INTERVJU Glede družinske str. 44-45 medicine je optimist ■o Milan Rajtmajer, strokovni vodja celjskega zdravstve-;© nega doma L" On > K maturantski plese? Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepših sanj. Zaupate nam že 68 let str. 35 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI wVrTEDNm VSAK ČETRTEK mm (m] Št. 46 / Leto 68 / Celje, 17. oktober 2013 / Cena 2,50 EUR eafffe' fj UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-2666 § JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 JELOVICA trgovina.celjeiajelovica.si A( Varčna okna ki EKOLIGHT % HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA AKTUALNO ^^^^^^^^^ Spet rudarska nesreča str. 6 ŽALEC- Sanjska služba po slovensko Zbledel sijaj Zelenega T"» "l" __»VVJ1V1 j str. 7 Preverili smo govorice, ces da službe so, in sicer predvsem v represivnem aparatu države, medtem ko na borzi dela povprašujejo predvsem po delavcih naša tema brez izobrazbe. So kadrovske štipendije tista prava pot do želene zaposlitve? str 2 3 Usoda hitrih in drznih gazel str. 16-17 Začetek razprodaje slovenske energetike? str. 4 Znam, ker se igram! str. 34 Prihodnost manjših kinematografov str. 12 VELENJE - Sprehod skozi čudež moderne str. 36 VITANJE - Na obisku skromen mož iz Bostona str. 38 Foto: arhiv NT (SHERPA) KOZJE Nedelja - čas za Praznik jabolka v presežkih str. 11 fižol str. 40 NORA VIKEND PONUDBA! 2 AKTUALNO BISERKA POVSE TAŠIČ UVODNIK Pa zapojmo po naše Pa zapojmo eno po avstralsko. Če še nimate težav z dolgoročnim spominom, potem se morda spomnite podjetniškega prijema oddelka za turizem v avstralskem Queenslandu. Po svetovnem spletu so z oglasom vabili novega uslužbenca, ki bi bil pripravljen šest mesecev skrbeti za nek otok na Velikem koralnem grebenu. Oskrbnik otoka bi brezplačno bival šest mesecev na njem in bi dobil za to 150 tisoč dolarjev plače. Vse, kar bi moral početi, bi bilo to, da bi vsak dan napisal blog o svojih avanturah na tem idiličnem otoku. In rezultat: število turistov, ki so se odpravili v Queensland, se je povečalo za 20 odstotkov. Tukaj torej tiči zajec. Kaj, če bi se še v Sloveniji lotili ponujanja sanjskih delovnih mest, na primer pri čiščenju kakšnega Avgijevega hleva? Saj rek imamo še dovolj, da jih kam preusmerimo in speremo nesnago, ki duši ustvarjalnost, znanje, podjetnost... Sanjskih služb tokrat ne bomo ustvarjali, smo pa preverili sledi natolcevanja, češ da se represivnemu aparatu pri nas dobro godi, vsaj kar se zaposlovanja tiče. Pristojni minister je pred kratkim prižgal zeleno luč za zaposlovanje v Nacionalnem preiskovalnem uradu, na spletu vidimo razpisana delovna mesta za sodnike, tudi po tožilcih se menda veliko povprašuje, zapori tako in tako pokajo po šivih, nekdanji cariniki, zdaj spremljevalci »dacarjev«, pa tudi zavzeto opravljajo najnovejšo akcijo polnjenja proračuna. Je torej tukaj kaj prostora za sanjske službe? Simona Šolinič ugotavlja, da ne. Ivana Stamejčičpa je prepričana, da je regionalna štipendijska shema primer dobre prakse. Kajti danes dijakom in študentom s pomočjo kadrovskih štipendij v podjetjih iz domače regije zagotavlja delovno mesto. Po eni strani spodbudna popotnica mladim, po drugi nujno zlo za tista podjetja, ki primerne delovne sile na trgu dela preprosto ne najdejo in si jo tako rekoč »ustvarjajo« že v obdobju njenega izobraževanja. O službah, kakršnihkoli, kaj šele sanjskih, zagotovo razmišljajo predvsem tisti, ki pred našimi nepodjetniškimi zavodi za zaposlovanje spremljajo razpise delovnih mest. Ni treba biti ravno znanstvenik, da človek ugotovi, da je danes priložnost za delo predvsem kakšna dnina pri sosednjih Avstrijcih in Italijanih ali fizično delo za mizerno plačilo, brez kakršnihkoli kvalifikacij. Takšen je pač prvi umetniški vtis, ko se človek loti brskanja po borzi dela. So pa tudi izjeme. Tudi pravnike, zdravnika in učitelja klavirja na primer iščejo delodajalci na našem koncu. Sicer pa brez uspešnega gospodarstva ni in ne bo delovnih mest, nobena država in noben župan jih ne moreta ustvariti. Pogoje, okvire zanje pač. In se je Janja Intihar v pričakovanju razglasitve nove slovenske gazele lotila pregleda nominiranih gazel s Celjskega v preseku zadnjih nekaj let. Med drugim ugotavlja, da si podjetja, ki so na letošnji lestvici hitro rastočih, zaslužijo posebno pozornost. Veliko rast so namreč dosegla v letih od 2007 do 2012, torej v času, ko je kriza odnesla tudi tiste, ki so dolgo veljali za steber našega gospodarstva. Kaj jih, a tudi našo tokratno spodbudno zgodbo, štorsko Metalko, dela drugačne v časih, ko večina »crkuje«, delovna mesta usihajo, ljudje pa predvsem sanjajo o preživetju? Morda odgovor najdemo v fižolu. Tatjana Cvirn se je po naključju znašla med nabiralci fižola in zametka novega načina razmišljanja gostitelja, kmeta, čigar pridelek bi lahko ostal na njivi ali pristal na kompostu, ker trgovci in potrošniki pač ne želijo premalo lepega fižola. Ob manj togem sistemu bi lahko vse našlo svojega kupca, če bi le malo spremenili razmišljanje, je prepričan Marjan Kogelnik, pobudnik akcije. In ko smo že pri tem, kako se lotevamo problemov, se lahko zgodi, da bo Špela Kuralt komu odkrila novo tržno nišo. V članku se namreč loteva problema tujerodnih rastlin, kot sta vse bolj razraščena japonski dresnik in pajesen. Še pomnite? Tudi ambrozijo danes »preganjamo«, v antičnih časih pa so verjeli, da prav kopel v ambroziji prinaša želeno nesmrtnost. In ker imamo v naši družbi toliko nepogrešljivih, si ne morem kaj, da ne bi pomislila, da je tole tržno nišo s kakšno »strupenjačo« pravzaprav kdo med njimi že odkril. Sicer pa pozitivna naravnanost velja. Tudi nov strokovni direktor celjskega zdravstvenega doma Milan Rajtmajer je v intervjuju z Anjo Deučman dejal, da je optimist, kar se tiče družinske medicine:« ... Globlje, kot smo zdaj padli, ne moremo, tako da vidim le še pot navzgor...« Sanjska služba po slovensko Le še golo preživetje? Skoraj nič zaposlitev, a ogromno premeščanj Zategovanje pasu zaradi krize se ne nadaljuje samo v gospodarstvu, ampak so ga morali zategniti tudi javni uslužbenci. Preverili smo, kako je v policiji, sodstvu, tožilstvu in carini. Čeprav je med naštetimi največ zanimanja za policiste, to še zdaleč ni sanjska služba. Policijske borbe za boljši položaj kažejo, da gre bolj kot za službo za preživetje. Ravno v policiji so v minulem letu imeli priprta vrata pri zaposlovanju, medtem ko so najkrajšo potegnili tožilci. »Zaradi zaostrenih javno-finančnih razmer je zaposlovanje izredno oteženo in je omejeno na zagotavljanje nadomestnih zaposlitev le tam, kjer je res nujno potrebno. V zadnjem letu državna tožilstva niso izvajala postopkov za zaposlitev,« so nam odgovorili z Vrhovnega državnega tožilstva RS. Tudi pri razpisih tožilskih mest gre praviloma zgolj za nadomeščanje. V minulem letu je ministrstvo za pravosodje na predlog državnih tožilstev objavilo nekaj razpisov prostih mest državnih tožilcev, a če izvzamemo napredovanja, so državna tožilstva skupaj zaposlila le 4 nove tožilce. Kot smo že poročali, se s težavami zaradi premajhnega števila tožilcev soočajo ravno v Celju. V prvi polovici leta so jim na pomoč priskočili ptujski in koroški kolegi. Po- znotraj policije, ki se nanašajo predvsem na trenutne delovne potrebe. Bodo pa zaposlovali v Nacionalnem preiskovalnem uradu, vendar policija o bolj konkretnih številkah zaenkrat ne govori. So pa potrdili, da bodo okrepili predvsem delovna mesta krimina- V sodstvu je bilo letos na podlagi programov za odpravo sodnih zaostankov za določen čas do konca leta zaposlenih 66 oseb, od tega sedem ljudi na sodiščih na našem območju. Gre predvsem za strokovne sodelavce in sodne zapisnikarje. Na podlagi med vlado in sodstvom podpisane Zaveze za izboljšanje stanja v sodstvu (junija letos) pa so na Celjskem dodatno zaposlili še 13 oseb (strokovne sodelavce, zapisnikarje, sodniške pomočnike in vodje vpisnika). Zaveza je sodstvu omogočila dodatna sredstva, zato bodo do konca leta (ti podatki pa se nanašajo na vso Slovenijo) zaposlili še 168 oseb. leg tega so nekatere nerešene zadeve prenesli na tožilstvo v Krškem. V Celju trenutno iščejo štiri nove tožilce. Celjsko policijo zapustilo 29 ljudi Znotraj slovenske policije so v zadnjem letu zaposlili dvajset ljudi, trem od teh so ponudili delo za nedoločen čas, največ pa je bilo premeščanj listov na področju preiskave gospodarskega kriminala in računalniške forenzike. Celjsko policijsko upravo je lani zapustilo 29 zaposlenih, 20 zaradi upokojitve. Dve osebi sta se vrnili na delo po poteku začasne premestitve v druge državne organe, približno 110 zaposlenih pa so premestili z drugih delovnih mest. V policiji ni trenutno nobenega jav- nega razpisa za delo, objavili so le 3 notranje seznanitve o prostih delovnih mestih za zaposlene uslužbence policije. Carina samo premeščala Ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo je bilo največ strahu med zaposlenimi v carini, saj so se mnogi bali odpuščanj. Slovenska carina v zadnjem letu ni zaposlovala niti ni trenutno »odprtega« nobenega razpisa za delo. Je pa ravno na račun vstopa Hrvaške v EU ogromno notranje razporejala. Samo letos je bilo zaradi tega znotraj carine 374 premestitev, od tega na celjskem območju 34. Delavce z mejnih prehodov so premestili v notranje enote, gre predvsem za uslužbence, ki so opravljali naloge carinskega nadzora in carinjenja blaga v mejnih in blagovnih izpostavah. Te so bile, kot je znano, 1. julija ukinjene. Lani v celem letu je prenehalo delovno razmerje 64 zaposlenim v carini, letos do konca septembra pa kar 156. Pri večini je šlo za upokojitev. SIMONA ŠOLINIC Delati, kar si v ■ ■ v želiš ... ... ali kar sploh dobiš Dragana Rakanovic, Žalec: »Seveda obstaja sanjska služba, je pa odvisno za koga. Človek bi moral iskati službo, ki si jo želi, torej delati tisto, kar želi delati, in ne da je prisiljen v nekaj ali da pri tem stremi k dobičku. Danes je treba imeti vizijo. In človek, ki jo ima, bo svojo sanjsko službo našel. Veliko jih danes dela zgolj zaradi preživetja, morda takšni ljudje nimajo niti cilja, da bi sanjsko službo sploh našli. Sama še študiram in vem, da mi bo uspelo. Če bi bila situacija takšna, da bi morala sprejeti delo na drugem področju in ne na tistem, za katerega se izobražujem, bi verjetno delo res sprejela, ne bi pa mi takšna služba predstavljala tistega, kar si resnično želim.« Svetlana Džokic, Griže: »Menim, da se v Sloveniji kljub krizi da najti sanjsko službo, ampak le, če je človek dovolj inovativen, če ima idejo, kaj in kje iskati. Vem, da je težko, toda verjamem, da se da. Premalo je takšnih, ki tvegajo. Marsikdo si tudi pojem sanjske službe razlaga narobe. Človek bi moral ugotoviti, katero področje mu >leži< oziroma ustreza. Pogosto ljudje sanjsko službo povezujejo z denarjem, kar je narobe. Sama imam to srečo, da opravljam službo, ki je zame res sanjska, ampak je nikakor ne povezujem z denarjem.« Branko Žnidar, Velenje: »V Sloveniji sanjskih služb ni. No, morda so, ampak samo za tiste, ki imajo veze in poznanstva. Sam iščem službo že tri leta. Misija nemogoče. Ne iščem sanjske službe, ampak tisto, ki sem jo sposoben opravljati ne glede na to, ali ustreza moji izobrazbi ali ne. Pošiljal sem razne prošnje, ampak nemogoče je dobiti delo. Od sto prošenj je le dvajset odgovorov, ostali še odgovorijo ne. Ne, ne. Sanjske službe v Sloveniji ni.« Sšol Foto: SHERPA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA —— *——■ ...... 