa tja gremo neradi, ker ni ječmenovca. Zatorej rojakom zdaj ne svetujem hoditi sem dela iskat. Upamo, da bo spomladi bolj živahno za tukajšnje delavce. Pozdravljam vse rojake širom Amerike in želim jim vesele božične praznike in novo leto. A. S. pa veliko naročnikov in predplačnikov. Anton Krašovec, Box 1031. I M k h;. » eamBSESKO? /G LASI '-c&c: u ©♦♦o«! KJE STA FR. FRANCELJ IN FR. Lunka. Jaz bi rad zvedel za njun naslov, ker me kmetijstvo zanima. Mat. Simoncich, 1414 S. 13 St., Omaha, Nebr. KJE JE FRANK GRM, DOMA IZ Šmarja na Dolenjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov oče Anton Grm, Eveleht, Minn. It NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. L, vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet. NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu Nizka cena. Več se pove v uprav Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu. NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111. DVA NAJBOLJŠA IN NAJSTAREJ-ša saluna sredi slovenske naselbine, en blok od cerkve sv. Jožefa, se od-dasta v najem tistemu, ki prej pride. Nastop najema z novim letom. Več pove: Jos. Stukel, 209 Indiana street, Joliet, 111. Soudan, Minn., 21. nov. — Dragi mi g. urednik Am. Sl.! Ne zamerite mi, ker se moram zopet, oglasiti v našem listu. Zakaj ?■ Ker sem v soboto list dobil in sem ga. prečital in prebral zopet tam iz Ely od "limonovca” nekaj novic, pa nazadnje pravi, da se neče več z mano pričkati in preganjati. Jaz tudi mislim, da ne, ker ni za to, če je ravno študiran za "bele ringat”, ampak za to pa še ni, da bi on mene "fiksal”. Ja vidiš, ti se ni treba z "mjul trajbar-jem ’ bosti in pa pričkati, zakaj on je napol vrabca, ki še mulo zna sfiksati in pa komandirati, da mora tako delati in igrati kakor on hoče, zakaj jaz imam precej debele svedre v glavi. No, pa za sedaj to končam, zakaj imam dobro malo časa. In še nekaj moram sporočiti, da je našega rojaka g. Pavla Lebana v petek večer prav na hud udarec pobilo; no, pa mu je sedaj bolje, nima ravno velike bolečine, tako da počuti se prav dobro. Dragi mi g. ur.-, malo pomešan je ta moj dopis, pa samo zato, ker si moram včasi žejo ugasiti in se malo oddahniti pri ječmenovki. Torej ne zamerite mi zaradi obširnega pisanja, bom pa dru-gipot si rajši privoščil kisle studenčine, ki je "orajt” in je tudi pametna. Sedaj pa pozdravljam vse rojake in pa rojakinje po vseh Združenih Državah. Tebi pa, Am. Sl., dosti novih in pa starih naročnikov in predplačnikov. Stepanov zet M. Fr. Waukegan, 111., 29. nov. — Še enkrat naznanjam članom Slovenske Narodne Čitalnice, da bode občno zborovanje v nedeljo, dne 11. t. m., popoldne ob 2. uri. Na tem zborovanju se bode volil novi odbor za prihodnje leto, kar je gotovo važna stvar za vsacega posameznega člana, zatorej je upati, da se zberete v kolikor mogoče večjem številu. Zborovanje se bo vršilo v čitalničnih prostorih. Obenem se 1'epo zahvaljujem vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, ki Iz Adlešič, 17. nov. — Naše rojake bo gotovo zanimalo zvedeti, kako trgatev smo letos imeli. Reči moramo, da .prav slabo, kakor že mnogo let ne. V spomladi je pokazala trta sicer prav lepo, obilo zaroda, da smo se nadejali zopet prav dobre trgatve. Ker je bila pa spomlad, kakor tudi poletje izredno mokro, nastopila je letos nenavadno hudo strupena rosa, ki pa ni napadla samo listje, ampak prav hudo tudi zarod t. j. grozdje, ki je skoraj vs,e uničila. A škropiti pa skoraj ni bilo mogoče, ker je vedno deževalo in je dež sproti izpral škropljenje. Po letu pa je nastopila na grozdju, kar ga je še ostalo, močno tudi še grozdna plesnoba. Zato je bilo pa grozdje, kar ga je do jeseni še ostalo, prav slabo, nedozorelo, gnilo in kislo, tako da je tudi mošt, ki ga je pa jako malo, prav slab in kisel. Da se razvidi, kako malo smo letos natrgali, naj navedem tu par izgledov, koliko je nekateri natrgal grozdja, in sicer na žba-nje, lani in koliko letos: Nekdo lani 296 žbanj, letos 15; dragi lani 330, letos tudi le 15; dva lani, eden 40, drugi 50 žbanj, a letos vsaki samo po 1 žbanjo. Le tisti vinogradniki, ki imajo v svojem trtju kaj več izabele ali untusa,.so letos nekaj natrgali, ker ti 2 trti ni tako hudo napadla strupena rosa. Kakor smo imeli letos celo leto preveč mokrote, tako je tudi jesen jako mokra. Mes. septembra smo imeli 15 deževnih dni, v prvi polovici celo 11 dni. V oktobru pa 10 deževnih dm. V novembru pa zopet močno lije. Do danes, torej v 17 dneh, imamo že 11 deževnih dni. A snega pa vendar še nimamo, le na Gorjancih je zapal prvič letos v noči od 2.—3. novembra, ki je pa kmalo izginil, in potem še parkrat. Ivan Gabrijan iz Vel. Sel. h. št. 25 poslal je farni cerkvi v dar 10 K, za katere se mu tu srčno zahvaljujem. Bog povrni! Vse rojake lepo pozdravlja Ivan Šašelj. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska ?«.;t Ina mesarija in grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. ^ in več stalnega dnevnega , |1 _ J dobička jamčimo našim a-■ gentom z importiranimi av- strijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti. A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn. NAZNANILO! Naznanjamo rojakom, da je naša prodajalna odprta tudi zvečer do 8. ure, da si oni, ki po dnevu delajo lahko nakupijo blaga za praznike ob večerih. The Eagle N. Chicago St, Joliet M. Šimonich, vodja lOOO TJIR. OIDZD-A-iMO The European Tobacco Co. razda PROSTO med svoje odjemalce, da oznanjuje svoj TOBAK, lepo 14 K. ZLATOM POLNJENO URO, jamčeno za 20 let, ki stane v prodajalnah po $15.00. To je najboljša ponudba. Prvih tisoč odjemalcev, ki naroče naš avstrijski, turški, ruski in bosanski duhan za cigarete m pipe, $6 vredno, dobi eno tako krasno ZLATO URO ZASTONJ. LepO je okrašena, dvojni pokrov in finim niklastim ame-rikanskim kolesovjem, kamenjem, bilancirana, patent regulator ter je prav točna. Taka kot najboljša 14 K. zlata ura, ki je jamčena za 20 let. Ta ura vas ne bo stala en cent, le priporočali boste naš duhan (kot so ga kadili v starem kraju) svojim prijateljem. Pišite nam, da vam pošljemo $6 vrednega DUHANA. Pošljite le 50c v znamkah, ostalih $5.50 plačate ko dobite duhan po ekspresu, kje morete tobak in uro pregledati. Če pa rajši pošljete vso vsoto $6 vnaprej, vam bomo poslali ZASTONJ LEP KOLEDAR z zemljevidom z uro. Vse dobite kar obljubimo, ali pa denar nazaj. EUROPEAN TOBACCO COMPANY, 33 Leonard Street, Dept. 102. NEW YORK. W. C. MOONEY PRAVDNIK-AĐVOKAT. JOHN LORKOVICH, 1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. 5th Floor Woodruff Bldg., Joliet, 111. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok. Naznanilo. Podpisani naznanjam vsem v New Yorku in okolici živečim p. t. rojakom in rojakinjam, da sem odstopil od bla-gajništva “Skladu za novo Slov. Kat. Cerkev Sv. Cirila in Metoda v New Yorku” ter izročil denar in račune Mr. Alois Češarku. Rev. A. L. Blaznik, Haverstraw, N. Y. Prenavljanje telesa. Naše telo se neprestano izpreminja. Nekateri izmed drobnih delčkov ali stanic, ki je telo sestavljeno iz njih, umirajo in novi zavzemajo njihova mesta. Če dobivajo te nove stanice dovolj hrane, ne opažamo izpremembe. Nove stanice so potem krepke in delavne. Dobro hrano jim more dovajati samo dobra, obilna kri. Slaba kri daje slabo hrano, zato je naša dolžnost, 1 da pazimo na prebavo. Bržko ■pokaže slab tek kako nerednost, naj se uživa Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To popolnoma očišča prebavni ustroj in krepi vse organe. Uživaj ga ob vseh neprilikah želodca, drobja, krvi in živčevja. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Olajšilni razlog. Oče (svojemu prijatelju): “...Sramota je.z mojim sinom. Povsod pohajkuje in Se zadolžuje. Ampak veseli me v;endar, da ima vsaj kredit.” Severova Družinska Zdravila UČINIJO, kar druga samo obetajo učiniti. ZAŠČITITE SE proti mučnemu kašlju in resnim pljučnim neprilikam. Navaden kašelj je lahko predhodnik izdajalske pljučne bolezni. Vsak kašelj napravlja pot za razne bolezni dihalnega ustroja. ZsiLaj kašljati! ------------------------------- Severov Balzam za pljuča ------------------------------- prežene kašelj vsake vrste. Dvoji velikosti: 25 in 50 centov. Pišite po knjižico “Pljučne bolezni in kako jih zdraviti”. Tiskana v Vašem jeziku. JE ZASTONJ. ' feii «ti bie. 4 ,i¿< ista I Uw IV». »I«1« *"** pneufportte, C«** P* {(«te»» ___ ' *!***-?-crecí: oo ceni* ' T I ¡í f.SWflSH ; ; R.WíW» ;v ¡c«*««"».,iic. Phone 4531 N W Phone 1113 ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! fS, Tie Joliet National Bant Na voglu Chicago m Clinton nli> RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. Kapital in prebitni sklad $100,000.00. ROBT. T. KELLY, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik C. G. PEARCE, kasir. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Ana Vogrin Izkušena babica 302 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, IH Narodno Podporno Društvo ‘‘Slovenski Sokol” Waukegan, Illinois. Uradniki: Pavel Bartelj, starosta, 834—lOth St, Josip Hribar, tajnik, 604 — lOth St. Frank Belec, blagajnik, 818 — lOth St. Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor, McAlister in lOth Sts. Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10. cesti. Popolnoma varno naložen denar ---JE PRI- Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po 434 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov: , HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA JOLIELUX. FINO PIVO V STEKLENICAH Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones 26. \ M ¿RI KANSKI S Í DVENEC Ustanovljen 1. ¿891. Prvi, največji in edini slovensl .-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdt'a ga vsaki petek SLOVENSKO AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Telefoni: 1 Chicago in N. W. 509. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. CERKVENI KOLEDAR. 11. dec. Nedelja Damaz, papež. 12. “ Pondeljek Sinezij, muč. 13. “ Torek Lucija, dev. muč. 14. Sreda Spiridon, škof. 15. “ Četrtek .Jarnej, škof. 16. “ Petek Alb. m.; Ade!h'd. 17. “ Sobota Lazar, škof. K PRIČETKU XX. LETNIKA “AMER. SLOVENCA”. Svoj dvajseti letnik pričenja z da našnjo številko "Amerikanski -Slovenec”," prvi in najstarejši slovenski časnik v Ameriki, pripravljen, biti tudi vbodoče trden branik naše svete vere in slovenske narodnosti, največjih naših dveh svetinj iz stare domovine. K pričetku desetega letnika je tedanji in sedanji glavni urednik, Rev. F. S. Šušteršič, ki se mudi začasno iz zdravstvenih ozirov v stari domovini, pisal o ustanovitvi našega tednika takole: “Ustanovil ga je g. Anton Murnik 1. 1891. v Chicagi, kjer pa ni našel ugodnih tal in se je še pred koncem prvega letnika preselil v Tower, Minn. Tam ga je z mladeniško navdušenostjo negoval za svoj narod vneti starček, preč. g. monsignor Buh, negoval in pestoval in žrtvoval zanj svoj čas in svoj denar. A ne — zastonj! Vse-jano seme je kalilo, raslo in rodilo sad. In tega sadu se je veselil častiti starček towerski, čeprav je izgubljal svoj denar. Narod naš seveda ni vedel tega, a list se mu je priljubil. Spoznal je, da ga uči prav in mu želi dobro, poslušal je njegov glas in le Bogu samemu je znano, kaj je storil prvi slovenski list v Ameriki za časni in večni blagor tukajšnjega naroda. Mgr. Buh je oral ledino še v marsikaterem drugem oziru, toda kdorkoli bo pisal njegov životopis, ne bo smel pozabiti zaslug, ki si jih je pridobil na polju slovenskega časnikarstva.” Leta 1899. se je. preselil “Am. Slovenec” v Joliet, 111. Tu se je tedaj ustanovila velezaslužna Slovensko-amerikanska Tiskovna Družba, ki je bila inkorporirana še istega leta in je prevzela izdajanje našega tednika, pod uredništvom goriomenjenega č. gospoda. List je začel izhajati v povečani obliki osmih strani. Kako je vsestransko napredoval pod uredništvom najboljšega časnikarja, kar smo jih doslej imeli Slovenci v Ameriki, ne bomo razpravljali danes na tem mestu, ker vemo, da odsotnemu gospodu ne bi bilo po volji. Le toliko še omenjamo, da se je nastanil “Am. Slovenec” letošnjo pomlad v svojem lastnem krasnem domu pod h. št. 1006 N. Chicago St., kar je najboljši dokaz podjetnosti in naprednosti naše slavne Tiskovne Družbe pod njenim sedanjim predsednike. /, g. Antonom Nemanichem. O potrebi dobrega tasnika dandanes pač ni treba mnogo govoriti. Njegov vpliv na vse življenje in mišljenje širših krogov je vsakomur umeven. “Ako bi sveti Pavel živel v našem veku, bi bil postal časnikar,” pravi znan in zelo primeren rek. Sv. Pavel je spreobrnil nekoč tisočernike h krščanski veri z živo besedo, danes bi pa prijel za pero, ki je prva velemoč našega časa, bi po časopisju govoril ljudstvu. In kako drugače naj se pač govori, da iosežejo besede vse amerikanske Slovence, raztresene po vsej ogromni novi domovini? Na delo torej, na delo s peresom za pravico in resnico, za pouk in prosveto, za časni in večni blagor slovenske ga naroda v Ameriki! Obračamo se v prvi vrsti do veleča-stitih gg. slovenskih duhovnikov, zlasti onih, ki oskrbujejo dušno pastirstvo med Slovenci, naj nas blagovolijo podpirati s svojega uma bistrim mečem, da bo naše delo v prid rojakom tem več izdalo. In prav posebno prosimo velečastito duhovščino, da blagovoli naš list o priliki priporočati in izpregovoriti zanj lepo besedo, kajti lepa beseda najde navadno tudi lepo mesto. Obračamo se nadalje do vseh prijateljev našega lista, do trgovcev in delavcev, kakor tudi do naših farmarjev, naj večkrat primejo za pero in pošljejo kak primeren dopis, da bode naš list tembolj zanimiv. Obračamo se do vseh cenjenih naročnikov s prošnjo, da nam ostanejo tudi vbodoče zvesti in se potrudijo, pridobiti nam med svojimi znanci in prijatelji tudi novih naročnikov. Obračamo se nazadnje do slovenskih staršev, naj iz-podbujajo svoje otroke k čitanju “Am. Slovenca”, kateri jim bodi nekako domače ognjišče, kjer se ogrevajo in vnemajo za miloglasno slovenščino, katero pozabljati in prezirati je greh. K sklepu izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem dosedanjim vrlim dopisnikom in sotrudnikom “Am. Slovenca”, želeč, da bi listu še nadalje ohranili svojo naklonjenost in našli v zaslužnem delu za dobro stvar mnogo po-snemalcev. V tej nadi kličemo: Bog blagoslovi XX letnik! Začasni urednik. ČAST “AMERIKANSKEMU SLOVENCU“! Kakor se vsak človek na svoj rojstni dan resno zamisli na preteklo leto ali sploh na vsa pretekla leta svojega življenja in si obuja spomine na dneve trpljenja in dneve zadovoljnosti, tako se bodo gotovo tudi resno zamislili v zgodovino Amerikanskega Slovenca, ki z današnjo številko stopa v 20. leto, vsi oni, ki so stali ob njegovi zibelki pred 19. leti, vsi oni, ki so se trudili za njegov razvoj in vsestranski napredek in tudi vsi oni, ki so se šele pozneje seznali z njim in ki se štejejo danes med — njegove odkrite prijatelje. V rokah držimo list, ki je prehodil dolgo pot devetnajstih let. Rodil se je v Chicagi. Skromen je bil začetek, težav obilo; ali vendar — dobra, nesebična volja in pogum — v tem je bila zmaga. Vkljub vsestranskemu poizvedovanju je bilo podpisanemu nemogoče poizvedeti: 1.) kdo je v Ameriki prvi sprožil misel o izdajanju prvega slovenskega časopisa; 2.) kdo je dal temu listu ime: Amerikanski Slovenec; 3.) kdo je z besedo in z dejanjem prvi in največ storil, da je list pričel izha- ^ jati in da se je list ohranil. Gotovo je toliko: Nekaj prvih številk lista je izšlo v Chicagi, in prvi urednik je bil g. Anton Murnik. List se je kmalu pre- ; selil iz Chicage v Tower, Minn., in drugi urednik je bil prečastiti gospod Monsignor Jos. Buh, ki je urejeval list več let z mladeniško navdušenostjo in j z občudovanja vredno požrtvovalnost- I jo. Zbiral je okrog lista slovenske di-J jake iz Št. Pavelskega semenišča, ka- j terim so takrat še srca ogrevali ideali domoljubja in goreča ljubezen do mile materinščine.... Iz Towra se je Amerikanski Slovenec po napornem prizadevanju č. g. F. S. Šušteršiča preselil v Joliet. Tu se je list še bolj ojačil, dobil je v tej naselbini in po vseh drugih naprednih slovenskih naselbinah stalno, neoma-jano podlago, tako da je danes Amerikanski Slovenec po devetnajstih le-ih svojega obstanka vsakemu vernemu ameriškemu Slovencu v ponos.