4Kb» o C d o nM^ e /m s? HID {vmmn 11 | 17 Q1KQ □■KI I Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Uresničili cilj. Za ultrazvok v prt AKTUALNO 3 »Steklarna je tako specifično podjetje in tudi naša dejavnost je takšna, da sodelavcev preprosto ne moremo dobiti na trgu. S štipendisti smo ves čas v stiku, pri nas opravljajo prakso, in prav vseh devet je doma z območja Kozjanskega in Obsotelja,« pravi Klemen Žibret iz Steklarne Rogaška, ki je letos razpisala kar 11 kadrovskih štipendij. »Samo v Dravinjski dolini imamo v kovinarstvu okrog 3 tisoč delovnih mest, v zreško srednjo šolo pa se je letos vpisalo 13 bodočih kovinarjev,« ponazori težave zaradi pomanjkanja strokovnega kadra direktor konjiškega podjetja Kostroj Strojegradnja Ivo Furman. Prek štipendije do delovnega mesta Nekatera podjetja morajo sama vzgajati bodoče sodelavce Ključna vloga kadrovskih štipendij se skozi desetletja ni spremenila. Ob tem, da mesečni zneski mladim pomagajo pri šolanju, štipendiste še vedno po končanem šolanju čaka tudi zaposlitev. In ta je - za marsikoga presenetljivo - dragocena tako za mlade kot za delodajalce. Število podeljenih kadrovskih štipendij se je sicer zadnja leta v Sloveniji močno zmanjševalo, upad sega še v čase gospodarske konjuktu-re. A med štipenditorji so ves čas ostala podjetja, ki se zavedajo, kako pomembno je, če sama sodelujejo pri vzgoji bodočih sodelavcev, in tista, ki na trgu preprosto ne najdejo dovolj strokovno usposobljenega kadra za svoje potrebe. Prav tem je v veliko pomoč tudi regijska štipendijska shema, ki jo je sredi šolskega leta 2010/11 od Regionalne razvojne agencije Celje prevzela Razvojna agencija Savinjske regije. Ob pomoči občin Kot pravi Klemen Žibret iz Steklarne Rogaška, so v shemo vključeni zadnja tri leta, prej so kadrovske štipendije podeljevali sami, saj si brez štipendiranja že vrsto let ne morejo več predstavljati steklarske dejavnosti. Med iskalci zaposlitve praktično ni steklarjev, težko pa je dobiti tudi sodelavce z znanji mehatronike in strojništva, ki skrbijo za avtomatizacijo proizvodnje. Regijska štipendijska shema delodajalcem zagotavlja polovično sofinanciranje štipendij z denarjem iz Evropskega socialnega sklada, zadnji dve leti pa večini štipenditorjev četrtinski delež primaknejo še matične občine. Pri tem je prav pomoč občin zelo dobrodošla. Čeprav je sicer praksa, da občine četrtinsko sofinancirajo štipendije zgolj delodajalcem s svojega območja, ki podeljujejo štipendije mladim občanom, je Sla-tinčanom lani uspelo skleniti dogovor še z občinama Kozje in Rogatec, kjer ima steklarna poslovni enoti. Ključna predstavitev poklicev »Ko gre za kader, smo delodajalci pripravljeni storiti še kaj več, kot samo štipendirati,« pravi direktor konjiškega podjetja Kostroj Strojegradnja Ivo Furman. Preprosto zato, ker na trgu delovne sile ni ljudi, ki bi jih lahko zaposlili v kovinarstvu in posredno tudi strojništvu. »Bolje je treba poskrbeti za predstavitev poklicev, zato smo se letos odločili, da bomo na informativne dneve v podjetje skupaj z osnovnošolci vabili tudi njihove starše,« pravi in dodaja, da so se pogoji na delovnih mestih kovinarjev v zadnjih letih močno izboljšali in niso primerljivi s tistimi izpred desetletij. Podjetje Kostroj Strojegradnja je eno tistih, v katerih na štipendiranje gledajo zelo odgovorno, saj je povezano s položajem na trgu. Kot pravi Furman, kadrovske štipendije mlademu človeku ne bi podelili, če hkrati ne bi bili trdno prepričani, da mu bodo ob koncu šolanja lahko ponudili tudi zaposlitev. Zdaj so se razmere na trgu uredile tako, da podjetja, ki so v preteklosti vlagala v razvoj in tehnološko opremo, spet poslujejo stabilno. Dela in naročil je dovolj, da mislijo tudi na prihodnost, pa največ pove podatek, da imajo ob 95 zaposlenih kar 14 štipendistov. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Dijakom in študentom, ki prejemajo kadrovske štipendije, po končanem šolanju zaradi iskanja zaposlitve ne bo treba pakirati kovčkov. Službe jih namreč čakajo v domačem kraju. Bliže sanjam V Razvojni agenciji Savinjske regije so ob prevzemu štipendijske sheme za šolsko leto 2010/11 razpis zaključili z 52 podeljenimi kadrovskimi štipendijami, predlani so podpisali 84 štipendijskih pogodb, lani že 90. Koliko jih bo na novo bilo 120 štipendij za dijake sklenjenih v letošnjem šol- in študente, spet največ za skem in študijskem letu, področji strojništva in ko-zaenkrat še ni znano, saj vinarstva, malo manj pa za so prijave mladih na razpis gradbeništvo, računalništvo sprejemali do konca minu- in elektrotehniko ter gostin-lega tedna. Razpisanih je stvo in turizem. Po številu sklenjenih štipendijskih pogodb v okviru sheme je Savinjska regija med vodilnimi v Sloveniji. Tako je bilo oziroma je še od leta 2008 med prejemniki kadrovskih štipendij kar približno 500 dijakov in študentov. Če je bila pred tremi leti v shemo vključena le peščica občin Savinjske regije, jih je lani sodelovalo 14, ki so četrtinsko sofinancirale 47 od 90 novo podeljenih šti- pendij, letos pa se je število vključenih občin povzpelo že čez polovico. Za štipendijsko shemo je v lanskem šolskem in študijskem letu v Savinjsko regijo prišlo nekaj manj kot 900 tisoč evrov, tako da je skupaj v zadnjih treh letih naše območje za štipendiranje mladih prejelo dva milijona evrov iz Evrope. Povprečna dijaška štipendija je lani znašala 211, študentska pa 375 evrov. V regijsko shemo štipendiranja je vključenih več kot polovica občin Savinjske regije, največ dobre volje pa so lani pokazali v Mestni občini Celje, kjer so ponudili sofinanciranje kar stotih štipendij. A ponudba je ostala neizkoriščena, saj so namesto ponujenega sofinanciranja 50 dijaških in 50 študentskih kadrovskih štipendij podpisali le 14 štipendi-torskih pogodb. Zakaj? Ker ne pri delodajalcih ne pri mladih ni bilo večjega zanimanja. In delo dobi? Najbolj iskani delavci brez izobrazbe Žal je za mnoge danes sanjska služba tista, ki je zapisana tudi na oglasni deski celjske enote Zavoda RS za zaposlovanje. V Celju trenutno iščejo nje poklicev brez specifične največ delavcev za opravlja- izobrazbe ali samo na podla- gi osnovnošolske izobrazbe. Tako bi te dni najhitreje delo našli vozniki težkega tovornega prometa na mednarodnih vožnjah. Med poklici je največ povpraševanja po ključavničarjih, kleparjih, avtokleparjih, varilcih, elek-trikarjih, tesarjih in zidarjih. Zaželeni so tudi gradbeni delavci. Ponudb za delo v kuhi- njah ali za točilnim pultom v Celju ni veliko, medtem ko bi v Šmarju pri Jelšah in v Žalcu lahko dobili delo ne le natakarji in kuharji, ampak tudi peki in slaščičarji. Povpraševanje po delavcih brez poklicne izobrazbe je tudi v Laškem, Slovenskih Konjicah in Šentjurju, kjer bi zaposlili gradbene delavce predvsem za delo v tujini in voznike tovornjakov. S srednjo poklicno, strokovno ali splošno izobrazbo bi lahko v knežjem mestu delo dobili slikopleskarji, strojni tehniki, kemijski tehnik in komercialist. Pri iskalcih zaposlitve z visoko izobrazbo pa se delo obeta trem univerzitetnim pravnikom v Celju, v celj- ski bolnišnici bi zaposlili zdravnika brez specializacije oziroma zdravnika po opravljenem sekundariatu. Eno od podjetij pa nujno potrebuje tudi nekoga, ki bi se ukvarjal z evropskimi raziskovalnimi projekti, medtem ko bi v Žalcu zaposlitev našel celo profesor klavirja. [a manj bolečin # jtibolečinski ambulanti celjske bolnišnice n n In n [[rti U 1 v . * l U 4 GOSPODARSTVO Branko Sevčnikar, sindikat delavcev energetike: »Ni nam jasno, od kod rezultati, če so naše družbe bolj uspešne, kot je evropsko povprečje. Sami bomo izdelali strokovno analizo in skušali vodstvo HSE prepričati, da ravna napačno. Če tega ne bo želelo slišati, bodo na vrsti druge oblike sindikalnega boja.« Marko Pečovnik, podpredsednik podjetniškega sindikata: »V nemškem podjetju RV imajo več kot 0,6 delavca na mega-vatno uro. V Tešu je trenutno 464 zaposlenih, če pa bi obratovala blok 5 in 6, bi to po nemških merilih pomenilo 601 zaposlenega.« Janez Ramšak, predsednik sveta delavcev: »Nismo proti reorganizaciji, treba pa je vedeti, da gre za ogromen projekt in se nikakor ne moremo strinjati s tako hitrimi koraki. Zaposleni so zelo zaskrbljeni.« HSE - družba mati ali mačeha velenjskemu premogovniku in šoštanjski termoelektrarni? Se začenja razprodaja slovenske energetike? Zaposleni v šoštanjski termoelektrarni se ne strinjajo z načrtovano reorganizacijo znotraj Holdinga Slovenske elektrarne Zaradi reorganizacij, prestrukturiranja in varčevanja v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) je v začetku tedna zavrelo med zaposlenimi v Termoelektrarni Šoštanj, v drugi družbi, Dravskih elektrarnah, pa so že ustanovili stavkovni odbor. Tudi sindikat v v Tešu napoveduje, da bo uporabil vsa možna zakonita in pravna sredstva, da ne bo prišlo do centraliziranja funkcij in odpuščanja delavcev. V HSE so namreč izdelali analizo, po kateri je samo v podpornih službah (torej ka-drovsko-finančnem sektorju, informatiki ...) 58 odstotkov presežnih delavcev, med zaposlenimi v vzdrževanju pa omenjajo 40-45 odstotkov »viškov«. Zaposleni v Tešu V HSE so potrdili, da je direktor Blaž Košorok sporočil, da bo seja ekonomsko-socialnega odbora v začetku prihodnjega tedna. V HSE se na dogajanje odzivajo z odgovorom, da niso naklonjeni temu, da bi preko medijev komunicirali z družbami v skupini HSE. Po seji ekonomsko-socialnega odbora naj bi javnost tudi ustrezno obvestili. Tako pač povzemamo stran tistih, ki so prvi spregovorili, torej sindikati in delavci. so prepričani, da je bila ta analiza narejena prehitro, površno, predvsem pa brez poznavanja specifičnosti slovenskega elektrogospodarstva. V sum o »čudno« opravljeni analizi jih vodi to, da se podatki, ki jih je dal Teš, razlikujejo od uporabljenih v analizi. Kot trdijo, izvajalec študije PWC operira z nepravilnimi in za javnost zavajajočimi podatki. V Tešu trdijo, da se je od nastanka HSE število zaposlenih v Šoštanju zmanjšalo skoraj za četrtino, v HSE pa dvignilo za 300 odstotkov. »Večina teh ni prišlo iz skupine HSE, zadnje čase zaposlujejo predvsem ljudi iz raznih kabinetov. Prišli so od drugod, brez strokovnega znanja in izkušenj iz energetike, kar je danes verjetno tudi eden od vzrokov za sla- bo poslovno stanje družbe HSE,« je povedal Tešev sindikalist Marko Pečovnik in dodal, da se je proces reorganizacije v bistvu že začel. Nova vprašanja Sindikalisti so izpostavili še več vprašanj, od tega, kako naj bi večstomilijonski negativni denarni tok zakrpali s prihrankom 50 milijonov evrov. Dodajajo, da verjetno ni problem pri proizvajalcih, saj je imel Teš ob koncu leta skoraj 2 milijona evrov dobička iz sprotnega poslovanja. HSE še očitajo, da ne operira s pravimi številkami niti pri prodaji električne energije na trgu niti s cenami ter da kupuje predrage CO2 kupone: »Nekako to spominja na igro Pokerstars, kjer igrajo z navideznim denarjem in ne s svojim.« Izvršni odbor sindikata v Tešu odločno nasprotuje takšni obliki prestrukturiranja in varčevanja na račun delovnih mest. Za začetek zahteva, da direktor HSE Blaž Ko-šorok do konca tedna skliče ekonomsko-socialni odbor in odgovori na dodatna vprašanja glede naraščanja števila zaposlenih, sinergijskega učinka obratovanja Teš, dolgoročnega razvojnega načrta HSE, prodane električne energije, protikorupcijskih klavzul ..., predvsem pa zahteva novo analizo. Kot se je razvedelo, je direktor Košorok (ki se je menda včeraj vrnil iz Koreje), takoj po zahtevi sindikalistov obljubil, da bo sklical ekonomsko-socialni odbor in še enkrat predstavil analizo. Med zaposlenimi je mogoče slišati, da znajo brati in da analize ni treba več predstavljati, sploh ker se ne strinjajo s podatki. Po njihovem mnenju gre za kupovanje časa, da še mineta mesec ali dva. Za zmanjševanje stroškov so se v HSE odločili tudi zaradi vse dražjega bloka 6 v Tešu. Kot je pred časom zatrjeval Košorok, večja odpuščanja niso predvidena, vendar bi zaradi rezerv stroške podpornih služb lahko znižali za četrtino. Skupina HSE je imela konec lanskega leta 3.900 zaposlenih, od tega je tretjina v premogovniku. Razprodaja? V Tešu se namreč bojijo, da je analiza glede presežnega števila delavcev samo začetek, cilj reorganizacije pa naj bi bil, da bi, kot se je izrazil sindikalist Branko Sevčnikar, Teš in Premogovnik Velenje postala krajevni skupnosti brez vsakih pristojnosti. »Cilj teh prizadevanj, vsaj tako predvidevamo, je centralizacija oziroma delovanje v tem smislu, da bi celoten finančni in ekonomski sektor prestavili v Ljubljano,« pravi Sevčnikar. To v bistvu pomeni, da bi hčerinskim družbam vzeli samostojnost, v nadaljevanju bi sledila ukinitev statusa pravnih oseb, tako Teš kot premogovnik bi ostala poslovni enoti. »Bojimo se, da je v ozadju zgodba o prodaji - podjetja bi najprej očistili in potem prodali,« je mogoče slišati med delavci. Menda naj bi se za nakup HSE oziroma vsaj za vstop v lastniško strukturo zanimala ena od nemških družb ... Zaradi vsega dogajanja sindikalisti napovedujejo, da bodo v primeru nadaljnjih aktivnosti prisiljeni stopnjevati prizadevanja za zaščito delovnih mest, socialne varnosti in za ubranitev slovenske energetike pred