*) Vsak človek ima svojo zgodovino — vsak časopis ima svojo zgodovino. Cakor koklja zbira piščeta pod peruti, tako je- hotel zbrati prvi slovenski a-meriški časopis naše po tej veliki državi razkropljene rojake v eno celoto, to je: zavedajmo se potom lista, da smo sinovi ene in iste matere Slovenije in ene in iste matere sv. katoliške cerkve* Dajmo se spoznati, kar nas je Slovencev v Ameriki — to je bil prvi klic tega lista, iz katerega se je spoznal njegov nesebičen in idealen namen. A glej — Slovan ni za slogo, dasi bi v slogi Slovan bil nepremag-jiv! Vsaka naselbina svoj list, vsaka ednota svoj list, vsak rojak hoče imeti svoje društvo, vsak predsednik društva hoče imeti svojo jednoto. S kratka: “prekunštni” smo vsi — in ravno ta naša “kunšt” nas bo prignala tako daleč, da nas bodo kmalu požrli valovi angleškega morja. Vsi vemo, da sloga jači, nesloga tlači — ampak mi Slovenci smo že taki domoljubni in rodoljubni gentlemani, da — če moje ne obvelja, naj pa vse skupaj h.... vzame. In ravno vsled tega je list imel razun veselih dnij tudi žalostne dneve tekom svojega obstanka. Zatreti so ga hoteli, hoteli so mu odvzeti javni vpliv in hotele so ga “mlade” moči poriniti • kot kakor godrnjavega deda, a ni se dalo in se ne bo dalo. Dokler se bo slišala s loven s k a beseda v Ameriki, toliko časa bo živel A merita n. s k i Slovenec. — Dokler se bo v Ameriki molil ‘‘Oče :aš" v slovenskem jeziku, to ' i k o časa bo ta list spošto-. a n od vsakega rojaka, ki se prišteva med poštene katoliške Slovence. Zakaj gre čast “Amerikanskemu Slovencu”? Prvič: Amerikanski Slovenec je prvi in najstarejši slov. list v Ameriki. Čast in dika starosti slovenskega časnikarstva v Ameriki! Drugič: Amerikanski Slovenec je od prvega početka do danes neoma-jano zvest svojim načelom. Med slovenskimi listi v Ameriki je večina takih, ki se ravnajo tako kakor — drugi hočejo. Če list misli, da se bo lahko udomačil med socialisti, jo potegne na socialistovsko stran; če list meni, da je najbolj “fletno” in najbolji za žep koristno, če jo maha kar po sredi in čofne enkrat na levo, enkrat na desno (n. pr. “Glas Naroda”), takrat koraka mogočno po sredi; edini Am. Slovenec je list, ki se tekom devetnajstih let še nikdar ni izneveril svojim načelom: kar je bil, to je, in kar je, to bo vedno tudi ostal. Čast neomahljivemu značaju Amerikanskega Slovenca — pogibelj pa sladkim hinavcem in lahkim — petelinovim repom! Tretjič: Amerikanski Slovenec je romal misjonsko pot po slovenskih ■ naselbinah devetnajst let. V enem j mesecu napiše Amerikanski Slovenec j več nabožnih in verskih člankov kot vsi drugi slovenski ameriški časopisi skupaj. Po hišah roma med rojaki, ki nikdar ne slišijo besede božje v ma-, terinem jeziku, in kdor le hoče, lahko bere besedo božjo v tem listu vsak teden. Zato: čast slovenskemu katoliškemu misijonarju — Amerikanskemu Slovencu! Četrtič: Amerikanski Slovenec se je vedno trudil za ohranitev slovenskega jezika v naši novi domovini. Kateri list je več pisal o slovenskih šolah nego Amerikanski Slovenec? Očetje in matere — tako piše list že devetnajst let — učite otroke vere in materinega jezika! Pošiljajte otroke v domače šole. Moderni ameriški Slovenci so pa mnenja, da se bodo naši otroci od rudečih sokolskih srajc naučili slovenskega jezika in da jih bo mogočno sokolsko pero naučilo, kako se moli v materinem jeziku “Oče naš”. Denar za rešitev slovenske dece iz krempljev tujcev se pa pošilja v stari kraj, kakor da je slovenski jezik v Ameriki že rešen in kakor da ni potreba tukaj žrtvovati niti enega vinarja za ohranitev naše narodnosti. Prosim — gospoda, debatirajmo! Poslušal bom in rad tudi — odgovarjal. Čast Amerikanskemu Slovencu, ki se trudi za povzdigo slovenskih šol v Ameriki in za ohranitev slovenskega jezika v tujini! Petič: Amerikanski Slovenec je bil zibelj, v katero je bila položena naša dična K. S. K. J. Kaj je naša jed- j nota tekom svojega obstanka storila' za zapuščene vdove in lačne sirote, to približno lahko ve vsak zaveden ame- j riški Slovenec. Kakor se trta ovija o- ' krog svoje opore in se razvija in dvi-. guje kvišku vedno bolj in bolj — tako se je K. S. K. J. v objemu z Amerik. | Slovencem razvijala in dvigala kvišku, • tako da je danes prva, najstarejša, naj- ! močnejša in najbolj premožna slovenska jednota v Ameriki. Čast Amerikanskemu Slovencu za vsako vrsto,! vedno bil, je in bo — glavni odbor vsake jednote. Vse svoje premoženje daruje podpisani onemu, ki mu bo razodel to skrivnost, kedaj bo glavni odbor kake jed note samega sebe tolkel po zobeh \ kakem svojem glasilu. Kdo je gospo lar glasila? Glavni odbor! Amerikanski Slovenec: Čast ti v vsakem oziru! Amerikanski Slovenec — vivat, crescat, floreat! Chicago, 5. dec. 1910. Anton Sojar. KATOLIŠKO ČASOPISJE. *) Kdor bo ob 20. letnici Am. Sl. pisal zgodovino tega časopisa, naj dobi podrobne informacije od Msgr. Buha v Ely, Minn, in od gospe Antonije Lesar v Chicagi, ki menda mnogo ve o začetku tega lista in ki hrani prve številke prvega letnika Am. Sl. Pis. katero je napisal za povzdigo naše ljube, skrbne matere K. S. K. J. Šestič: Amerikanski Slovenec je list za vsestranski pouk, list, ki v malem obsegu prinaša vse najvažnejše novice celega sveta, posebno novice s slovenskih naselbin v Ameriki. Kateri list prinaša več dopisov kot Amerikanski Slovenec? Ali ni to dokaz, da ga ljudje najraje čitajo in njegovim predalom zaupajo vse novice, ki so vredne, da se priobčijo? Zato: Čast Amerikanskemu Slovencu, ker ima največ — najboljših dopisnikov. Sedmič: Amerikanski Slovenec je list, ki piše čisto, lepo slovenščino. Tega ne more utajiti nobeden izobražen Slovenec. Sram me je, ko dobim včasih kak slovenski ameriški časopis v roke in ko v njem opazim jezik, ki ne spada v tisk, ampak na “jarmanski plac” v Ljubljani! (“Družtvam”, “dnevnica” etc.) Zato, čast Amerikanskemu Slovencu, ki piše v lepi, čisti slovenščini. Osmič: Amerikanski Slovenec je najcenejši list v Ameriki. En dolar stane na leto. To se pravi, da listu ni za profit, ampak za razširjanje poštenih, slovenskih krščanskih načel v Ameriki. Zato čast Amerikanskemu Slovencu, ki gleda v prvi vesti za izobrazbo našega naroda! Vsak človek ima svoje nasprotnike. Človek, ki nima niti enega nasprotnika, ni veliko vreden. Časopis, ki nima niti enega nasprotnika, je mrtev časopis. Tudi Amerikanski Slovenec ima svoje nasprotnike. Zakaj? Zato, ker vsak rojak, ali vsaj vsak član naše K. S. K. J. misli, da jt glasilo naše jednote primorano objaviti vse, kar kak član napiše. Seveda naši rojaki ne premislijo dobro tole stvar: Cel Amerikanski Slovenec ni glasilo K. S. K. J. G 1 a s i 1 o K. S. K. J. ni cel Amerikanski Slovenec. Urednik Amerikanskega Slovenca n i urednik glasila; urednik glasila vsake jednote je Na tretjem velikem cerkvenem zboru v Baltimoru zbrani škofje so v svojem skupnem pastirskem listu izjavili o katoliškem časopisju sledeče: “Končno, katoliški starši, vas prosimo, da resno preudarite važno resnico, da je od vas, posamezno in osebno, odvisna rešitev vprašanja, da li katoliško časopisje dovrši veliko delo, katero pričakujeta ob tem času od njega Previdnost in cerkev, ali ga ne dovrši. Prislovični misijon katoliškega časopisja so tolikrat in tako nujno poudarjali papeži in škofje in odlični pisatelji, da gotovo ni več potrebno nikogar prepričavati z dokazi o tej resnici. Ampak vse to ne bo prav nič iz^ dalo, ako starši ne ravnajo po danih jim navodilih in jih praktično ne uporabljajo v slednji domačiji. Kadar poglavar vsake katoliške družine spozna za svojo predpravico in za svojo dolž-nost, prispevati k podpori katoliškega ; časopisja s tem, da se naroči na en ali več katoliških listov in uvažuje pouk, ki ga ti listi donašajo, potem se more katoliško časopisje resnično razvijati. tako da bo izpolnjevalo svojo vzvišeno nalogo. Ampak izberite list, ki je docela katoliški, poučen in izpod-buden.” * * * Potrebo kat oj iškega časopisja poudarja pastirsko pismo njegove prevzvišenosti kardinala Nave, nadškofa v mestu Catania na Siciliji.: Ta okrožnica se obrača tako na duhovnike kakor na posvetnjake. Kar more ' v nravstvenem oziru učiniti dobrega katoliški časopis, posebno poudarja o-menjeni cerkveni knez. Obračaje se posebej na duhovnike, pravi, da so lep- 1 šanje hramov božjih, zidanje novih cerkva, prirejanje velikih svečanosti v čast Najvišjemu prav hvalevredna de-; janja; ampak duhovnik lahko več stori za Boga in njegovo cerkev, ako podpira katoliško časopisje, katero more usihajočo vero spet oživiti v takih, ki niso besed Kristusovih nikdar hoteli slišati v cerkvi. , * * * Katoliško časopisje ima v našem sv. ' očetu papežu Piju desetem najiskre- I nejšega prijatelja in podpornika. Ko je bil še škof v Mantovi in je tamošnji katoliški časopis doletela finančna sti-ska, je izjavil, ker ni imel nikdar zakladov na razpolago — saj je bil. siromašnih staršev sin —, da hoče zastaviti svoj Škofji križec, da pomaga časopisu! Tako zelo in visoko ceni sv. oče katoliško časopisje! Tako je prepričan o njegovi potrebi in njegovem koristnem vplivu, da je bil pripravljen žrtvovati vse za časopis! Kako osramočeni morajo stati nasproti temu sijajnemu zgledu marsikateri katoličani! Kako bi papež Pij grajalno majal z glavo, ako bi prišel v nekatere katoliške hiše, kjer gostuje veri sovražno ali “brezbarvno” časopisje!! Kako bi prst svarilno dvignil nasproti brezsočutnosti marsikaterih naročnikov, ki ne nastopajo za svoj časopis in ga ne priporočajo! In kako lahka je ta podpora. Soseda ali prijatelja samo opozoriš na katoliški časopis, mu pojasniš vrednost značajnega, po vzornih načelih urejevanega časopisa — in prijatelj bo kmalu pridobljen. Z dobrim je potem v zvezi prijetno in koristno. * * * V katoliško hišo spada katoliški list. Papeži in škofje so nastopali kot zagovorniki za katoliško časopisje. Kajti samo katoliški list se hoče in more boriti za koristi katoličanov. Zato vsak katoliški gospodar naroči, pridno čitaj in dalje priporočaj vsaj en katoliški list. S tem izkazuje sebi in katoliški stvari veliko uslugo. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) 1 To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroška bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gall-tones). pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mr-. JOLIET, i IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. — V. Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 13. novembra 71 Slovencev, 25 Hrvatov in 60 Macedoncev; 17. nov. 6 Hrvatov in 24 Macedoncev; 18. nov.. 20 Hrvatov in 17 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 13. nov. 20 Slovencev in 40 Hrvatov. — Aretovana izseljenca. Na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči stražnik je 16. nov. aretoval nekega Ivana Kataliniča in Filipa Cendriča, ki sta se hotela brez oblastvenega dovoljenja izseliti v Ameriko. — Argentinsko meso v Ljubljani. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo, da dobi tudi Ljubljana od argentinskega mesa, ki pride v Trst meseca decembra, 5000 kg. — Snega na Gorenjskem. Novega ' snega je zapadlo na Koprivniku v Bohinju dne 18. novembra do 40 cm. — Gospodarska zveza v Ljubljani je preselila svojo pisarno v svojo lastno hišo "Bavarski dvor” nasproti Zadružne zveze. — 'Ustanovni/občni zbor “Zadruge gostilničarjev na Bledu” se je vršil dne 14. nov. v dvorani hotela “Evropa” na Bledli. — V Stepanji vasi so'pričeli delati nov most čez Gruberjev prekop. Stari leseni most bo še toliko časa v rabi, da dodelajo novega. — Novo politično društvo. Vlada je potrdila pravila političnega društva “Meščanska zveza” s sedežem v Črnomlju. — Posvečenje zvonov. Mil. g. gen. vikar J. Flis je posvetil dne 16. nov. v Samasovi tovarni 10 zvonov, in sicer za Bosno 2, za Hercegovino 1. za Hrvaško 2, za Kranjsko 2, za Slavonijo 1 in za Štajersko 1. Največji tehta 857 kg, najmanjši pa 76 kg. — Iz Ribnice poroča “Domoljub” z dne 17. nov.: Zgodilo se je, da je prosil dobro izučen zidar za koncesijo pri glavarstvu v Kočevju. Fant je pristojen v okraj in je praktično in teoretično dobro v svoji stroki izobražen. Delal je že v Ljubljani, potem v Ameriki kot zidar in je slednjič obiskoval dva tečaja na obrtnostrokovni šoli v Ljubljani. Svojo prošnjo je utemeljeval s 7 prilogami. Glavarstvo pa je njegovo prošnjo enostavno odbilo. Svoj odlok utemeljuje s tem. “ker ni nikake krajevne potrebščine.” Isto je napravila tudi deželna vlada v Ljubljani, kar je gotovo največji škandal za naše razmere.—Krajevne potrebščine ni?!? Zakaj prihaja k nam vsako pomlad vedno več in več Lahov, ki odnesejo toliko lepega denarja v tujo deželo polentarjev? Kdo daje tem ljudem pravico izvrševati obrt v tujem kraju? Kdo odganja domačine, avstrijske državljane, od obrti, da se morajo ti potem seliti v Ameriko? Ali je to skrb za domače ljudstvo?! — Slovenski akad. klub “Gorup” v Kolinu ob Renu. Dne 12. nov. se je vršilo ustanovno zborovanje slovenskih trgovskih visokošolcev v Kolinu ob Renu (v Kclmorajnu). Pri tem zborovanju se je sklenilo opustiti prvotno nameravani naziv “Balkan” ter se je klubu nadelo .ime “Gorup” po. slovenskem Carnegieju Jos. Gorupu vitezu Slavinskem, ki si je kot mecen stekel nevenljive zasluge na polju slovenske trgovine in narodnega gospodarstva. Društvo, ki ima tudi svoj pevski in telovadni odsek, izključuje politična stremljenja zastopana v domovini ter goji samo strokovna predavanja in diskusije iz narodnega gospodarstva, borzne in bančne tehnike, trgovskega in konzularnega prava, zadružništva in moderne filogije. —- Novo šolsko leto na Kmetijski šoli na Grmu se je pričelo dne 3. novembra t. 1. V šolo je sprejetih 48 Ljubljani. — Č. g. Engelbert Rakovec je nastavljen kot kaplan v Kranju. — Odlikovanje. Gospod Ivan Strgar, čebelar in trgovec s čebelami v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, je dobil na I. mednarodni lovski razstavi na Dunaju za razstavljene čebelne panje in nekaj čebelarskih priprav lastnega izdelka častno kolajno c. kr. dunajske kmetijske družbe. — Nagrade. Kranjska deželna vlada je podelila Ivanu Kobetu in Jurju Flajniku iz Vinice, ki sta z lastno nevarnostjo rešila štiri otroke gotove smrti, vsakemu nagrado v znesku 25 kron. Nadalje je vlada podelila Viljemu Pečarju iz Gorenje Save, ker je z lastno nevarnostjo življenja rešil Fr. Legata iz Gorenje Save, da ni utonil, nagrado v znesku 20 K. — Osebna vest. Finančna tajnika gg. Pavel Jerovec in Karl Pogačar v Ljubljani sta imenovana za . finančna svetnika. —: K imenovanju Elsnerja predsednikom deželnega "Sodišča v Ljubljani. "Slov. Narod" piše k stvari med drugim sledeče:“TjO imenovanje je udarec s pesfcjo po obrazu slovenskega naroda. — Med mnogoštevilnimi vne-bOvpijočimi krivicami, ki jih je sedanja vlada že storila Slovencem, je ta najbolj kričeča, najbolj eklatantna in najbolj razburljiva. Mesto ■ deželno-sodnega predsednika v Ljubljani je bilo: dolgo vrsto let priznana slovenska posest. To nam je ugrabila ravno tista vlada, ki se v drugih kronovmah postavlja na stališče, da ima vsak narod zaupanje samo do uradnikov lastne narodnosti. Tista vlada, ki na primer na Češkem izganja češite uradnike iz nemških krajev", je v naši slovenski deželi