razprodajo. URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv NT (GrupA) »V tem času poslušamo samo vaše tarnanje, kako nič ne gre, kako nas vsi prehitevajo po levi in desni, medtem ko mi ves čas zagotavljamo vso načrtovano proizvodnjo in svetovno primerljivo obratovalno pripravljenost. V dobrobit celotne skupine HSE začnite hitreje sprejemati pravilne odločitve na področju trženja in prihodkov ali pa prepustite prostor bolj sposobnim,« je med drugim zapisano v odprtem pismu, ki sta ga sindikat in svet delavcev Teš naslovila na HSE. NA KRATKO Metropolitana umirja Na torkovi dražbi delnic Steklarne Rogaška je zanimanje za nakup sicer izrazilo več ponudnikov, ki pa niso želeli izpolniti dražbenih pogojev. Zato je vlogo lastnika prevzela kar družba Metropolitana, ki je na dražbi sodelovala kot zastavni upnik. Kot pravijo v Metropolitani, so za prodajo več kot 21 milijonov delnic na javni dražbi sodelovali kot zastavni upnik in kot edini dražitelj tudi uspeli. »Drugi interesenti za nakup steklarne niso želeli izpolniti dražbenih pogojev, ker pri prodaji na javni dražbi ne morejo uveljaviti jamstev, ki so v poslovnem svetu običajna praksa,« navajajo v Metropolitani, kjer menijo, da bodo z začasnim vstopom na mesto lastnika umirili lastniške razmere v steklarni. Metropolitana bo nadaljevala prodajni postopek in steklarni zagotovila strateškega partnerja ter še naprej vodila pogajanja z bankami upnicami, saj želi zagotoviti obstoj družbe. Kot še dodajajo v Metropolitani, zaradi interesa družbe in nadaljnjih postopkov do popolne konsolidacije ne bodo posredovali dodatnih informacij. Po korakih do novih lastnikov Družba Emkaan Investment iz Dubaja naj bi podpisala predpogodbo za nakup družbe Radeče papir v stečaju. Po nekaterih informacijah naj bi kupci že nakazali več kot pol milijona evrov, kar je približno desetina celotne kupnine. Vest o podpisu predpogodbe naj bi potrdil zasebnik s Prager-skega. Kupci naj bi čakali na sklep sodišča, da to soglaša s prodajo, šele zatem bo sledil tudi uraden podpis pogodbe. V zvezi s ponovnim zagonom proizvodnje v radeški papirnici mnogi računajo tudi na državno pomoč. Vlada, ki se je že seznanila z informacijo o načrtovani investiciji v Radečah, je ministrstvu za gospodarstvo pred dnevi naložila, naj preuči možnosti za podporo temu investicijskemu projektu. Kot je znano, je občina Radeče uvrščena v program ukrepov razvojnih spodbud, ki med drugim predvidevajo finančno pomoč tako majhnim kot velikim podjetjem. Kot so minuli teden za naš medij pojasnili na ministrstvu, bodo gradivo za morebitno dodelitev finančne spodbude in za odločanje v vladi pripravili potem, ko bodo prejeli vlogo za pridobitev spodbude. Kupci radeške papirnice upajo, da bi delo v papirnici začeli začeli januarja prihodnje leto. Delavci brez poplačil? Delovno sodišče je minuli teden zavrglo tožbe 24 nekdanjih delavcev velenjskega Vegrada. Ti so tožbe vložili mesec pred avgustovskim stečajem v letu 2010, z njimi pa so zahtevali poplačilo zaostalih plač, regresa in nadur. Sodišče je zavrglo del tožbenega zahtevka, ker so terjatve upoštevane v stečajnem postopku. Tri leta po začetku stečaja je večino dela stečajne upraviteljice Alenke Gril povezanega s prodajami premoženja, kar po njenih besedah poteka počasneje, kot je pričakovala. Doslej je prodala za okoli 2,2 milijona evrov premoženja, iz kupnin pa so bili poplačani posamezni ločitveni upniki, večinoma banke. Glede na dosedanji potek stečajnega postopka kaže, da ne bo ostalo veliko denarja za poplačila terjatev delavcev. Sicer je upraviteljica Grilova že večkrat poudarila, da je v stečajnem postopku Vegrada naletela na izredno neurejeno stanje in da je za razčiščevanje poslovanja in preizkušanje terjatev porabila zelo veliko časa. V stečajnem postopku je upnikom priznala za okoli 450 milijonov evrov terjatev, Vegradovega premoženja pa je bistveno manj. US GOSPODARSTVO 5 SPODBUDNA ZGODBA Med splošno krizo napredujejo Postavili so valjarno za profilirano pločevino Podjetje Metalko iz Pro-žinske vasi pri Štorah posluje uspešno tudi v letih splošne gospodarske krize. Proizvajalec aluminijaste strešne kritine in aluminijastih ter pocinkanih fasadnih elementov je pred nekaj tedni celo postavil novo valjarno za profilirano pločevino. Zakonca Brigita in Emil Bučar, ki vodita upoštevano družinsko podjetje, sta bila najprej zaposlena v nekdanjih Kovinotehni in štorski železarni. »Služb nisva izgubila, odločila sva se pač, da bova šla na svoje,« se spominja Emil Bučar, ki je v Metalku tehnični vodja. Preden sta šla na svoje, so imeli doma kot dopolnilno dejavnost proizvodnjo kro-vsko-kleparskih izdelkov, njihovi kupci so bili trgovci. Leta 1990, ko sta Bučarjeva imela že kar nekaj izkušenj, sta začela redno obrtno dejavnost. »Iz leta v leto smo investirali, vse, kar smo zaslužili, smo vložili v nove stroje in razvijali nove izdelke,« pravi Bučar. Povsem so se posvetili izdelkom, ki so potrebni na strehah, strešnim elementom. Prvi z aluminijasto kritino Pred desetletjem in pol so razvili novo avtomatsko proizvodno linijo za izdelavo strešne kritine, zato so potrebovali večje prostore. Tako so leta 2002 postavili novo proizvodno dvorano, veliko tisoč kvadratnih metrov. V Sloveniji so prvi začeli izdelovati aluminijasto strešno kritino, še vedno so edini. V naslednjih letih so med drugim postavili tudi avtomatsko proizvodno linijo za točkovne snegolove in avtomatsko linijo za previjanje in rezanje pločevine v traku, nabavili so tudi računalniško voden stroj za kotno upogibanje pločevine. Odgovor na potrebe trga Za zadnjo naložbo, nekaj tednov staro valjarno za profilirano pločevino, se je pokazala potreba na trgu. Na trgu je za različne gospodarske objekte, vrtne lope, nad-strešnice in garaže potrebna strešna kritina po nižji ceni, za katero uporabljajo novo blagovno znamko Sinus-18. Profilirano pločevino prav tako potrebujejo za izdelovanje panelnih ograj. Na celjskem mednarodnem obrtnem sejmu so nov izdelek že predstavili. Naložbo v valjarno so načrtovali kar pet let, zanjo so uporabili lastna sredstva. V družinskem podjetju Metalko iz Prožinske vasi so pred nekaj tedni poskrbeli za novo valjarno. Na fotografiji Emil Bučar, ki je tehnični vodja. Sicer pa v podjetju izdelujejo 150 izdelkov, od žlebov in odvodnih žlebnih cevi do obrob slemenjakov, kljuk za žlebove in strešnega okrasja. Med temi so okrasne špice, petelini in konji. Svojo izdelke za strehe prav tako vgrajujejo. Kaj pa konkurenca? »Konkurenca je nekaj normalnega, zdravega. Ne bojimo se je,« pravi Emil Bučar iz podjetja z desetimi zaposlenimi, kjer delata poleg zakoncev še oba sinova. Ugotavlja, da so prav tako dobro opremljeni kot njihova konkurenca v zahodni Evropi in da je raven njihovih izdelkov in uslug na isti ravni. In kako da podjetje Metalko, ki je blizu gradbeni panogi, v času splošne gospodarske krize posluje uspešno in se celo širi? Metalko je bil zelo malo povezan z velikimi stavbami, ki jih gradijo velika gradbena podjetja. »Nikoli nismo bili podizva-jalec, vsa dela opravljamo neposredno,« pojasnjuje Bučar. Njihov trg predstavljajo predvsem manjše zasebne stavbe, čeprav se tudi pri njihovih lastnikih padec kupne moči delno občuti. Pravi, da jim stranke redno plačujejo, čeprav opravljajo delo brez predplačila. »Svoje obveznosti redno poravnavamo, zaposlenim redno plačujemo,« dodaja Bučar. In kako vidijo podjetje v prihodnje? »Prizadevamo si za redno spremljanje konkurence iz tujine in redno posodabljanje strojnega parka ter proizvodnje. Vsak izdelek je treba redno izboljševati,« pravi Emil Bučar. Tako se v Metalku ravnajo že zdaj in rezultati so vidni. BRANE JERANKO Foto: BJ M ril RASR, Razvojna agencija Savinjske regije izvaja projekt »Podjetno v svet podjetništva - PVSP 2013«. Projekt je namenjen petmesečnemu podjetniškemu usposabljanju brezposelnih mladih s ciljem, da se samozaposlijo. Izvajanje usposabljanja brezposelnih mladih omogočata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pod okriljem projekta Podjetno v svet podjetništva 2013 se je v okviru 1. skupine udeležencev PVSP 2013 razvilo 7 novih podjetji. Tako imamo v Savinjski regiji naslednja nova podjetja: - Grajske sanje, Tanja Jernejc, s. p.; - Supleks, trgovina in pravne storitve, Mihael Centrih, s. p.; - Klub zdravja in dobrega počutja Žalec, Primož Tratnik, s. p.; - Agencija Nesa, pravno in nepremičninsko svetovanje, Saša Knez, s. p.; - Forma, Center za razvoj kompetenc, Svetlana Lazovic, s. p.. - Moja beseda, Barbara Skralovnik, s. p. - Glas citer, Jasmina Levičar, s. p.; n n L r '^Š,-.___.) ' (j Grajske sanje, posredništvo pri prodaji in ostale poslovne storitve, Tanja Jernejc, s.p. Su }l P* 1 * - H i T^^sld^folH, V - V^PSOBOTOCM,« ; Obnova vodovoda in plinovoda Čas za dokončanje del do božiča - Zaradi dotrajanega vodovoda v povprečju dve okvari letno CELJE - Zaradi obnove vodovoda in plinovoda je bila minuli konec tedna popolna zapora odseka Ljubljanske ceste, še nekaj tednov pa bo trajala delna zapora prometa na Ljubljanski cesti od uvoza k policijski postaji do križišča z Gregorčičevo ulico. Delna zapora je urejena tako, da morajo vozniki, ki se pripeljejo iz središča mesta, v križišču pri Vrtnici zaviti levo v vzporedno Trubarjevo ulico, vožnja iz smeri Čopove ulice v središče mesta pa je enosmerna po Ljubljanski cesti. Gre za zahtevno, 700 tisoč evrov vredno naložbo, ki so se je skupaj lotili v javnih podjetjih Vodovod-kanalizacija Celje (Vo-Ka) in Energetika Celje. V celoti bo obnovljen 800 metrov dolg cevovod od Gla-zije ob Ljubljanski cesti do križišča Cankarjeve in Gub-čeve ulice, sočasno z obnovo vodovoda na tem območju pa obnavljajo tudi plinovod. Dela na gradbišču v prvih treh tednih napredujejo po časovnem načrtu, končana pa naj bi bila predvidoma do letošnjega božiča. Bolj natančne napovedi so praktič- no nemogoče, saj je hitrost, s katero bodo delavci podjetja Gradnje Polak opravljali delo, odvisna od vremena. Najprej bodo obnovili oba komunalna voda in zgradili pripadajoče objekte ob Ljubljanski cesti vse do poslopja Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, potem se bodo vrnili k spomeniku Vojna in mir na Gledališkem trgu in kopali naprej po Vodnikovi in Cankarjevi ulici do križišča z Gubčevo ulico. Ker gre za območje starega mestnega jedra, lahko naletijo tudi na kakšno arheološko najdbo, vendar naj bi obnovo končali do božiča. Zaradi okvar in varčevanja Kot pojasnjuje direktor podjetja Vo-Ka Marko Cvi-kl, sta bili v zadnjem času na tem cevovodu vsako leto po dve večji okvari. Te niso povzročale samo velikih stroškov vzdrževanja, ampak je bila motena tudi oskrbo s pitno vodo. Namesto za »krpanje« so se tako odločili za zamenjavo problematičnih PVC-cevi, kakršne so vgrajevali v 80. letih prejšnjega stoletja. Nadomestili jih bodo s Delna zapora prometa po Ljubljanski cesti bo trajala še nekaj tednov. Oba komunalna voda so začeli obnavljati v križišču z Gregorčičevo ulico, cevi pa bo treba zamenjati vse do poslopja Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko. cevmi iz duktilne litine, ki je veliko bolj obstojen material. Sicer okvare na primarnih in sekundarnih cevovodih v upravljanju podjetja Vo-Ka niso tako redke, saj jih letno naštejejo okrog 200. Obnovo najbolj kritičnih odsekov pa načrtujejo glede na starost, pogostost okvar, količin izgubljene vode, vgrajenih materialov ... ter posledično prihrankov, ki jih pričakujejo po obnovi. Ker je bil na tem območju že precej zastarel tudi plinovod, so se v naložbo vključili še v podjetju Energetika. Sočasna izvedba vzdrževalnih posegov v komunalno infrastrukturo namreč ne pomeni le tega, da mesta ne bo treba dvakrat razkopavati, pač pa dela občutno poceni in omo- goča tudi bolj celovite rešitve. Obstoječi plinovod in hišne priključke na tem območju bodo zamenjali s sodobnimi in tehnično ustreznejšimi polietilenskimi cevovodi, ki zagotavljajo več kot 50-letno zanesljivo obratovanje. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA PRVI PRAVI TOTALNI HERBICID! Vodotopni koncentrat (SL). Vsebuje: 2,4-D, 160 g/L + Glifosat, 240 g/L KYLEO" je kombinacija dveh dopolnjujočih se aktivnih snovi z različnima mehanizmoma delovanja za vidno hitrejše in močnejše delovanje ob nižjih koncentracijah glifosata - DVOJNA MOČ PROTI PLEVELOM, IZJEMNO UČINKOVIT PROTI PRESLICI! Uporaba v sadovnjakih v odmerku 3-5 L/ha (30-50 mL na 100 m2) odvisno od vrste plevela. Tretira se enkrat v rastni sezoni. Odsvetuje se tretiranje v času cvetenja sadnega drevja in prvo leto po sajenju. " CINKARNA Svetovanje: Vili Kurnik 051 367 008 NA KRATKO Deset let Zmajčkovega abonmaja KOZJE - Abonma za otroke bo konec letošnje sezone obeležil deset let obstoja. V šolskem letu 2004/05 ga je prvič organiziral Marjan Marinšek v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo in ga poimenoval Zmajčkov abonma. Marjan Marinšek, kulturnik, pisatelj, zbiratelj narodnega blaga, ustvarjalec izvirnih zbirk, glasbenik, popotnik, publicist in igralec, ki je znan tudi kot začetnik Pikinega festivala, je bil gonilna sila Zmajčkovega abonmaja, zelo rad pa je tudi nastopal pred otroškim občinstvom v Kozjem. Po začetku osme sezone je občane razžalostila novica o njegovi smrti, v tamkajšnji osnovni šoli pa so se odločili, da bodo tradicijo abonmaja ob pokroviteljstvu Občine Kozje nadaljevali. Po koncu letošnje sezone, katere pokroviteljica je Občina Kozje, bo v Kinodvorani Kozje odigrana že dvainšestdeseta predstava v izvedbi štiriindvajsetih različnih gledališč oziroma posameznikov. TV Pod streho še zadnja vežica ŠMARJE PRI JELŠAH - Poslovilna vežica na Sladki Gori bo do konca meseca dobila novo podobo. To bo zadnja od vežic, ki je v občini še čakala na obnovo. Vežica na pokopališču Sladka Gora je bila stara več desetletij in nujno potrebna prenove. Zdaj ne bo le v celoti obnovljena, temveč bo tudi večja in bolj funkcionalna ter bo omogočala dostojno slovo od pokojnih. Novo podobo bo dobila tudi okolica objekta, dela, ocenjena na okoli 150 tisoč evrov, pa bodo predvidoma končana že do bližajočega se dneva spomina na mrtve. Šmarska občina je v zadnjih letih uspela celovito obnoviti vseh sedem poslovilnih vežic, zdaj jo čaka še nekaj manjših del v njihovi okolici. AD Ne za povišanje plače VRANSKO - Svetniki so na zadnji seji zavrnili predlog občinske uprave, da bi direktorici zavoda Suzani Felicijan Bratož, ki je za polovični delovni čas zaposlena v občinski upravi in za polovični kot direktorica zavoda, zvišali plačo. Občinska uprava je predlagala, da bi direktorici, ki je prevzela del obveznosti sodelavke, potem ko je ta odšla na porodniški dopust, mesečno zvišala plačo za 50 evrov. Svetniki se s tem niso strinjali. Menijo namreč, da morajo tudi javni uslužbenci deliti usodo družbe, nenazadnje tudi v občini Vransko, kjer socialne razmere niso zavidljive. Prav zaradi tega bi bilo po njihovem mnenju nedopustno, da bi pristali na dvig direktoričine plače. ŠO Likvidacijskega upravitelja zaenkrat ne bo Več scenarijev za reševanje dijaškega doma, a nič se ne bo zgodilo čez noč CELJE - Reševanje finančnih težav in neurejenih razmer v dijaškem domu otežuje dejstvo, da je dom praktično že od začetka poletja brez vodstva, saj je ravnateljica Milena Čanžek zaradi resnih zdravstvenih težav v bolniškem staležu. Predsednik sveta zavoda Primož Posinek je v zadnjem mesecu iskal nekoga, ki bi začasno prevzel pooblastila za vodenje dijaškega doma, vendar ni bil uspešen, zato se je na šolsko ministrstvo obrnil s predlogom, naj država imenuje likvidacijskega upravitelja. Na ministrstvu pojasnjujejo, da nimajo zakonskih pristojnosti, da bi lahko imenovali likvidacijskega upravitelja, saj je Dijaški dom Celje »samostojen pravni subjekt, ki ima poslovodni organ in organ upravljanja«. Svet zavoda je torej tisti, ki lahko razreši ravnateljico in imenuje vršilca dolžnosti, v kolikor presodi, da za to obstajajo zakonski razlogi. Na ministrstvu še dodajajo, da v nastalem položaju intenzivno iščejo najustreznejše rešitve, seveda v sodelovanju z zavodom in tudi drugimi v Celju. Sam način urejanja razmer v dijaškem domu še ni povsem dorečen, čeprav je bila na ministrstvu že »sprejeta odločitev, da Dijaški dom Celje preneha delovati v celoti kot pravni subjekt z ukinitvijo in likvidacijo, ministrstvo pa bo vladi kot ustanoviteljici posredovalo predlog o izdaji sklepa o prenehanju«. Posebna delovna skupina Delovna skupina na ministrstvu je proučila položaj dijaškega doma z različnih vidikov. Preverili so gibanje vpisa, poslovanje, v kakšnem stanju sta oba stolpiča in splošno izvajanja javne službe, za kar je opredeljena nastanitev dijakov in študentov, in domske tržne dejavnosti. Vpis v dom se je od 457 dijakov v šolskem letu 2002/03 zmanjšal na 132 dijakov lani in 114 letos. Dom je tako občutno prevelik, glede na to, da je bil tudi zelo slabo vzdrževan, pa so bili zadnja leta potrebni dragi interventni posegi, za katere je vodstvo črpalo denar tako iz proračunskih sredstev kot iz tržne dejavnosti. Zdaj je dom že dalj časa nelikviden, vendar v ministrstvu dijakom in študentom zagotavljajo, da bodo v njem lahko ostali do zaključka šolskega leta. Kdo odloča? Letošnje šolsko leto bo torej treba prebroditi, in to s čim manj pretresi. V ministrstvu razmere očitno dobro poznajo, a razlog za podajanje odgovornosti med ministrstvom in svetom zavoda je v zakonodaji - ta namreč daje vsa pooblastila za ukrepanje svetu zavoda. Razrešitve razmer v dijaškem domu ni pričakovati čez noč. Vsi scenariji (pa naj gre za morebiten odstop ali razrešitev ravnateljice, op. p.), ki jih ima svet zavoda zdaj na voljo, bi se zavlekli več mesecev. Zato je Posinek kot ene- ga prvih korakov napovedal sejo sveta zavoda, na kateri bo med drugim od ravnateljice zahteval, da mu zagotovi poročilo o finančnem poslovanju doma v letošnjem prvem polletju, sam ga namreč od računovodkinje ne more dobiti. Kot še pravi, bo treba biti pri vseh postopkih zelo previden in ravnati natančno po črki zakona, pa čeprav je »ta včasih skregan sam s seboj«. Posledica tega je tudi trenutni ping pong med Ljubljano in Celjem ter dejstvo, da tudi država nima v rokah vzvodov odločanja. IVANA STAMEJCIC Eden od razlogov, da se bodo tudi v svetu zavoda težko poenotili okrog posameznih rešitev, je že sama sestava 13-član-skega sveta zavoda. V njem ima namreč država kot ustanoviteljica in lastnica dijaškega doma zgolj dva člana, mestna občina pa enega. Preostalih deset mest je porazdeljeno med zaposlene, ki imajo pet predstavnikov, tri imajo straši dijakov in dva dijaki, ki bivajo v domu. Pripravljeni na obnovo ceste v Šentrupertu LAŠKO - Občina je končno pridobila soglasja za odkup zemljišč v Šentrupertu. To je bila namreč največja ovira za začetek obnove tamkajšnjega vaškega jedra. Kljub temu vaškega jedra še ne bodo začeli obnavljati, saj morajo pridobiti še denar. Vrednost obnove je ocenjena na 987 tisoč evrov. Obnoviti nameravajo 630 metrov vozišča z meteorno kanalizacijo, zgraditi pločnik, urediti skoraj 500 metrov javne razsvetljave, na novo zgraditi priključke lokalnih cest in zgraditi novo avtobusno obračališče ter dve parkirišči za osebna vozila. Cesto, ki jo bodo obnavljali, vzdržuje direkcija za ceste, zato morajo strošek obnove uskladiti z Ljubljano. Predvidoma naj bi bil strošek direkcije za ceste 830 tisoč evrov, pogajanja naj bi se začela v teh dneh. Preostalih 157 tisoč evrov bo morala plačati občina. V občini zdaj čakajo na razpise, na katere bi lahko prijavili obnovo vaškega jedra. ŠK Kanalizacija v manjše kraje LJUBNO - V zaselkih Juvanje in Radmirje je podjetje Žveplan začelo graditi kanalizacijo. Gre za projekt, vreden približno milijon evrov, kar tri četrtine pa bo evropskega denarja. V Juvanju že kopljejo jaške in polagajo cevi za primarni kanalizacijski vod. Zaradi del je v kraju nekoliko spremenjen prometni režim. V občinski upravi občane prosijo za strpnost in razumevanje, sicer pa so pred začetkom del pripravili več uskla-jevalnih sestankov. V Juvanju bodo poleg kanalizacije obnavljali vodovod, nato pa bodo s kanalizacijskim sistemom opremili še Radmirje. Dela naj bi zaključili julija prihodnje leto. US Nova kolesarska steza PODČETRTEK - V občini so odprli novo kolesarsko stezo med Golobinjekom in Selami, ki je ob cesti proti virštanj-skim goricam. Več kot tri kilometre dolga kolesarska steza je stala šeststo tisoč evrov, večina denarja je iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Gradnja kolesarske steze je bila povezana s saniranjem plazu ob njej, kar je omogočila državna direkcija za ceste. Sanacija plazu je stala dodatnih 70 tisoč evrov. Novo kolesarsko stezo sta odprla župan Peter Misja in direktor direktorata za regionalni razvoj in evropsko sodelovanje Marko Drofenik. Na območju izrazito turistične občine Podčetrtek so pred tem zgradili kolesarske steze Pristava pri Mestinju-Vonarje, Podčetrtek-Olimje in Podčetrtek-Imeno, ki je del daljinske kolesarske steze. BJ V zdravstvu še kar politika MOZIRJE - Na zadnji seji je župan Ivan Suhoveršnik z dnevnega reda umaknil dve točki, ki se navezujeta na Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom, točki pa naj bi obravnavali na prihodnji seji. Ceprav se je večina svetnikov z umikom točk strinjala, je opozicijski svetnik Samo Kramer želel dodatna pojasnila, saj so odloka v predlani obliki že sprejeli v pristojnih odborih. Kot je omenil, ga skrbi, da svetniki nimajo popolnih informacij. Po pojasnilu župana Suhoveršnika je sporno, ker naj bi širitev zdravstvene postaje v Nazarjah vodil zavod in ne občina. Umik točk je bilo največje razočaranje za v. d. direktorice zavoda Darjo Es, ki je izrazila tudi razočaranje nad mozirskimi svetniki, češ da jih premalo skrbi usoda javnega zdravstva v Zgornji Savinjski dolini. US NA KRATKO Za ohranitev dreves CELJE - Ob ponovni napovedi, da bo treba ob obnavljanju Stanetove ulice na trgu pred Mestnim kinom Metropol podreti štiri platane, je konec minulega tedna skupina meščanov sestavila peticijo Za ohranitev dreves v Celju. V njej so opozorili na škodljivost sekanja dreves kar »povprek«, na nedopustno nadomeščanje obstoječih dreves z novimi, če so prva zdrava, in na to, da je bilo letos v knežjem mestu po nepotrebnem posekanih že preveč dreves. Peticijo lahko Celjani podpisujejo na več različnih lokacijah v mestu, samo spletno različico pa je do torka popoldne podpisalo več kot 380 ljudi. Celjanka Irena Ašič si že dolgo prizadeva za čim več dreves in zelenja v mestnem središču, pri tokratni peticiji pa izpostavlja še nujnost, da se ob tako pomembnih vprašanjih posluša in upošteva mnenje stroke, meščanom pa pravočasno razložijo razlogi, zakaj brez podiranja dreves ne gre. Kot pojasnjujejo v mestni občini, bodo platane pred Mestnim kinom Metropol ostale, le prvo drevo na severni strani, ki je bilo pred leti poškodovano med požarom in je zato v notranjosti votlo, bo treba podreti. Dreves v Savinovi ulice niso posekali, pač pa so spravljena v hrambo in jih bodo novembra, ko je najprimernejši čas za saditev, znova vrnili v mesto. Prav tako ni predvidena odstranitev dreves na Glavnem trgu. IS (V ENERGETIKA CELJE Dvorana ne bo zastonj NAZARJE - V nazarski športni dvorani doslej domačim klubom, ki so prostore uporabljali za vadbo, niso zaračunavali najema. Poslej bo verjetno drugače, saj so svetniki že obravnavali cenik in pogoje za uporabo in najem športne dvorane. Tudi po novem predlogu bi bila uporaba dvorane za otroke in mladino brezplačna. Vseeno je predlog med nekaterimi svetniki zbudil precej negodovanja oziroma so opozarjali, da športni klubi najemnine niso upoštevali v svojih proračunih. Znalo bi se celo zgoditi, da bi kateri od klubov prenehal delovati. Vseeno so svetniki potrdili cenik za to šolsko leto ter sklenili, da mora upravljavec dvorane voditi točno evidenco uporabe, občinska uprava pa mora pripraviti predlog celovitih sistemskih rešitev upravljanja športa v občini Nazarje. US Zapleti zaradi protipoplavnih del LUČE - Slišati je mogoče vse več opozoril, da naj bi bila dela, ki jih izvajajo v sklopu projekta Zagotavljanje poplavne varnosti v porečju Savinje, izvedena brez potrebnih dovoljenj. V Lučah dela izvajajo v dveh delih. V prvem so uredili in protipoplavno zaščitili območje ob izlivu Lučnice v Savinjo, v drugem delu pa naj bi uredili še odsek Savinje v središču kraja. Med občani je mogoče slišati, da naj bi bila dela v prvem delu izvedena na črno, saj izvajalci naj ne bi pridobili gradbenega dovoljenja. Kot so pojasnili v Upravni enoti Mozirje, to ne drži, saj je bilo gradbeno dovoljenje za izvedbo prve etape zagotavljanja poplavne varnosti na območju Luč že izdano. Zagotovo pa se zapleta z izvajanjem