poteptala ta načela z izzivajočo frivolnostjo m kakor v zasmeh na ugrabljeno nam mesto posadila moža, ki je neštetokrat pokazal, da je srdit in neizprosen nasprotnik slovenskega naroda in njegovih teženj. Prezirajoč vse utemeljene proteste, je vlada imenovala Elsnerja, dasi ni niti najsposobnejši niti najstarejši med tistimi uradniki, ki so mogli priti za to mesto v poštev. Vlada je prezrla celo vrsto starejših in zmožnejših sodnih uradnikov, Slovencev in Nemcev, samo da je mogla imenovati najzagrizenejšega Nemca Elsnerja. — S tem imenovanjem ie vlada postavila justico v službo nemške politike, zakaj očitni namen tega imenovanje je z uporabo moči, ki jo ima deželnosodni predsednik, pospeševati germanizacijo. Graški nadsvetniki se veselijo kar očitno, da bo Elsner spravil k ljubljanskemu deželnemu sodišču kar mogoče Nemcev in spremenil ljubljansko deželno sodišče v vsenemško trdnjavo. — Smrtna kosa. Umrl je 13. nov. skladatelj Alojzij Sachs, učitelj v ljubljanski prisilni delavnici, bivši pevovodja več ljubljanskih pevskih društev. —- V Ljubljani je umrl šele 35 let stari sourednik “Slov. Nar.” g. Ivan Bavdek. Zapustil je ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. — V Topolu pri Blokah je dne 5._nov. zatisnil oči možak-poštenjak Anton Šraj v hiši svojega sina Karola v 83. letu starosti. V svojih mladih letih se je bavil z raznimi kupčijami do Trsta, pozneje se je lotil tudi kupčije z živino ter je hodil po bližnjih in daljnih sejmih, zato ga je vse daleč naokrog poznalo. — Umrla je na Kilerci posestnica Marija Urh, sestra g. župnika v Podgrajah in teta gg. župnikov Oblak z Bleda in Krope. —Na Bledu je umrl ondotni fotograf in hišni posestnik g. Benedikt Lerget-porer v starosti 65 let, daleč znan po svojih fotografijah gorenjskih planin. —Na Bledu je umrl znani lesni trgovec Umberto Grando. Mož, dasi rodom Italijan, je bil vendar zbog svojega konciljantnega vedenja, splošno priljubljen in spoštovan. Znan je bil tudi daleč okrog kakor lovec, v pravem pomenu besede. — Star katehet umrl. Dne 11. nov. je umrl v Ljubljani v’hiralnici č. g. Jožef Klemenčič, c. kr. katehet v pokoju. učencev in sicer 36 v zimsko šolo, 12 | Dočakal je visoko starost blizu 87 let. v letno šolo. Prosilcev za sprejem Svoje premoženje je zapustil sirotiš- v šolo je bilo 55. — Ljubljana. S. K. S. Z. vrši zelo živahno delovanje. Postala je nekaka ljudska univerza, na kateri se lahko vsak somišljenik nauči mnogostran-skih koristnih in potrebnih stvari. Med drugim se poučuje stenografija, francoščina in knjigovodstvo. — Regulacija Ljubljanice. Baron Codeli v Ljubljani se poteguje za to, da naj se jez, ki se napravi na Ljubljanici, pomakne za 500 metrov niže, da bi se tudi pod Ljubljano ležeče občine Dobrunje itd. mogle okoristiti regulirane Ljubljanice. Baron Codelli fma pa še druge načrte. Ustanovil bi rad nekak električni tramvav na vodi. Čolni ali ladje bi se po Ljubljanici gonile z električno silo in bi bila napeljava elektrike narejena po žicah, kakor je pri električni železnici. To bi bilo gotovo dobro in koristno. — Duhovniške vesti. Dekanijo v Stari Loki je dobil dosedanji župnik na Bohinjski Beli, č. g. A. Mrak. — Župnikom na Bohijski Beli je imenovan č. g. Karl Čerin, knezoškofijski tajnik v niči “Marijanišče”. — Samomor v Radovljici. Iz Radovljice se piše: Dne 12. nov. ob 3. uri popoldne si je z nožem prerezal vrat Josip Teran, zidarski mojster in hišni posestnik v Predtrgu. Ko je žena odšla iz sobe, zaklenil je za njo vrata in takoj izvršil .samomor. Na klic žene, ki je slutila nesrečo, je še sam odprl vrata, se zgrudil na tla in v nekaj minutah vsled izkrvavljenja umrl. Vzrok samomora je gotovo neozdravljiva bolezen, na kateri je dolgo časa trpel. Iskal je zdravja v ljubljanski bolnišnici, odkoder se je povrnil na svoj dom neozdravljiv. Star je bil okrog 40 let, doma iz Bele, občina Preddvor. Zapušča ženo in enega otroka. — Duh se je omračil slovenskemu slikarju prof. Germu v Novem mestu. Odpeljali so ga v Prago. — Kranjskagora. Dne 18. novembra je preteklo 35 let, odkar je bil č. g. Jožef Pečar, duhovnik v p., zadet od mrtvouda. Služboval je tedaj kot kaplan na Štajerskem. Koliko je ta gospod v teku petintridesetih let pretr- pel, si lahko mislimo, ker ves ta čas ne enkrat ni mogel sam jesti m se obrniti na postelji. V resnici je v svoji dolgi bolezni duhovnik-mučenik. Nikdar ne toži o svoji bolezni, dasiravuo veliko trpi. Gotovo, da dobri gospod tako mirno trpi, ker upa od Gospoda večnega plačila — nebes, kjer neha za vedno vsa bridkost in trpljenje. — Strašna nesreča je dne 12. zadela vas Zafaro nad Žužemberkom. Ob dveh popoldne je švignil v zrak velik plamen pred Babčevim skednjem. O-troci so se igrali s tem, da so iz kamenja postavljali peči na kupu slame in da bi peč preskusili, so slamo zažgali. Gospodinja, ko je delala na skednju, je hitro priskočila, pa namestil da bi plamen brž s kako stvarjo pokrila in ga udušila, je začela gorečo slamo razkopavati in je s tem plamen le povečala. V trenotku se je vnela streha skednja in v par minutah je bila tudi že sosedna Adamova hiša vsa v ognju. Tu ni bilo nikogar doma, zato niso rešili iz hiše ničesar, zgorelo je tudi okolu 500 K denarja. Komaj so sosedje izpustili iz hleva živino in pre-šiče, ko se je vnel tudi ta, precej na to tudi kašča in Babčeva hiša. Ognjegas-ci so bili takoj na licu mesta, z nadčloveškim naporom so pomagali tudi tudi drugi ljudje, ki so v obilnem številu prihiteli od vseh strani, pod veščim vodstvom župana Vehovca, ki je bil takoj pri požaru in cel čas vodil rešilna dela; toda kaj pomaga, ko je V bližnjih kapnicah takoj zmanjkalo vode! Poleg tega je tudi vlekel precej močen jug in tako je plhmen kmalu zgrabil Krivčev hlev in takoj na to, preskočivši par poslopij, tudi Štepčevo in Medenovo hišo, hlev in kozolec. Vsa ta poslopja so pogorela do tal. Sreča, da je proti večeru ponehal veter, sicer bi bila nesreča še nedogledno večja. A tudi tako je za prizadete dovolj huda. Živino so sicer rešili vso, le en prešič je zgorel, drugi se je ubil. padši preko nekega zidu. ko so ga podili iz hleva; tudi človeških žrtev ni, razven, da se je prvoimenovana gospodinja jako hudo opekla po rokah, nogah in obrazu, da so jo morali prepeljati v bolnico, toda vendar je stanje prizadetih kljub mali zavarovalnini, ki jo bodo prijeli, neizmerno žalostno, če se pomisli, da so imeli sedaj ravno vse pridelke pospravljene, a zima je pred durmi. Štiri družine, vsi štiri brez očeta — dve gospodinji ste vdovi, dve imata moža v A-meriki — so sedaj tudi brez strehe, štiri družine nimajo ne živeža zase, ne krme za živino. prekoračiti Ščavnico ki je pa vsled dežja zelo narasla. Kosi zapušča ra-zun vdove 14 otrok, med temi 7 še nepreskrbljenih. — Zmrznil je neki A. Verbnjak, ko se je napil v neki gostilni v Logarovcih šnopsa. — Zblaznel je bivši narednik Prihoda, ki je predkrat-kim prevzel Straškovo gostilno v Gaberju v najem; dne 22. nov. zjutraj so ga prepeljali v blaznico v Feldhof. oktobra cana”. je odpravila “Austrp-Ameri- | ŠTAJARSKO — Prvi sneg je padel dne 19. nov-, v Celju in po celem Spodnjem Štajerskem. — Podružnica “Slovenske Straže” za Maribor in okolico se je ustanovila dne 16. nov. — Izobraževalno društvo so ustanovili v Framu dne 20. nov. — Cmurek. Ta trg. ki živi od Slovencev iz severovzhodnih Slovenskih goric, je eden najbolj nemško navdahnjenih gnezd na Štajerskem. Pri vseh nemških prireditvah v korist Suedmar-ki in šulferajnu vlada hud terorizem. Če se kak obrtnik ne udeleži teh prireditev, ga takoj neusmiljeno bojkotirajo. Iz Cmureka se vzdržuje šulfe-rajnska šola na Sladkem vrhu, kamor zahaja dve tretjini slovenskih otrok. Pred kakimi 20 leti je bila še velika večina prebivalcev- na Sladkem vrhu, ki meji na Selnico ob Muri, slovenska, a sedaj so žalibog skoro vsi — ponemčeni. Enako je z Logatcem in drugimi