del v drugem delu, saj so tudi v upravni enoti po pregledu vloge, prilog in ponovne dopolnitve projektne dokumentacije še vedno ugotovili pomanjkljivosti. Pisno so zahtevali dopolnitev projektne dokumentacije za pet podrobnosti. Rok za dopolnitev vloge je 15. november. Kot je mogoče slišati, imajo največ pripomb lastniki zemljišč, a tudi v Ribiški družini Ljubno zahtevajo, da se dosledno spoštuje zakonodaja in da se pred vsakim novim posegom v Savinjo pridobi gradbeno dovoljenje. US NA KRATKO Male še bolj v minusu SOLČAVA - Po izračunih, ki so jih pripravili v Združenju občin Slovenije, bi nov predlog financiranja najbolj oškodoval eno najmanjši slovenskih občin. V Solčavi bi po teh izračunih prejeli več kot 200 tisoč evrov oziroma skoraj tretjino manj denarja kot doslej. Precej manj denarja za sofinanciranje primerne porabe, več kot 12 odstotkov, bi prejeli tudi v Občini Luče, najmanj, z manj kot odstotkom, pa bi bila oškodovana Občina Mozirje. Kot kažejo izračuni združenja, bi nekatere mestne občine, tudi Celje in Velenje, po novem predlogu financiranja prejele več kot 7 odstotkov več denarja. US Gojijo semena prihodnosti BISTRICA OB SOTLI - Semena prihodnosti - spodbujanje podjetništva mladih je projekt, ki ga tamkajšnje mladinsko društvo od letošnjega marca izvaja s partnerji. Oktobra so po osnovnih šolah začeli izvajati podjetniške delavnice. Projekt, sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je namenjen izboljšanju zaposlitvenih možnosti in dvigu ravni podjetniškega kapitala med mladimi na posavskem podeželju. Na delavnicah po osnovnih šolah učenci z mentorji razvijajo najboljšo podjetniško idejo, ki jo bodo predstavili ob koncu projekta konec maja. Ta konec tedna pa mladinsko društvo pripravlja intenzivno podjetniško delavnico za mlade, na kateri bodo med drugim spoznali, kako preveriti poslovno idejo in pripraviti poslovni načrt, približali pa jim bodo tudi veščine marketinga in nastopanja. TV Od drobtinice do kosila ROGATEC - Številne gospodinje in prostovoljke ter prostovoljci so pretekli konec tedna sodelovali v akciji šmarskega združenja Rdečega križa Drobtinica. Gre za tradicionalno akcijo, njen izkupiček pa bo namenjen tudi rogaškim otrokom iz socialno ogroženih družin. Rogatec je le eden od štirih krajev, ki jih je že enajstič obiskala Drobtinica. Gospodinje so pripravile številne domače dobrote, od kruha, mlincev in testenin do peciva, marmelad in sokov, ter jih na stojnicah menjale za prostovoljne prispevke. V Rogatcu, Rogaški Slatini, Podčetrtku in Podsredi je Rdeči križ skupaj zbral dobrih 2.670 evrov. Tako bo lahko kupil 1.340 šolskih kosil za otroke iz socialno šibkejših družin, ki obiskujejo osnovne šole v Rogatcu, Rogaški Slatini, Lesičnem in Podčetrtku. AD Varneje po soseski VITANJE - Občina je sredi septembra začela prenavljati ulico v naselju Štajnhof - Ta bo dobila tudi nov pločnik. Projekt je vreden približno sto tisoč evrov, denar zanj pa je občina pridobila po 23. členu Zakona o financiranju občin. Obnova poleg gradnje pločnika zajema tudi zamenjavo dotrajane javne razsvetljave. Izvajalec del, podjetje Marguč iz Slovenskih Konjic, naj bi prenovo končalo do konca oktobra. TV Za boljšo protipoplavno zaščito BRASLOVČE - Na povabilo župana Branimirja Strojan-ška so strokovnjaki razpravljali o realizaciji protipoplav-nih ukrepov na Savinji na območju občine Braslovče v letih 2013 in 2014 ter upravljanju z Žovneškim in Bra-slovškim jezerom. Posledice pogostih poplav in suše so bile razlog za strokovni posveta, ki ga je sklical braslovški župan. Poleg pristojnih predsednikov občinskih odborov za kmetijstvo, gospodarstvo in okolje so se ga udeležili še predstavniki Kmetijske zadruge Braslovče, imetniki vodnih pravic na Žovneškem jezeru, Ribiške družine Šempeter, Agencije Republike Slovenije za okolje, podjetja Nivo in ministrstva za kmetijstvo in okolje. Po uvodni predstavitvi problematike so sodelujoči podali predloge prednostnih rešitev sanacij po poplavah, ki pa so vezane na predvidenih 200 tisoč evrov državnih proračunskih sredstev. Občina Braslovče se je zavezala, da bo pripravila predlog protokola obratovanja in upravljanja z Braslovškim jezerom in tudi letuške struge. Prav zaradi nepravočasnega in nekoordiniranega komuniciranja je v preteklosti prepogosto prihajalo do slabe volje in nepotrebnih škod ob poplavah. LK Praznik jabolka v presežkih Izbrali sadjarja leta in pripravili tekmovanja, posvečena jabolku KOZJE - V soboto in nedeljo je bil višek prireditve Praznik kozjanskega jabolka, ki so jo pripravili že štirinajsto leto. »O letošnjem lahko zopet govorimo v samih presežkih,« je prireditev komentirala Valerija Slemenšek iz zavoda Kozjanski park, kjer prireditev pripravljajo. Razstavljavcev in obiskovalcev se je kar trlo. Na dvodnevnem sejmu, ki ga v zavodu imenujejo »okoljski sejem z dušo«, so se obiskovalci od blizu in daleč sprehajali med 140 stojnicami, kjer se je predstavilo kar 170 razstavljavcev. Kupiti je bilo mogoče jabolka, sire, bučno in oljčno olje, zeliščar-ske izdelke, kruh in pecivo, predstavili so osnovne šole, društva, različna zavarovana območja. Sejem so spremljale številne druge prireditve, od razstave gob do družinskega kolesarjenja Z jabko na kolo, fotografskega ex-tempora Kozjansko jabolko, različnih športnih prireditev. Natančnost. Tekmovanje v najdaljšem jabolčnem olupu. Imajo kolektivno blagovno znamko Prireditve so se vrstile ves teden, v soboto dopoldan je Praznik kozjanskega jabolka še uradno odprl minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki je med drugim podelil prvim trem prejemnikom pravice rabe kolektivne blagovne znamke Sožitje - Kozjanski park. Nekdanjo znamko za označitev proizvodov zavoda Kozjanski park so preoblikovali tako, da je postala kolektivna ter jo lahko pridobi kdorkoli iz biosfernega območja Ob-sotelja in Kozjanskega. Za potrditev kakovosti in okolju prijaznega porekla proizvoda je seveda treba izpolniti pogoje pravilnika. Prvi trije, ki so v okviru prireditve Praznik kozjanskega jabolka pridobili pravico rabe kolektivne blagovne znamke so Martin Šmalčič in Jurij Krivec za ekološko pridelavo hrane ter Marko Kostanjšek za okolju prijazno rezbarsko obrt. Pri nagrajencu redke sorte jabolk Na Prazniku kozjanskega jabolka je bil seveda v ospredju ta sadež. Tako so v soboto slovesno razglasili ter posadili na sadjarski prestol najskrb-nejšega lastnika travniškega sadovnjaka. Po ocenjevanju 21 travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega parka je Carjevič leta 2013 je postal Ivan Omerzu iz Dečnih Sel. Omerzu vodi družinsko podjetje ter poleg tega kmetuje na osem hektarjev veliki kmetiji, kjer se ukvarjajo z gozdom in sadjarstvom. »Že takoj ob prihodu na posestvo je mogoče opaziti, da ima lastnik do Kozjanski sadjar leta. Letos so na sadjarski prestol posadili Ivana Omerzuja. sadnega drevja spoštljiv odnos in strokoven pristop,« je opazila strokovna komisija. V njegovem sadovnjaku prevla- dujejo redke stare sorte jabolk in hrušk. BRANKO JERANKO Foto: KOZJANSKI PARK Četrt stoletja upokojencev ZREČE - V večnamenski dvorani so slovesno praznovali 25 let delovanja društva upokojencev. Pripravili so bogat kulturni program, v katerem so nastopili zreški ljudski pevci, najmlajši iz vrtca, šole in srednjih šol ter ansambel Glas. Na prireditvi so med drugim predstavili zgodovino društva. Zreški upokojenci so bili najprej organizirani v pododboru konjiškega upokojenskega društva, nato so se pred četrt stoletja osamosvojili. Med drugim so pripravili dve množični srečanji slovenskih upokojencev na Rogli, in sicer z več kot pet tisoč udeleženci. Prav tako pripravljajo pohode, izlete, srečanja, dopustovanje in obiskujejo bolne člane. Društvo, ki ima več kot šeststo članov, vodi drugi mandat Jože Košir, nekdanji zreški župan. Med slovesnostjo so podelili priznanja za dolgoletno uspešno delo v društvu, ki so jih prejeli skupina ljudskih pevcev, pohodniška skupina, prostovoljci projekta Starejši za starejše, podpredsednik društva Anton Ošlak, tajnica Marija Jevšenak in poverjenik Ivan Naglič. Upokojencem je za 25 let društva čestital tudi župan Boris Podvršnik. BJ O gasilstvu nekoč in danes SLOVENSKE KONJICE - V oktobru, ki je tudi mesec požarne varnosti, gasilska zveza in gasilska društva v občini pripravljajo številne dogodke. Minulo sredo so v Dvorani Konjičanka predstavili zbornik z naslovom Gasilstvo na Konjiškem 1873-2013. Avtor zbornika Florjan Jančič je v njem zajel oris celotne 140-letne zgodovine gasilstva v konjiški občini. Za vsa gasilska društva je pripravil kronike in oris zgodovine krajev, kjer so ta društva nastajala in s tem opozoril na njihovo medsebojno povezanost društev in krajevnih skupnosti. Monografija, ki je izšla v tisoč izvodih, založili pa sta jo tamkajšnja občina in gasilska zveza, vključuje tudi bogato slikovno gradivo. Kot je dejal avtor zbornika, njegov prerez kaže na to, da so bili ljudje že od nekdaj požrtvovalni, da je bilo gasilstvo množično, s prostovoljstvom pa je doseglo zavidljivo raven današnje požarne varnosti. Sicer pa letos številna PGD v občini praznujejo pomembne jubileje, poleg konjiškega društva, ki obeležuje 140 let delovanja, 110 let obstoja praznuje še PGD Loče, 90 let pa PGD Dražja vas in Žiče. TV Rihterjeva prevzela dekansko mesto GORNJI GRAD - Z oktobrom je mesto dekanje na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani prevzela doc. dr. Liljana Rihter, sicer domačinka iz Delc. Rihterjeva, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala za županjo Občine Gornji Grad, je zdaj članica občinskega odbora za proračun in gospodarjenje s premoženjem. Doktorirala je na Fakulteti za družbene vede vsa leta pa je bila zaposlena na Fakulteti za socialno delo, kjer je bila med drugim prodekanja za znanstveno raziskovanje. US V Mestnem kinu Metropol načrtujejo, da bo po digitalizaciji program pestrejši in rednejši, saj ga bodo razširili na ves teden. Še naprej tudi v manjše kinematografe Mestnemu kinu Metropolu uspelo zbrati denar za digitalizacijo - S prenovljeno opremo kmalu tudi v velenjskem kinu CELJE, VELENJE - Časi, ko so kinematografi delovali še v tako majhnih podeželskih krajih, so že zdavnaj mimo. Letos je malo manjkalo, da bi brez nekomercialnega kina ostali tudi v nekaterih večjih krajih. Razlog za to ni spletna tehnologija, s pomočjo katere si lahko posameznik v najkrajšem možnem času naloži še tako nov film, temveč v neizogibni posodobitvi kino-projekcijske opreme. Ker letos ukinjajo 35-milimetrski filmski trak, najstarejši filmski standard, na podlagi katerega so do zdaj kinematografi vrteli filme, je treba vsa kina digitalizirati. Za art in ostala nekomercialna kina po Sloveniji to predstavlja velik finančni zalogaj. Tehnologija je namreč precej draga in obenem nujna za nadaljnje obratovanje. Usoda slovenskih kinematografov, v katerih v prvi vrsti vrtijo umetniške filme za nekoliko zahtevnejše obiskovalce, je tako negotova. Do denarja s posojilom Tudi delovanje celjskega Mestnega kina Metropol je še v prvi polovici leta viselo na nitki, a na srečo je Društvu za ustvarjalnost Filter, ki upravlja s kinom, letos jeseni le uspelo zbrati denar in tako kupiti vso potrebno opremo za digitalizacijo. Celotna investicija nabave kinoprojektorja in zamenjave platna je znašala približno 60 tisoč evrov. Od tega je Metropol tretjino prejel s pomočjo razpisov Slovenskega filmskega centra, za preostali dve tretjini je najel posojilo. Za njegovo odplačilo se v društvu zanašajo predvsem na dobre odnose z javnostjo in na iznajdljivost. Po besedah Sama Se-ničarja, idejnega vodje Metropola, jim je Mestna občina Celje zagotovila, da bo rešila status dvorane, kar bi društvu tudi olajšalo nadaljnje delo. Mestni kino Metropol ima namreč že dve desetletji težave z denacionalizacijo stavbe, v kateri domuje. Ta namreč onemogoča pridobivanje državnih in evropskih sredstev za obnovo zgradbe in dvorane. Na posodobitev kinoopreme slednje po besedah Seničarja na srečo ni vplivalo. Bogatejša filmska ponudba Društvo Filter je stroške projektorja v celoti poravnalo konec septembra. Preden ga bo prejelo, mora v dvorani še v celoti prenoviti kinooperatersko kabino, razširiti line in zamenjati filmsko platno. Seničar pravi, da jim bo vse to uspelo do 8. novembra, ko načrtujejo, da bo v tem znanem celjskem