občinami na desni strani Mure. — V Planini je bil izvoljen za župana nemškutar Šeršerko s 5 od 9 oddanih glasov. Na čast slovenskemu trgu to gotovo ni! — Ponesrečena turista. Dunajska turista prof. dr. Anton Derganc in in-žener Himmelbauer sta se ponesrečila začetkom novembra na gori Planspitze na Štajerskem. Med snežnim viharjem sta zmrznila. Rešilna eksi pedicija ju je našla mrtva. Prof. dr. Derganc je bil Slovenec iz Dolenji-skega. — Uboj. V Št. liju je bil med prepirom v- neki gostilni zaboden posestniški sin J. F'logi. Valentin Jazbec mu je sunil nož do ročaja v trebuh, nakar je Flogi kmalu umrl. — Sinova — morilca očeta. Dne 15. nov. so našli v Sromljah pri Brežicah mrtvo truplo Bahčiča. Sumljiva umora sta oba sinova Karl in Franc Bah-čič, ki sta že pod ključem. Da bi sum ne padel na nju, sta ubitega očeta spravila 150 m proč od hiše pred neko klet, češ, da so očeta ubili na prostem sromeljski fantje. Toda obleka ubitega je bila zjutraj, ko so ga našli, čisto suha, čeravno je vso noč deževalo, znamenje, da je bil oče po umoru prenesen na prosto. Čedna sinova sta ubila očeta s krepelci; pri tem sta pomagala neki Jožef Ban in Matija Petran. Tudi slednja dva sta izročena sodniji. — Nesreče. V mlaki je utonil dne 19. nov. kamnoseški mojster Alojz Horvat v- Račjem. Vsled dežja je iz mlake nastalo celo jezero. Horvat je zašel pregloboko ter utonil; drugo jutro so ga potegnili mrtvega iz vode.— Utonil je dne 19. nov. posestnik Anton Kosi iz Gajšovec, ko je domov grede 500 korakov od svojega doma hotel — Sanacija koroške nemške central ne blagajne. V škofijski konferenci na Dunaju so se podpisale velike garan cijske svote za sanacijo propadle nem ške centralne blagajne v Celovcu. Pridobila se je neka banka, ki je potem dala centralni zadružni blagajni posojila 2—3 milijone kron proti 2 odst. obresto vanju. — Nezaslišan zločin koroškega deželnega sveta za koroške Slovence. Kakor znano, nastavljal, oziroma prestavljal je lansko leto dež. šol. svet mlade slovenske učiteljske moči v nem ško gorovje, nemške učitelje, kateri niso zmožni niti besedice jezika izročenih jim otročičev, pa je dajal v lepe vasi krasnih slovenskih dolin. Kljub temu, da je obljubil g. Benda dati jih v teku enega leta nazaj, do danes ni izpolnil te obljube, temveč priklopil je tem činom še znameniti zločin, da je prestavil nadučitelja gosp. Lovra Horvata brez vsakega vzroka iz slovenskega kraja v Čačah v Zdi v najskrajnejšo nemško luknjo Avstrije, v Pontabelj na laški meji. To je naravnost nesramni udarec celemu slovenskemu narodu v obraz. — Spodnji Dravograd. Našo občino je koroški deželni zbor iz nemškona-cionalnih razlogov sklenil razdeliti. Koroški deželni zbor hoče na vsak način doseči rekord s pruskim, — Celovec. Umrla je trgovčeva soproga gospa M. Prosen, rojena Ja-ritz, stara 37 let. > - PRIMORSKO. — Imenovanje tržaškega škofa. Za škofa v Trstu je imenovan ljubljanski kanonik dr. Karlin, ki utegne prav mnogo koristiti tržaškim Slovencem tudi v narodnem oziru. — Izseljevanje črez Trst v oktobru. Oktobra letošnjega leto se je izseljevanje čez Trst znatno zvišalo. V tem mesecu je odpotovalo iz Trsta 1166 izseljencev v Severno Ameriko, 1068 izseljencev v Južno Ameriko, skupaj 2234 oseb proti 1740 istega meseca lanskega leta. Približno 85 odstot. vseh izseljencev v Severno Ameriko in vse izseljence v Južno Ameriko letošnjega — Slovenski učni jezik na tržaških šolah. Dne 18. nov. je bil državni poslanec Mandič v naučnem ministrstvu, da intervenira glede slovenskega pouka na tržaški nemški državni šoli, na kateri je vpisanih tudi mnogo slovenskih otrok. Slovenci so 'zato zahtevali, naj se za te slovenske otroke vpelje obligatni pouk slovenščine, toda ako-ravno je vlada ugodila enakim zahtevam italijanskih starišev, ni ustregla sloven. želji, češ, da ni za to potrebne vsote 400 K na razpolago. Poslanec Mandič je dosegel, da se je pričel na državni dekliški šoli v Trstu s 1. decembrom 1910 slovenski pouk. —Novo podružnico je otvorila “Ljubljanska kreditna banka” v Gorici z dnem 17. nov. To je že četrta, podružnica tega zavoda. — Važna slovenska pridobitev v Gorici. Cesar je imenoval ravnateljem goriške državne gimnazije znanega profesorja dr. Josipa Tominška. Tako je dobila, gorišk» gimnazija, kjer so do 'Sedaj vedno gospodovali Nemci vkljub temu, da je večina dijakov slovenske narodnosti, vendar enkrat slovenskega ravnatelja. Naravno je, da bodo Nemci sedaj upili na vse mogoče načine o slovenski invaziji, kar jim pa ne bo popolnoma nič koristilo. — Italijanstvo v Primorju. Jadranska sekcija “Lege Nazionale” priobčuje ravno kratek pregled o razvoju tega laškega društva, kakor tudi o izrednem delovanju omenjene sekcije. “Lega Nazionale” je bila ustanovljena leta 1891. ter je imela čez dve leti samo eno šolo in tri otroške vrtce. Čez štiri leta se je zvečalo to razmerje na pet in šest. Pri desetem občnem zboru v Piranu leta 1906. je mogel pojoča-ti načelnik “Lege Nazionale”, da ima to raznarodovalno društvo že 2Lšol in 11 vrtcev. Dva njegova zavoda st.e prevzeli tržaški in goriški mestni občini v svojo oskrbo. Od vseh zavodov "Lege Nazionale” jih je pet v Trstu in okolici, 21 v Istri in 11 v Goriški-Gradiški. spevajo za šolo. Na čelu društva je poslanec Barčic. — Stric morilec — oproščen. V Varaždinu je stal pred sodiščem stari Janko Franjčec, ki je ustrelil svojega 11 let starega nečaka Slavka, ker ga je hotel vzeti od njega nazaj Slavkov oče Blaž, ki je grozil, da bo otroka“ pretepal in mučil ter je obljubil ljudem 5 goldin., ako mu otroka ubijejo. Ko je ustrelil Slavka, je Janko Franjčec tudi nase streljal, hotel se je ustreliti, a se ni dobro pogodil. Zagovornik je zavzel stališče, da je stric postal morilec radi prevelike ljubezni do svojega nečaka in Janko Franjčec je bil res o-proščen. —■ Češko denarništvo na slovanskem jugu. Dne 1. nov. t. 1. je otvorila banka “Slavija” v Sarajevu filijalko za Bosno ih Hercegovino. Ta korak češke banke je prebivalstvo in časopisje jako simpatično pozdravilo. Umivanje z milom. Prilično umivanje glave pospešuje rast las in ohranjuje lobanjo v zdravem stanju, ako rabite Severovo Zdravilno milo. Imajoč antiseptična, ko-žozdravilna svojstva, to milo ,čisti, odstranjuje kožne madež^ in. j e znojnice odprte. Vsled svoje čisjosti je najprimernejše za otroško’kopel in za.i{se toaletne svrhe. Na prodaj- v lekarnah in trgovinah. Cena 256. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, foj^a. ČITAJTE! Ukažem Vam cestu IcŠiastiu. Dokazal som to tisiceTudbm a 4ok4žem to aj ,Vdrn* ako nado-budnut šfastia. Odpištemi svoju adressu a poštiteŽč stemp-lik a ja Vam pošlem tiplny navod a tajnosti, z čoho sa budete radova t. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL. HRVATSKO. — Prve volitve po novem zakonu. Od 190,096 upravičenih volilcev na Hrvaškem je volilo 112.249, torej 60 odstotkov vseh volilcev. — Za hrvaško šolo na Reki. Na Reki se je osnovalo društvo “Ljudevit Gaj”, ki si je nadelo nalogo, da nabira prispevke za ustanovitev hrvaške šole na Reki, kjer živi 20,000 Hrvatov in Srbov. Društvo je izdalo sedaj na narod oklic, v katerem se pozivajo rodoljubi širom hrvaške domovine, da pri- R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass’t kasir. Citizens’ Mimi Baal Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke ▼ stari domovini. 3% o OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Joliettu €w Tl H A •71/7 in NOVO LET0 An DU&IL “ svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSERo, 82 CORTLAND ST„ NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči 1 (7/ račun ter je obrestuje po čistili /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad K 400,000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO. KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV. Angleščina brez učitelja, 50c. Amerika, 15c. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c. Arumagum, sin indijskega kneza, lSc Bitka pri Visu, 30c. Belgijski biser, povest, 15c. Beneška vedeževalka, 15c. Berač, lSc. Bled sedaj i nekdaj, 20c. Babica, prev. Fr. Cegnar, SOc. Beatin dnevnik, 25c. Boj s prirodo, lSc. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, lSc. Božični darovi, Rud. Urabl, 15c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Bargrajska, 20c. Cvetke, 20c. Cerkvica na skali, lSc. Čas je zlato, 35c. Darovana, 10c. Domači zdravnik Kneippov, 50c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, 10c. Doma in na tujem, 20c. Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, 15c. Dve čudodelni pravljici, 15c. Elizabeta, 20c. Erazem Predjamski, 15c. Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 20c. Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c. General Lavdon, 30c. Grizelda, lOc. Gozdarjev sin, 10c. Grof Radecki, 20c. Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50c. Hubad pripovedke, prvi in drugi zve zek, 20c. Hitri računar, 25c. Hedvika, banditova nevesta, 20c. Ivan Resnicoljub, 15c. Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c. Izidor pobožni kmet, povest, 25c. Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 50c. Izdajalec domovine, 20c. Juričičevi zbrani spisi, po 50c. Jernač Zmagovač, 30c. Jaromil, povest, 15c. Kuhnovci v Bosni, 25c. Križem sveta, turška sužnost, 50c. Kraljičin nečak, lSc. Korejska brata, lSc. Kranjska mesta, 40c. Kronika Črnomlja, 75c. Knez Črni Jurij, 20c. Krvna osveta, 15c. Koliščina in stepe, lSc. Krištof Kolumb, 25c. Krištofa Šmida spisi, po 25c. Kraljica Draga, 2Cc. Kako je izginil gozd? 20c. Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c. Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, SOc. Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c. Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c. Maron, krščanski deček z Libanona, lSc. Mati božja na blejskem jezeru, 10c. Mati Božja Dobrega sveta, 40c. Marica, 30c. Mlinarjev Janez, 40c. Medvedji lov, 40c. Marija hči polkova, 10c. Mrtvi gostač, 20c. Mali vseznalec, 30c. Marija hči polkova, lSc. Mali vitez, 3 zvezki $1.75. Miklova Zala, 40c. May-Eri, 20c. Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c Mladi samotar, povest, 15c. Mali vseznalec, 35c. Mirko poštenjakovič, 20c. Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marijina otroka, 15c. Naši liberalci, 20c. Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c. Na indijskih otokih, 20c. Nikolaj Zrinski, 20c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c. Navod za spisovanje raznih pisem in uradnih listov, 80c. Nesrečnica, 15c. Naš Dom, S zvez., 25c. Na preriji, 25c. Narodne pripovedke za mladino, 20c Nezgoda na Palavanu, 20c. Ob tihih večerih, $1.00. Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c. Odkritje Amerike, poduk in zabava. $1.00. Odgovori na ugovore proti sv. veri, 75c. Pesmi J. Žirovnik, 40c. Praški judek, 15c. Pri Vrbčevem Grogi, 25c. Podadmiral Viljem baron Tegethoff, 20c. Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c. Potovanje v Liliput, 20c. Pisanice, 20c. Pavlo Crnokril, 25c. Ponižanje in razžaljenje, $1.00. Prešernove poezije, 50c. Prešeren in slovanstvo, 35c. Postojnska Jama, 40c. Pod turškim jarmom, 20c. Pri našem cesarju, 15c. Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje najboljša pijača Oba telefona 45 Novinec s svetinjo. V vrsti novincev je stal nekje pred vojašnico tudi novinec, ki je imel na prsih svetinjo. Stotnik ga vpraša: “Rekrut Jazbec, odkod imaš svetinjo?” Rekrut malo Osramočen odgovori: “To je tista svetinja, ki jo je na zadnji živinski razstavi dobil naš bik!” Krajša hlačnica. Častnik: “Infanterist Lisjak, vaša leva hlačnica je daljša od desne. Kaj je to?” Lisjak: “Ponižno ‘meldam’, gospod ‘lajtman’, to je od tega, ker je bil včeraj ‘geldtak’ in sem ves denar, ki sem ga ‘fasal’, v levi žep ‘ferzorgal’!” Sitno. Korporal: “He, Cene, jaz ti bom pokazal, ti umazanecl Kakšna je tvoja puška? Blatna in umazana je kakor gnojne vile! Takoj mi pojdeš k raportu!” Cene: “Prosim, gospod korporal, šele zdaj vidim, da sem v naglici vzel — vašo puško!” Ni ošaben. Stotnik okrega vojaka, katerega je pogostoma videl jako zanemarjenega in zamazanega, in mu reče: “Ali te ni srain, da si tako umazan in zanemarjen, tvoji tovariši pa so tako čedni?” Vojak: “Častiti gospod stotnik! Jaz, Emil Bachman 1719 South Center Avenuc. CHICAGO, ILL. Slovanski tvomičar društvenih o* makov (badges). regalij, kap baad« in zastav. Velika zaloga vseh p» trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujet« kaj za društvo. Pišite slovensko. K» talog na zahtevanje zastonj. Prst božji, 20c. Povesti slovenskemu ljudstvu v pod uk in zabavo, 25c. Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c. Ribičev sin, lOc. Rodbina Polaneških, 3 zvezki, $2.00. Ročni slov.-angleški 'slovar, 60c. Roparsko življenje, 20c. Robinzon, stariši, njegove vožnje u. čudovite dogodbe, 50c. Rudeča in bela vrtnica, 15c. Rodbinska sreča, roman. 40c. Repoštev, 20c. Slovenski šaljivec, 25c. Šaljivi Jaka, 25c. Skozi širno Indijo, 30c. Slov. Fantje v Bosni, 60c. Sita, mala Hindostanka, 25c. Strelec, 25c. Spisovnih ljubavnih pisem, 25c. Sv. Germana, 10c. Stezosledec, 25c. Stoletna pratika, 50c. Sveta noč, 20c. Sultanovi sužnji, 25c. Stric Tomova koča, 50c. Stanley v Afriki, 20c. Sanjska knjiga, 25c. Sv. Notburga, 20c. Spisje, 15c. Slovenska pesmarica, 40c. Straža, 50c. Srečolovec, povest onim. ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Senilia, 15c. Sobice in senca, 15c. Svitoslav, 15c. Tri indijanske povesti, 15c. Tisoč in ena noč, zvezek po 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c. Ujetnik pomorskega roparja, 20c. Veliki trgovec, 50c. Vojna leta 2000, 20c. Vohun, 60c. V delu je rešitev, 30c. Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c. Vrtomirov prstan, 20c. V gorskem zakotju, 20c. V zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino, 20c. Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c. Zlati orehi, 30c. Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c. Za kruhom, 15c. Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50e. Zlatarjevo zlato, historična povest i* XVI. stoletja, 75c. Zgodovina Novega mesta, 80c, Zvesti sin, 15c. Zaroka o polnoči, 15c. Znamenja štirih 10c. Zadnja kmečka vojska, 6 zvez., $1.25. Zadnji grof celjski, 25c. Zbirka domačih zdravil, 40c. hvala Bogu, nisem tako ošaben, kakor so drugi!” Pri novačenji. Polkovni zdravnik čvrstemu novincu: “Imaš li kaj napak?” Novinec: “Jezik se mi nekoliko zapleta.” Zdravnik: “To nič ne de; pri vojakih je itak treba molčati!” Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. *02 Ohio Street JOLIET, ILL Če imate opraviti s sodnjo pojdite dc Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL PREMOG. PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE M. PHILBIN 515 Cass St., Joliet, 111. Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4. Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-\ ^¿11 v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo IVI. 13. Soliuster Young Building. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po lc ali 2c. Knjige se pošljejo poštnine proste. Potrebujemo dobrih agentov, ki so zmožni govoriti slovensko. Pokličite na Chicago telefon št. 1367L, ah pa se oglasite pri uprav, tega lista. Severove Jetrne kroglice. imajo svoje mesto v vsaki omari družinskih zdravil. Po zanesljivih izpri-čevalih so te kroglice varno, hitro in trajno zdravilo za zapeko, žolčnico, glavobol, zaspanost po jedi in slične nerednosti. Dobre so za celo družino od otroka do starca, ker so mile, brez ščipanja in vendar izdatne. Priporočajo jih tisti, ki so jih rabili. Kupite si jih v lekarni. Cena 25c. W. F. Se vera Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, ol]* in fimežev. Izvršujejo se vsa ha: varska dela ter obešanje stenske* papirja po nizkih cenah. k Chicago telef. 