kinu tudi premierna filmska projekcija z novim projektorjem. Za obiskovalce kina naj bila po končani posodobitvi opreme razlika predvsem v sliki filma. Zapriseženi kinofili trdijo, da bo dosedanjo nekoliko mehkejšo sliko zamenjala ostrejša. Definitivno pa bo nov projektor omogočil nadaljevanje filmske ponudbe, ki jo bo Metropol lahko tudi razširil, kar pomeni, da bo program postal pestrejši in bogatejši ter nenazadnje tudi rednejši. Do zdaj je bil le ob koncih tedna, po novem si bodo lahko ljubitelji nekoliko zahtevnejše in praviloma nekomercialne kinopredstave ogledali vsak dan. Največ bo dala občina Tudi v Šaleški dolini se letošnjo jesen ubadajo z digitalizacijo. V Kinu Velenje nameravajo opremo posodobiti, digitalizirati do konca letošnjega leta. Trenutno skupaj s kini iz Slovenj Gradca, s Ptuja in iz Škofje Loke pripravljajo javno naročilo za novo opremo. Ta bo Kino Velenje stala 62.500 evrov, od tega so na razpisu Slovenskega filmskega centra pridobili 22.500 evrov, ostalo bo prispevala Mestna občina Velenje. Kino Velenje namreč deluje pod okriljem Javnega zavoda Festival Velenje, prostore v Hotelu Paka pa najema od Gorenje Gostinstva. Kino, ki obratuje ob koncih tedna, je precej dobro obiskan. V lanskem letu ga je obiskalo več kot 17 tisoč gledalcev. ŠPELA OŽIR ŠPELA KURALT Foto: arhiv NT (GrupA) Utripi mest za lepša središča VELENJE - Mestna občina je v okviru avstrijsko-sloven-skega projekta Utripi mest (City Impulses) gostila 2. mednarodno konferenco Prihodnost majhnih in srednje velikih urbanih središč in mest. V sklopu projekta bodo danes odprli še galerijo na prostem. Osnovni namen projekta je narediti mestna središča lepša, prijetnejša in bolj zanimiva za meščane, obiskovalce in tudi za podjetnike ter investitorje. V okviru tega projekta so Velenjčani pripravili mednarodno konferenco, ki se je končala včeraj. Na konferenci so razpravljali o trženju lokacij mestnih središč, razvoju mestnih četrti, povezovanju kreativne industrije z razvojem mestnih središč, a tudi o tem, kako v mesta privabiti nove prebivalce in investitorje. V galeriji na prostem se bodo odslej lahko predstavljali domači in gostujoči fotografi s fotografijami velenjskih podob. ŠK V spomin na Almo tudi fotografirali ŠTORE - Turistično društvo Štore je minulo nedeljo na Svetini pripravilo tradicionalne Almine dneve. S prireditvijo obeležujejo 12. oktober, ko je bila v tej hribovski vasici pokopana omenjena pisateljica, svetovna popotnica, raziskovalka, poliglotka in teozofinja. Tudi letos je bila rdeča nit prireditve kuhinja pod kozolcem, kjer se je sedem ekip pomerilo v kuhanju golaža v kotličku. Golaž so organizatorji prireditve razdelili med približno 200 obiskovalcev, tekmovalne ekipe pa nagradili z darili in s priznanji. Pripravili so še kmečke igre in podeželsko tržnico, kjer so gospodinje prodajale svoje izdelke. Almine dneve je letos prvič pospremila fotografska razstava. Na ogled so bile fotografije Svetine in okolice, ki so jih fotografi v svoj objektiv ujeli na lanski prireditvi. Omenjena razstava bo pospremila tudi odprtje prenovljenega kulturnega doma, ki bo novembra. TV NA KRATKO Za gledališke in filmske navdušence ROGAŠKA SLATINA - Zavod za kulturo za letošnjo sezono pripravlja tri različne abonmaje. Na svoj račun bodo prišli tako ljubitelji gledališča kot filma. Osrednji gledališki abonma prinaša pet predstav priznanih gledaliških hiš in igralcev. Večina bo obiskovalce nasmejala, saj se obetajo komedije Parole, parole ali ni bila peta, bila je deveta z Laro Jankovič, Sedem let skomin s Sebastijanom Cavazzo in Mojco Funkl ter Tak si s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem. V Rogaško Slatino prihaja tudi predstava Sleparja v krilu Slovenskega ljudskega gledališča Celje, ki je na letošnjih Dnevih komedije med drugim postala žlahtna komedija tako po izboru občinstva kot žirije. Abonenti si bodo ogledali tudi Rokovnjače, narodno igro s petjem po romanu Josipa Jurčiča in Janka Kersnika. Slatinski zavod za kulturo je pripravil tudi otroški abonma, ki prav tako prinaša pet predstav, zvrstili pa se bodo muzikal in lutkovne predstave. Filmski abonma prinaša šest filmov svetovne filmske produkcije. AD Festival Japka ŽALEC - Ne samo na Kozjanskem, slavo jabolkom bodo po novem peli tudi v Savinjski dolini. Minulo soboto so v Novem Celju pri Žalcu prvič pripravili Festival savinjskih jabolk - Japka. Festival so pod okriljem podjetja Zeleno zlato in restavracije Galerija okusov pripravili pridelovalci jabolk in izdelkov iz jabolk iz Spodnje Savinjske doline. Čeprav želijo festival po besedah direktorja družbe Zeleno zlato Gregorja Vovka Petro-vskega razviti po vzoru kozjanskega, je bil enoten datum zgolj naključje. Tokrat so festival zaokrožili v zgolj eno dopoldne, ko je bilo mogoče preizkusiti številne jabolčne dobrote, hkrati pa so lahko obiskovalci poskrbeli tudi za nakup ozimnice. Že prihodnje leto pa naj bi bil festival precej bogatejši, saj načrtujejo celotedensko dogajanje. LK Desetletje ljudskih pevk DOBRNA - V kulturnem domu so v nedeljo praznovali deset let skupine Ljudske pevke Dobrna. Na koncertu, ki je imel naslov Res luštno je tu pri nas, so med drugim prikazali »kožuhanje«. Poleg domačih ljudskih pevk so nastopile skupine ljudskih pevcev iz Tepanja, Reber iz Vinske Gore in Postružeki iz Zreč. Z ljudsko pesmijo so se z Dobrne predstavili še Kvartet Grče in skupini Labirint in Odpev, zaplesali so člani domače folklorne skupine. Ljudske pevke z Dobrne, ki so pripravile koncert, so prejele za svoje delo letošnje občinsko priznanje. V nedeljo jim je na odru znova čestital župan Martin Brecl, predsednica Turističnega društva Dobrna Marija Deu Vrečer jih je počastila s torto. Ljudske pevke so namreč organizirane kot sekcija turističnega društva. Nastopajo na prireditvah po različnih krajih, bile so tudi v tujini, njihove ljudske pesmi so predstavljene že na treh zgoščenkah. BJ Druženje literatov ŠMARTNO OB PAKI - Konec tedna so se v občinskem središču srečali člani literarnih društev s šaleškega, celjskega in koroškega območja. Srečanja sosednjih literarnih društev so že tradicionalna oblika druženja in spoznavanja literatov, letošnjega pa je pripravilo društvo literatov Šaleške doline Hotenja. Za kraj srečanja so izbrali Šmartno ob Paki, kjer pod okriljem domačega kulturnega društva tudi deluje literarna sekcija. Udeleženci so si pri ostankih starega gradu v Šmartnem ogledali predstavo Ravbar-ska vas kulturnega društva iz Gorenja, druženje pa nadaljevali v dvorani Marof Javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki. Izmenjali so nekaj izkušenj s področja svojega ustvarjanja, prebirali so literarne stvaritve in si ogledali film z naslovom Tovariši, ki ga je pred leti režiral Vojko Duletič in govori o rudarjenju v Velenju. US Slikali za lepšo prihodnost otrok VOJNIK - Po več kot 30 letih je turistično društvo ponovno obudilo in združilo umetniške vezi mlajših in starejših slikarjev, ki jih življenje, delo ali zgodovina vežejo na Vojnik. Po tradicionalnem slovenskem zajtrku minulo soboto so si slikarji na fotografijah ogledali različna krajevna obeležja. Kljub dežju so eni odšli na teren, drugi pa v prostore osnovne šole. Tam so si skicirali izbrane motive za svoja dela, ki jih bodo končali v tem mesecu. Uokvirjene slike bodo novembra in decembra razstavili, po razstavi pa bodo podarjena dela prodali v dobrodelne namene. Izkupiček od prodaje bodo namenili šolskemu skladu Osnovne šole Vojnik in s tem pomagali socialno ogroženim otrokom. TV AKCIJA 13 ' 1 Več o pogojih in pokroviteljih »akcije na spletni strani www.radiocelje.com in na Fac^booku Novi tednik in Radio Celje. Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepšihsanj. Ponujamo vsi * za maturantski ples in to povsem brezplačno! Iii Pokrovitelji ■0 f K AVAL I R....... DEIAVNICA MOČE h Id HAIR CENTER DARJA DCk r.o.i Za mično gospodično: Za uglajenega mlad Metražne tkanine po izboru - Gloripops Moškaobleka Lambretta Šivanje maturantske obleke - Barbara Repinšek - Delavnica mode s srajco Ličenje in gelish nohti - Lepotni studio Sodin in kravata Brasim - Kavalir Striženje las in maturitetna pričeska - Hair center Darja Striženje las - Hair center Darja Mame in očetje , maturantskiplesjetudifinančnozahtevenzalogaj.Dovolite,davamgaolajšamo. Izpolnite priloženo prijavnico in se s svojim maturantom potegujte za popolno maturantsko opravo Novega tednika in Radia Celje. Ime in priimek MATURANTKE Naslov Šola Telefon E-pošta Ime in priimek MATURANTA Naslov Šola Telefon E-pošta Id i Pričakujemo hrabrega mladeniča in mla- ■ denk°, saj bomo njuno preobrazbo Spremljali tudi Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomo do 12. novembra do 12. ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali na straneh Novega tednika! maturantko in maturanta, ki ju bodo oblekli in uredili pokrovitelji naše akcije. Zmagovalca nagradne igrefiečakHTiiHniiiHiiliskifiTiesfDbomo razglasili 14. novembra 2013. Uresničili cilj Ko smo se 25. januarja letos v Novem tedniku lotili dobrodelne akcije Za manj bolečin, nismo niti upali pomisliti, da bomo s pomočjo zvestih bralcev in poslovnih partnerjev zbrali resnično zavidljivo vsoto za nakup ultrazvoka. Denar ste nakazovali neposredno na račun Splošne bolnišnice Celje, saj je ultrazvok namenjen tamkajšnji Ambulanti .... V Novem tedniku smo vas skočil navzgor zaradi donaci- k akciji spodbujali s predstavitvijo zanimivih sogovornikov na temo bolečine ter budno spremljali stanje na števcu. Minuli petek nas je še enkrat razveselilo braslovško podjetje Termotehnika in v pičlem mesecu doniralo še enkrat, skupaj 2.500 evrov. Marca je števec krepko po- je podjetja Firšt Rototehnike iz Mozirja, ki je nakazalo na posebej odprt račun pri Splošni bolnišnici Celje 5.555 evrov. In zelo pomembni so vsi drugi zneski, ki ste jih, zvesti bralci Novega tednika, nakazovali po svojih močeh in zmožnostih. Imena tistih posameznikov, ki ste nam objavo dovolili, smo že ob-javilina časopisnih straneh. Ostalim, četudi vemo, kdo je meddobrotniki, se po slovenski zakonodaji ne moremo javno zahvaliti z objavo imena in priimka brez pisnega dovoljenja donatorja. Naj torej velja naša zahvala vsem za sleherni darovan evro. Še dobrodelni likovniki in nogometašice Na zelo ustvarjalen način so se nam z zbiranjem evrov za ultrazvok pridružili tudi šentjurski skavti. Poročali smo o tem, kako so najprej izdelali rože iz papirja in z njimi za ultrazvok iztržili dobrih tisoč evrov. Do konca koledarskega leta bomo dobrodelno akcijo zaokrožili še z Društvom likovnikov Laško in z Ženskim nogometnim klubom Rudar Škale. Toplo vabljeni, da se nam takrat pridružite. Vsak teden bomo vse do izteka koledarskega leta 2013 tudi objavili števec, zato vabilo, da po svojih močeh prispevate vse do izteka akcije, še vedno velja. In prihodnje leto? V uredništvu že razmišljamo o tem, kako in za koga bomo zbirali evre v prihodnjem koledarskem letu. Predlog nam lahko posredujete tudi vi, in sicer na e-naslov tednik@nt-rc.si. UREDNIŠTVO « CeJJezvami Za manj bolečin 0 0 8 4 6 0 0 Ö ^njena raču™ dne 78. 9. 2013 « uttrazvo* -ia boloit» « 'SSigHSgg Stanje «a računu dne 1 Z. 2013 o 0 5 8 5 0 0 0 D 0 0 0 8 S 0 ( —--------— i radunu dne 5.2-2013- ft ft P. 14 KULTURA Nagrado za najboljšega igralca večera je prejela Katja Kutnjak (prva z desne). Zaigrala je v vlogi Kalibana, nečloveškega bitja. Po pravljični komediji sledi burka Novačanova gledališka srečanja so se letos začela viharno, nadaljevala se bodo jezično Konec tedna so se v Celju začela letošnja Novačanova gledališka srečanja, ki jih domače Kulturno-umetniško društvo Zarja Trnovlje že enaindvajsetič zapored pripravlja v spomin na celjskega dramatika Antona Novačana. Po petkovi prvi tekmovalni predstavi so se v soboto dopoldne zarjani že tradicionalno s položitvijo venca na Novačanov grob na vojniškem pokopališču in krajšo slovesnostjo poklonili temu celjskemu dramatiku. Prvi gledališko obarvan večer v Trnovljah je odprl selektor srečanja, novinar, publicist in gledališki kritik Slavko Pezdir. Ta je namreč letos prvič med 26 prijavljenimi skupinami v tekmovalni program izbral pet gostujočih predstav, ki se bodo na trnoveljskem odru predstavljale ob koncih tedna v oktobru in novembru. Kot prvi so se s komedijo Vihar Williama Shake-spearja v režiji Braneta Kraljeviča predstavili člani Kulturno-umetniškega društva Fofite iz Medvod. Predstava je imela zanimivo odrsko postavitev in izvedbo, ki je v marsičem odstopala od običajne odrske vizualizacije. Za igralca večera je komisija občinstva za suvereno odigrano vlogo Kalibana, nečloveškega bitja, izbrala Katjo Kutnjak. Kako je bila občinstvu v celoti všeč predstava, bo znano v soboto, 16. novembra, ko bodo organizatorji razglasili ocene, ki jih bo občinstvo namenilo posameznim predstavam. Ta petek na Novačanova gledališka srečanja prihajajo go- stje iz Slovenske Bistrice s komedijo neznanega avtorja iz srednjega veka z naslovom Burka o jezičnem dohtarju v režiji Nikolaja Vodoška. Gre za srednjeveško francosko besedilo, ki govori o obubožanemu odvetniku, ki ogoljufa krojača. Kljub temu, da gre za dramsko delo, ki je nastalo v srednjem veku, je mogoče potegniti vrsto vzporednic s sodobnim svetom. Člani Kulturnega društva Slomšek so se s to predstavo uvrstili tudi na letošnje državno Linhartovo srečanje gledaliških skupin Slovenije, kjer je Niko Turk za vlogo jezičnega dohtarja prejel celo matička za najboljšo moško vlogo. ŠO Foto: GrupA Fotografije, ki pripovedujejo zgodbo Priznan slovenski fotograf Herman Čater izdal knjigo Stanko Urednica knjige Stanko, ki je izšla pri Mohorjevi založbi, je Tadeja Petrovčič Jerina, ki je na predstavitvi tudi vodila pogovor. Spremno besedo v knjigi je napisal umetnosti zgodovinar Primož Lampič (prvi z desne). i i »Knjiga Stanko se navezuje na avtorje, ki so imeli podoben fotografski pristop kot Herman Čater. Mednje štejemo Rafaela Podobnika, Stojana Kerberja in Oskarja Dolenca. Gre za na kraj in čas izrazito vezano fotografijo. Prav zaradi tega je pričevalna nota zelo pomembna, čeprav ljudi bolj kot ta, privlači čustven vidik fotografij,« pravi umetnosti zgodovinar Primož Lampič. V Domu sv. Jožefa v Celju sta bila prejšnji teden pre-mierna predstavitev še povsem sveže knjige Stanko in pogovor z avtorjem, priznanim fotografom Hermanom Čatrom. Gre za sociološko študijo, v kateri zgodbo namesto besedila govori kar 70 fotografij, na katerih je uprizorjen ostarel možakar pri vsakodnevnih opravilih. Fotografije so Čatru prinesle mednarodni ugled, saj je lani zanje kot drugi Slovenec pridobil naslov mednarodnega mojstra MFI-AP. Na celem svetu je bilo lani nosilcev tega zvenečega naziva le 170. Pokrajinskega fotografa Hermana Čatra je pred leti, ko je potoval po hribovju v okolici Svetine, povsem prevzel ostarel možakar Stanko, ki je sam živel na samotni stari domačiji. Med njima se je vzpostavila nevidna prijateljska vez. Čater je možakarja obiskoval sedem mesecev, vse do njegove smrti, in ga ob tem fotografiral pri različnih kmečkih opravilih, ki so za današnji čas zelo redka. Nastala je serija zanimivih, večkrat razstavljenih in nagrajenih fotografij, za katere marsikdo misli, da gre za likovna dela. Ker fotografije same po sebi pripovedujejo zgodbo in prikazujejo preteklost, ujeto v sedanjosti, se je Čater tudi odločil, da to zgodno na podlagi fotografij predstavi v knjigi. Njena rdeča nit so slovenska ognjišča, ki počasi izginjajo. Knjiga pa je tako vpogled, kako so živel: naši predniki. Oblike sočnejše od besed Spremno besedo je zapisal umetnostni zgodovinar in priznan fotograf Primož Lampič. Ker fotografije pc njegovih besedah odpirajo tihe notranje svetove, kjer so vtisi pomembnejši od smisla in barve ter oblike sočnejše od besed, je v besedilu osvetlil zgolj etnološko, psihološko in socialno-zgodovinsko ozadje fotografij. Kot pravi, imajo Čatrove fotografije dva potenciala - čustvenega in pričevalnega. Mnogo ljudi se namreč odzove na portret starca in na njegove življenj- ske razmere. Po drugi strani imajo te fotografije tudi pričevalno moč. Prikazujejo način življenja v nekem obdobju in okolju. Fotografije imajo tako po besedah Lam-piča na eni strani umetniški, čustveni naboj, na drugi strani pa pričajo tako o kmečki arhitekturi iz 19. stoletja kot o socialnih razmerah na podeželju. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Ambasadorji celjskega glasbenega ustvarjanja Po turnejah v Bosno in Hercegovino ter na Hrvaško v prvem delu letošnjega leta se je Oktet 9, zasedba nekdanjih dijakov Gimnazije Celje - Center, ki deluje pod okriljem alumni društva omenjene šole, v začetku oktobra podal še na dve krajši turneji v Avstrijo in Srbijo. V vzhodnotirolskem mestu Lienz so bili prvi oktobrski konec tedna osrednji gostje tradicionalnega jesenskega festivala Kranzlsingen, v Srbijo pa so odpotovali na povabilo društva Slovencev Triglav Subotica. Prejšnji konec tedna so osvojili srca mednarodnega občinstva, ki je nastop zasedbe v osrednji dvorani subotiške mestne hiše pospremilo s stoječimi ovacijami, dan kasneje pa so z delegacijo II. osnovne šole Celje predstavljali knežje mesto na enem največjih dogodkov za otroke in mlade v Srbiji - prireditvi Mavrica v okviru Dječji danov, ki nastajajo v organizaciji številnih slovenskih društev in Nacionalnega sveta Slovencev, ki deluje v tej državi. Do novega leta so pred fanti še številni koncerti po vsej državi, v drugi polovici letošnje sezone pa bodo odpotovali še na koncertni turneji na Madžarsko in Kanarske otoke, poletni meseci prihodnjega leta pa bodo v znamenju turneje v Kanado in tradicionalne jadralne turneje po jadranskih otokih. ŠO Priporočamo Hiša kulture Celje in njen orkester, edini polprofesio-nalni simfonični sestav v celjski regiji, bosta s to jesenjo bogatejša še za en komorni glasbeni sestav. Nocoj (v četrtek) se bo namreč s koncertom ob 19.30 v veliki koncertni dvorani Glasbene šole Celje javnosti predstavil Trobilni kvintet Hiše kulture Celje. V zasedbi igrajo trobentača Dejan Podbregar in Matjaž Kaučič, hornist Tadej Kopitar, pozavnist Lovro Žgajner in tubist David Kajic. Vsi člani nove celjske zasedbe so študenti oziroma diplomanti glasbenih akademij v Ljubljani, Gradcu in Celovcu ter lavreati številnih tekmovanj v Sloveniji in tujini ter učitelji v glasbenih šolah v Celju, Laškem, Radečah, Hrastniku, Krškem in Kranju. Prvega programa, ki so ga predpremierno predstavili na otroškem koncertu cikla Glasbene sobotnice na začetku oktobra, so se člani lotili velikopotezno in pripravili izbor del klasikov Bacha, Purcella, Vivaldija, Clarka, Musorgskega, Bizeta, Elgarja, Harniesa in izbor popularne in bolj zabavne glasbe izpod peresa J. Straussa ml., Gershwina, Graina, Meachama, a tudi Slovencev Glavnika, Kranjčana in Avsenika. ŠO KULTURA 15 Obetajo se glasbeno-kulinaricne poslastice Letos dva koncertna cikla " ■ "Ifl* 1™ 1! it i " " ' - Ansambel Festine Brass sestavljajo solisti Simfonikov RTV in Slovenske filharmonije ter profesorji na Akademiji za glasbo v Ljubljani in v Deželnem konservatoriju v Celovcu. V knežjem mestu se je prejšnji četrtek začela nova abonmajska sezona Zavoda Celeia Celje. Uvodni koncert letošnje sezone, ki jo bosta zaznamovala dva koncerta cikla, je pripadel priznani slovenski zasedbi Festine Brass. Celjani bodo lahko letos za razliko od preteklih let, ko so bili občasno tudi trije abonmaji, izbirali le med dvema. Bo pa zato zavod ob koncu leta pripravil za vse glasbene sladokusce, ki se obenem radi predajajo tudi kulinaričnim užitkom, glasbeno-kulinarični program. Prvi abonma je koncertni. Tako bodo letos na odrih Celjskega doma, Narodnega doma, Glasbene šole Celje in Starega gradu nastopili ugledni solisti in ansambli iz Slovenije, Argentine, s Škotske, iz Romunije, s Finske in Hrvaške, ki bodo oblikovali komorne umetniške večere koncertnega abonmaja. Predstavili bodo glasbo vseh stilnih obdobij, od barka do sodobnosti. Po koncertu trobilnega kvinteta Festine Brass bodo sledili še koncerti slovenskega basbaritonista Juana Vasleta in pianista Ivana Vombe-rerja novembra, škotske flavtistke Ruth Morley in pianista Scotta Mit- chela decembra, Godalnega kvarteta Gironcolija z Dunaja januarja, slovenskega pianista Petra Milica marca in Saksofonskega orkestra SOS, ki ga sestavljajo najuspešnejši domači in hrvaški najuspešnejši saksofonisti, maja. Sreda, dan za koncert V ciklu GM oder bodo obiskovalci ponovno prisluhnili najuspešnejšim mladim slovenskim glasbenikom, ki so jih za predstavitev izbrali v sodelovanju s strokovno žirijo Glasbene mladine Slovenije. Prvi koncert bo v sredo v Celjskem domu. Nastopila bosta mlada harmonikarja Mirko Jevtovic in Nikolina Furic. Po tem nastopu bo ob sredah vse tja do aprila prihodnje leto sledilo še šest koncertov. Za domače občinstvo bo še posebno zanimiv koncert kvinteta Energico, v katerem nastopa tudi celjski kontrabasist Miha Firšt. Študentje Akademije za glasbo v Ljubljani so se združili prav zaradi želje po sodelovanju v koncertnem ciklu GM oder, v katerem želijo repertoar, napisan za godala in klavir, približati čim širšemu krogu poslušalcev. Letos Zavod Celeia Celje ni razpisal še tretjega abonmaja, ki je bil v preteklih letih namenjen nekoliko lahkotnejšim zvrstem glasbe. Bo pa ob koncu leta pripravil nov glasbeni program, v katerem bodo posebno mesto namenili tudi ku-linariki. Zavod bo namreč pripravil tematska druženja ob hrani in glasbi. Glasbena srečanja bodo ob zajtrku, kosilu in večeri. Cikel bodo Celjani sklenili s piknikom na Starem gradu. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Začenja se bogata abonmajska sezona Sopran in citre odprla Ipavčeve kulturne dneve 2013 Prvi koncert hkrati otvoritveni koncert glasbenega abonmaja Allegro Oktober in november sta v občini Šentjur že nekaj let rezervirana za sklop kulturnih prireditev z naslovom Ipavčevi dnevi, s katerim ustvarjalci počastijo spomin na slovito družino zdravnikov, glasbenikov in domoljubov. Po včerajšnjem koncertu domačink, sopranistke Urške Arlič Gololičič in citrarke Irene Zdolšek se obetajo še trije zanimivi dogodki. Prva prireditev v sklopu letošnjih Ipavčevih dnevov je bila hkrati otvoritveni koncert glasbenega abonmaja Allegro, ki ga letos prvič pripravlja Knjižnica Šentjur v sodelovanju z Razvojno agencijo Kozjansko. Kot je povedala direktorica knjižnice Tatjana Oset želijo z omenjenim glasbenim abonmajem promovirati in oživeti Hišo glasbe družine Ipav- cev. Poudarek vseh štirih koncertov abonmaja v Gustavovem salonu Ipavčeve hiše je izvajanje klasične vokalno-inštrumental-ne glasbe vrhunskih slovenskih glasbenih umetnikov, predvsem v mlajših in manjših sestavih, brez ozvočenja. Vsak izvajalec pa bo izvedel vsaj eno kompozicijo iz repertoarja Ipavcev. Ubrani moški glasovi Po prepletu zvoka citer in soprana bo to soboto sledila že druga prireditev v sklopu Ipavčevih dni, katerih glavni pokrovitelj je Občina Šentjur. Kulturno društvo Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur v sodelovanju s šentjursko izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravlja slavnostni koncert Naši Ipavci. Nastopili bodo združeni moški pevski zbori iz občine in predstavili novo zgoščenko z 12 pesmimi vseh treh bratov Ipavec, kot gost pa bo nastopil sekstet klarinetov PanArs. Ponovitve koncerta bodo še na Ponikvi in na Planini pri Sevnici. Ipavčevim dnevom se tudi letos pridružuje Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, ki sredi novembra pripravlja koncert samospevov Benjamina in Josipa Ipavca, v izvedbi učencev in dijakov osnovnih in srednjih glasbenih šol iz vse Slovenije. Ipavčevi dnevi 2013 se bodo poslovili z razstavo likovnih del Marinke Kerstein, ki jo pripravlja območna izpostava JSKD Šentjur. Razstavo z naslovom Ljubezen skozi čas bo popestrila glasbena predstava kontrabasista Mihe Firšta in hornista Tadeja Kopitarja. TINA VENGUST Z jutrišnjim koncertom Severe Gjurin z akustično zasedbo v dvorani Centra Nova začenjajo v Velenju abonmajsko sezono. Festival Velenje je gledalcem in poslušalcem pripravili kar sedem različnih gledališko-glasbenih abonmajev in abonma A la carte, v katerem si abonenti lahko sami naredijo izbor šestih gledaliških in glasbenih predstav. Dva abonmaja sta namenjena otrokom. Štiri abonmaje so pripravili tudi v Kinu Velenje. Gledališka abonmaja za odrasle ostajata Beli in Zeleni. V Belem abonmaju je letos šest najboljših gledaliških predstav v minuli sezoni. Posebej sta izpostavljena dva režiserja, in sicer Ivica Buljan ter Oliver Frljic. Oba sta režirala po dve predstavi, ki sta v Belem abonmaju. Zeleni abonma je rezerviran za komedijo. Med šestimi