2794 tele. N. W. 29 J os. Stebla j PRODAJALNA smodk, duhana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva. 1840 W. 22 St., CHICAGO, ILL. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL POZOR, ROJAKIl -?IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllHlllllllilllllllllllllllllllllUIISI£ Aloderno gostilno = Paint PoíüterS National Buffet katerej bodem točil najboljše po: erievo pivo, izvrstno žganje, doma/1 -iuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St >1. W. Phone 825. Joliet, It- ¡ No. 14 AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom. Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku. Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Barvanje se mora sedaj dogotoviti. Jesensko barvanje je vedno bolje. Pri barvanju morate rabiti Devoe Lead in Zine barvo. Prvi strošek je prihranek. Najdalje traja in služi. Men j stane in je bolp zadovoljiva. Barrett Hardware Co., 113-117 N. OttawaSt. Joliet, Illinois E Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. Albert Weiss Land Gn. Bed River Valley Farme. v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn. Né* fame la stati. In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu. 1STAJBOLJSO KAVO dobite, Če rabite In ji primesujete fino Franckovo Cikorij« črni pridatek kavi, ki je tajnost DIŠEČE KI-A-AZE. Lahko imate vedno prijetno kavo, bogato dišečo in okusno, ako ji primešate pravega pridatka, ki je Franckova Cikorija črni pridatek kavi. Zahtevajte od vašega groceriBta pravo Franckovo Cikorijo povsod v prodajalnih. Na vsakem zavoju je naša trgovska znamka kevni mlinček. fleinr. FrancR Soeln & Go. Flushing, New York Ameriška podružnica, Heinr. Franck Soehne, LUDWIGSBURG, NEMŠKO L EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111. Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar. Ant. Kirinčič Cor. Columbi* in Chicago St» Točim izvrstno pivo, katero izd* uje slavnoznana Joliet Citizens Br» rtry Rojakom se toplo priporoča» Pozor, Rojaki! Vabljeni ste, da me obiščete o Božiču. Vsak, ki me obišče dobi lepo bo-žično darilo, ako plača kar ima dolga na mojih knjigah; a oni, ki mi nič ne dolguje, pa istotako dobi darilo. Naznanim, da je cena pijač znižana bodisi viska ah vino ali pa drugo blago zdaj za praznike. 6 let star Kentucky Bourbon, prej ga!. $3.50, sedaj.$3.00 Kranjski slivovec, prej gal. $3.25, sedaj .....$2.75 Rudeči Brandy, prej gal. $3.00, sedaj..........$3.50 Kimel, prej gal. $2.75, sedaj..................$2.30 5 let star Rum, prej gal. $3.00, sedaj.........$2.50 Konjak, prej gal. $3.75, sedaj.................$3.00 Vsaki government Bottle, prej gal. $1.75, sedaj .$1.40 Kranjski Brinovec, Tropinovec ali Slivovec, prej gal. $1.50, sedaj $1.25 JOS. BOZICH, 101 INDIANA STREET, JOLIET, ILLINOIS. ' • ~ - ■-------------------------------------------------------------------------------------------------------- Amerikanski Slovenec ..Glej, prišel iz nebnih dalj—zdaj med jagnjeta je svoja—Jezušček, nebeški kralj.” u ❖ ¿tv c±2. # #■ ❖ fil ❖ # ❖ ❖ ❖ ¿tv ❖ Rojaki v Jolietu in okolici, pozor! Uljudno se vam tem potom naznanja, da bom prihodnji teden otvoril svojo novo prodajalno v svojem pravkar dogotovljenim poslopju, ki stoji na vogalu N. Chicago in Will ulic tik mojega starega poslopja in prodajalne. Raditega najuljudneje vabim vse svoje znance in prijatelje ter sploh rojake, da me v obilnem številu posetite v mojej novi prodajalni grocerijskega blaga, kuhinjskega in namiznega orodja in posodja ter v mesnici. Predstojeća slika predstavlja novo poslopje, ki je pravkar popolnoma dogotovljeno po najmodernejšem načrtu, ki ho služilo v nadaljni prospeh moje že znane trgovine ter go obenem kras naše napredne naselbine ter ponos celega mesta Jolieta. Načrt za stavbo sva jaz in moja soproga Marija sama narisala ter sva ga predložila arhitektu g. C. W. Webster-ju po katerem je on izdelal praktični obris za predpis zidanja. To poslopje je 26 čevljev široko, 65 čevljev dolgo in 35 nog visoko ter je zidano iz najboljše trdo-žgane takozvane Colonial opeke. Okraski okoli vrat in oken ter v pročelju so izdelani iz finega Bedford kamena. Glavna otvoritev. bo v soboto dne 24. decembra, ravno en dan pred Božičem. Za ta dan bodo znižane cene v vseh oddelkih moje prodajalne. Na omenjeni dan te otvoritve se bodo dajala v mojej novej prodajalni lepa, primerna božična darila vsem odjemalcem, ki bodo kaj kupili, kakortudi onim, ki nas bodo le obiskali. Darila se bodo dajala v spomin na to glavno otvoritev, zastonj. Zahvala. Najiskrenejše se tem potom zahvaljujem vsemu slovenskemu, hrvatskemu in slovaškemu slavnemu občinstvu bivajočemu v Jolietu in okolici za naklonjenost tekom ednajstih let mojega trgovanja, odkar sem otvoril svojo prvo trgovino. Priznavam in znano je tudi vam vsem, da je ista tekom 11. let le z vašo pomočjo tako lepo napredovala od leta do leta, tako, da je narastla do danes v eno izmed najlepših pro-dajalen v našem mestu. Štejem si torej v dolžnost se še enkrat najiskrenejše zahvaliti vsem svojim cenjenim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam še vnadalje. Želeč vsem vesele božične praznike ter srečno in zdravo Novo leto 1911! Na svidenje! GEORGE STONICH, Vogal N. Chicago in Will St. Grocerija in mesnica. JOLIET, ILLINOIS ■tia. rT, cfr? ¿fr ¿fr, ¿fr? rfo tfr, ¿1% rfr? r'fo tTt tfr, tip? ¡tl cIT? tt? llT? ilP? j1T? iIT? tfr? s1T? tIT? ffr? tITi ¿fr? iIT? M-7 tj? 't* st* *4^ *4? *4? *4»* VK *4** i*t *4? l+4 *** *4** *4** %* sl* sj7 sl7 sl7 sl7 S?? sl7 “ sl7 " sl7 s£* sj.7 S**7 *♦* ❖ # ¿fr? sl7 # ji. TJ? ❖ ❖ ❖ ❖ ■# & & ❖ ❖ /tv boljših slojev vedo cenit svoje zdravje. Navadno so dobri delavci, trezni in stalni, močni in pošteni. V slučaju bolezni v njih družini se poslužujejo najboljših sredstev; že mnogo let se vedno, v slučajih nereda v prebavnih organih, zanašajo na Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino in s tem večkrat pokažejo svojo dobro razsodnost. To zdravilo je narejeno prav pazno po pravi učenjaški stroki, ter ne vsebuje najmanjše škodljive tvarine. Izdelano je iz starega rudečega vina, importiranih želišč in nič drugega. Ze več let se to zdravilo rabi pri rodovinah v vseh slučajih izgube okusa, slabosti, bledosti, želodčnih neredov, izgubi spanja, nervoznosti, zabasanosti, zunanjih bolečin, ženskih neredov. To kaže vrednost tega zdravila v vsaki družini. Ako se rabi za preprečenje slabosti, kakor hitro se človek slabo počuti, bode vselej prineslo hitro pomoč in bode preprečilo nevarno bolezen. TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO je moderno zdravilo, ker je delano iz pristnega vina in ne kot zdravila prejšnjih časov, ko so se pripravljala ista iz žitnega alkohola. Urejuje vse prebavne organe, pomaga prebavljati hrano in nabavlja novo kri. Daje novo življenje živcem in mišicam. * Zdravi ljudje si bodo ohranili zdravje, ako včasi vzamejo merico tega zdravila, ki bo jim dalo okus in prineslo popolno prebavo hrane. Eno žlico tega zdravila vzemite pred jedjo, in v slučaju izgube spanja eno žlico predno greste v postelj. Ako trebate nasveta zdravnikov, pišite nam in opišite svojo nadlogo, in mi vam nemudoma odgovorimo. Tak nasvet dobite brezplačno. . Več ponaredkov tega zdravila se nudi ljudem po raznih neznačajnih trgovcih. Vedno glejte, da dobite pristno zdravilo — TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO ter odklonite vse strupene ponudbe. 1333-39 S. Ashland Avenue »..%«. • . • _».»... ...... • . ....... • • ,•••, .• •• • • • v.* *• •• »• •• . • • • .• »• .».••• »• ••» V.* •• ••» • « •»•«•• .• •• . •*» / ». • ••• • •••«.... • •.... ... ... CHICAGO, ILLINOIS Ä ¿«fei vag;! •’•¿•j Xßr.t ¿M&i •vV:V; vy»:1. '■!qÍoV: vyä'ii íS-.-V: ¿M*:i