abonmajskimi predstavami je tudi predstava SLG Celje, Sleparja v krilu. Pikin abonma je gledališki abonma za otroke, v katerem bo šest predstav. Otroci si bodo med drugim lahko ogledali plesno slikanico za otroke Škrat Sanjavec Plesnega foruma Celje in Mačka Murija v izvedbi SLG Celje. Pester izbor glasbe Festival Velenje je tudi letos pripravil kar štiri glasbene abonmaje. Koncerti abonmaja Klasika bodo v veliki dvorani velenjske glasbene šole. Decembra bo tam nastopil Komorni zbor Ave, januarja prihaja vrhunski pianist Oleg Maršev. V klasičnem abonmaju je sicer šest koncertov. Prvi od šestih koncertov iz abonmaja Klub pa bo že jutri, ko bo nastopila Severa Gjurin. Abonma Klub je zasnovan na etno, latino in džez glasbi in je zelo dobro obiskan. Poslušalce bo letos v tem abonmaju zagotovo navdušila hrvaška etno skupina Primavara, pa tudi slovensko-hrvaško-kuban-ska zasedba El Senores. V abonmaju Obiski in Zlatem abonmaju si bodo abonenti ogledali baletno predstavo in pet oper ter prisluhnili šestim koncertom vrhunskih glasbenikov. Predstave in koncerti teh dveh abonmajev bodo v Ljubljani in Mariboru. Abonmaje za otroke in odrasle so pripravili tudi v Kinu Velenje. Otroci in odrasli lahko izberejo abonma s petimi ali z desetimi filmskimi predstavami. ŠPELA KURALT 16 NAŠA TEMA Hitra rast je lahko tu Kar nekaj podjetij, ki so pred leti sodila v skupino hitrih in drznih, danes ni več - Savinjsko-zasavska regija ima največ zlal Na lestvici sto najhitreje rastočih podjetij savinjsko-zasavske regije je letos na visokem šestem mestu celjski Kapis. Podjetje je v zadnjih petih letih, torej med letoma 2007 in 2012, prodajo povečalo za več kot petkrat. V približno enakem času, kot je bila objavljena lestvica, je celjsko sodišče sporočilo, da se je v Kapisu začela prisilna poravnava. O tem, kaj je zlomilo enega najboljših hitro rastočih podjetij na Celjskem z začetka 21. stoletja, lastnik Iztok Pikl ne želi govoriti. Žal ni edini, ki ga na lestvici in tudi med najboljšimi očitno ne bo več. V preteklih letih je spodrsnilo mnogim. Na srečo je tudi veliko takšnih, ki na lestvici vztrajajo že nekaj let ali napovedujejo, da se bodo nanjo kmalu vrnili. Podjetje Kapis, nekoč največji slovenski veletrgovec s kabli, je bilo zvezda prvih treh izborov za najboljše hi- tro rastoče podjetje v regiji. V letih 2001 in 2002 je bilo med nominiranci, leta 2003 pa je bilo najboljša regijska gazela in bronasta gazela Slovenije. Največji »krivec« za tolikšen uspeh podjetja je bil nakup tovarne kablov v Bosni in Hercegovini, ki je leta 2001 veljal za največjo slovensko naložbo v tej državi. Tovarna, ki jo je obudil od mrtvih, je Iztoku Pi-klu leta 2003 prinesla še eno nagrado. Kot najuspešnejšemu tujemu menedžerju, ki z neposrednimi naložbami krepi obubožano bosansko gospodarstvo, so mu jo podelili bosansko-hercegovski gospodarstveniki. Od leta 2003 Kapisa ni bilo več med najboljšimi hitro rastočimi podjetji v regiji, je pa vsa leta dobro delal, kar je Iztok Pikl rad pokazal tudi z dobrimi avtomobili ali s hišo, ki jo je na celjskih Prekorjah kupil od znanega slikarja Vasilija Četkovica. Vsaj navzven uspešna in svetla zgodba, ki je Leto Nominiranci Zmagovalec regije Slovenska gazela 2001 Engrotuš, Konus Konex, Kostroj strojegradnja, Kac, Intermoda, Kapis Engrotuš Engrotuš - zlata 2002 Engrotuš, Kapis, Arka, Engrotuš 2003 Kapis, Engrotuš, Esot Kapis Kapis - bronasta 2004 Marovt, Bial, Teve, Franck Celje, Pakman Marovt 2005 Engrotuš, Interdent, Pakman Engrotuš Engrotuš - zlata 2006 Dat-Con, Esot, Etra Štore, Aliansa, TCC- transcommerce Dat-Con Dat-Con - zlata 2007 Termotehnika, Rihter, Vitli Krpan, Termotehnika 2008 Monting SK, Uniforest, Viba Monting SK Monting SK - srebrna 2009 Dewesoft, Termotehnika, MIK Dewesoft Dewesoft - srebrna 2010 KLS, Jagros, MIK KLS KLS - srebrna 2011 KLS, Dewesoft, Termotehnika KLS KLS - zlata 2012 Dewesoft, Termotehnika, BSH Dewesoft Dewesoft - zlata 2013 Termotehnika, MOS, Frigotransport Pišek Termotehnika Savinjsko-zasavska regija je po številu prejemnikov najvišjih priznanj za hitro rastoča podjetja v državi najbolj uspešna med regijami. Naše gazele so v trinajstih letih iz Ljubljane prinesle pet zlatih, tri srebrne in eno bronasto odličje. v zadnjih letih očitno dobila »temačno« ozadje, se je končala pred nekaj tedni s prisilno poravnavo. Ali se bo podjetje znova postavilo na noge, je težko napovedati, analitiki njegovega poslovanja dvomijo, da bi bilo to mogoče. In kaj je pravzaprav odneslo nekdanjo gazelo? Analiza poslovanja, ki jo je sodišče objavilo ob uvedbi »prisilke«, razkriva, da so to bila visoka posojila in visoke obveznosti do dobaviteljev ter nizka prodaja. Z lanskih skoraj 19 milijonov evrov prometa je namreč Kapis ob letošnjem prvem polletju treščil na skromne 3 milijone prihodkov in kar štiri milijone evrov izgube. Tako mine slava Kapis ni edino podjetje, ki je omagalo v želji po čim hitrejši rasti. Večine podjetij, ki so sestavljala prvo lestvico hitro rastočih, že dolgo ni med stotnijo najboljših. Mnoga med njimi niso več niti na Rogaška Slatina je bila kar nekaj let prizorišče izbora najboljših gazel savinjsko-zasavske regije. Leta 2002 sta bili med favoriti podjetji Kapis in Engrotuš. Lastnik Kapisa Iztok Pikl (levo) je upal, da bo odličje prišlo v njegove roke, vendar ga je svojemu lastniku Mirku Tušu v Celje odnesel takratni direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek (desno).(Foto: arhiv NT) Leta 2002 je bilo med nominiranci tudi žalsko podjetje Arka. Lastnika Alenka in Dario Šaver sta taki zadnjič sedela v prvi vrsti, rezervirani za najboljše. Od lani sedita na sodniških klopeh, sodijo jima zarai oškodovanja upnikov in pranja denarja. (Foto: arhiv NT) V primerjavi z gazelami savinjsko-zasavske regije, ki so leta 2001 sestavljale lestvico sto najhitreje rastočih, so gazele z letošnje lestvice po rasti veliko bolj umirjene. Prve gazele so v obdobju, ki se je takrat merilo, v povprečju povečale prodajo za 312 odstotkov, letošnje gazele so v zadnjih petih zrasle za 179 odstotkov. Vendar pozor - v istem obdobju, torej med letoma 2007 in 2012, je regijsko gospodarstvo prodajo povečalo le za nekaj odstotkov. Podjetja, ki so na letošnji lestvici hitro rastočih, pozornost. Veliko rast so namreč dosegla v letih torej v času, ko je kriza odnesla marsikoga od ti ljali za steber našega gospodarstva. V primerjav prvih let izbora je tokrat na lestvici le malo sred jetij. S skoraj 70-odstotnim deležem prevladujejo odstotkov je majhnih podjetij. f POGLED! ;uej)S NASA TEMA 17 di past tih gazel v državi seznamu delujočih podjetij. Če ostanemo samo pri nomi-nirancih, je do zdaj najbolj udarilo po gazelah iz prvih let izbora. Podjetje Intermoda iz Šmarja pri Jelšah je bilo na lestvici sto hitro rastočih podjetij v regiji absolutni prvak po rasti prodaje. Med letoma 1996 in 2000 je namreč promet povečalo za kar 1.200 odstotkov. Mimogrede, več kot 1.000-od-stotno rast je v tem obdobju imela tudi turistična agencija Palma, trgovsko podjetje Od A do Ž, ki mu sicer zadnja leta ne gre najbolje, pa je bilo takrat rekorder po kapitalski donosnosti. Intermoda, ki se je ukvarjala s šivanjem hlač, je bila na lestvici tudi v letu 2002, potem je podjetju zmanjkalo sape in sledil je stečaj. Leta 2008 je šlo v stečaj tudi celjsko podjetje Kac, nominira-nec iz leta 2001, med živimi tudi ni več podjetja Pakman, ki je bilo v družbi najboljših kar dve leti. Posebna zgodba je podjetje Arka iz Žalca, tretje najboljše podjetje v regiji leta 2002. Arka, ki se je kot prvi slovenski trgovec specializirala za diskonte in je gradila trgovsko verigo Hardi, je od leta 2008 v stečaju, lastnika podjetja, Alenka in Dario Ša-ver, pa sta se znašla tudi pred roko pravice (več o tem v posebnem članku). Edini z dvema zlatima V zgodbi o gazelah s Celjskega si posebno pozornost vsekakor zasluži Engrotuš. Bil je prvo najboljše hitro rastoče podjetje v regiji in prvega ne pozabiš nikoli. Na izboru najboljše gazele se je leta 2001 v Atomskih toplicah (danes Terme Olimia) zbrala vsa smetana regijskega gospodarstva. Kljub pričakovanju nekaterih Mirko Tuš na prireditev ni prišel, priznanje je prevzel takrat »no-vopečeni« direktor Aleksander Svetelšek. Engrotuš je za zdaj edino podjetje, ki so ga kar dvakrat izbrali tudi za najboljšo gazelo v državi. Prvič leta 2001, drugič leta 2005. Od takrat naprej pa Engrotuša ni več med najboljšimi, tudi med boljšimi ne. Že leta 2007 ga je prehitelo kar sto podjetij. Na regijski lestvici hitro rastočih je namreč zasedel neslavno 101. mesto. Zadnja leta se tudi v Engro-tušu ubadajo s precejšnjimi finančnimi težavami, ki jih poskušajo reševati z odprodajo premoženja. Tako kot še marsikatero drugo podjetje, ki smo ga v minulih letih srečevali na izborih za najboljših gazel, so očitno tudi celjskega trgovca zamajale prevelike ambicije. Če je rast zdrava, bojazni za propad ni V regiji je tudi kar nekaj podjetij, ki jih sicer na lestvicah hitro rastočih ni več, vendar so še vedno tu, še vedno dobro delajo, le njihova rast se je nekoliko umirila. Za mnoge med njimi bi lahko rekli, da gre za podjetja, ki se razvijajo po načelih žlahtnega podjetništva. Kaj to pomeni, je najbolje opisal Bogomir Stra-šek, direktor podjetja KLS z Ljubnega, ki je v letih 2010 in 2011 »kraljevalo« na regijski in tudi državni lestvici najboljših gazel. »Treba se je potruditi za kupce, delati in biti zanesljiv ter držati besedo, spoštovati partnerje, s katerimi delaš, treba je poravnati obveznosti, najprej do vseh drugih, če kaj ostane, ostane v podjetju in šele potem ostane tebi.« Podobno razmišlja še en predstavnik starejše generacije podjetnikov, direktor in lastnik podjetja Monting KS iz Laškega Silvester Knez. Monting KS je bil leta 2008 zlata regijska in srebrna slovenska gazela. »Sem pristaš organske rasti, če pa se podjetje širi s prevzemi, naj to počne z lastnim denarjem in ne s posojili ali z intrigami. Če je rast zdrava, bojazni, da bi propadel kar od danes na jutri, ni. Mlajši sicer na rast gledajo drugače, vendar se je že velikokrat pokazalo, da so tisti, ki so prehitevali, v resnici imeli dokaj žalostno krvno sliko.« Silvester Knez pravi, da jim naziv najboljše gazele ni prinesel kakšnih otipljivih učinkov, je pa to vsekakor bila pozitivna izkušnja in predvsem dokaz, da delajo dobro. Po letu 2008 je kriza nekoliko ustavila rast podjetja, vendar je ves čas delalo dobro in danes je spet blizu rezultatov, kakršni so mu pred leti prinesli nagrado. »Mnogi mislijo, da so dobri le tisti, ki rastejo v nedogled in z velikimi skoki, vendar se hudo motijo,« poudarja Knez. Bo 2013 leto Termotehnike? Če so bila prva leta izbora najboljših hitro rastočih podjetij v znamenju Engrotuša, bi za zadnja leta lahko rekli, da so obdobje Termotehnike. To braslovško podjetje se namreč na lestvici in tudi med nominiranci pojavlja skoraj vsako leto od leta 2007. Ter-motehnika je bila najboljša gazela leta 2007, za najboljšo je bila izbrana tudi letos. Bo temu družinskemu podjetju, ki izdeluje toplotne črpalke in ga že ves čas delovanja zaznamuje hitra, vendar stabilna rast, tokrat le uspelo in bomo že prihodnji teden lahko zapisali, da je savinjsko-zasavska regija dobila še eno zlato gazelo? JANJA INTIHAR Grozi jima večletna zaporna kazen Alenko in Daria Šaver so celjski kriminalisti ovadili januarja leta 2009, po preiskavi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Kot je takrat zapisal Novi tednik, naj bi si osumljena »neupravičeno izplačala navidezen dobiček in s tem oškodovala upnike svojega podjetja za okoli 900 tisoč evrov. Dobiček naj bi prikazovala z lažnimi računovodskimi izkazi, čeprav je bila družba v tistem obdobju že prezadol-žena.« Arka je takrat že bila v stečajnem postopku. Lani decembra sta zakonca Šaver iz vloge »osumljena« prešla v »obtožena«, saj so jima na celjskem okrožnem sodišču začeli soditi ne le zaradi oškodovanja upnikov, ampak tudi zaradi domnevnega pranja denarja. Predobravnalni narok je bil takrat odmeven zato, ker je Alenka Šaver kljubovala sodniku Marku Brišniku, češ da »ne bo stopila na prostor za zaslišanje«. Ko sodnik ni popustil, je vendarle stopila predenj in dejala, da krivde za očitana kazniva dejanja ne priznava. Pred tem je sodišče želelo postopek večkrat začeti, a mu to iz različnih razlogov ni uspelo. Tudi na naroku, kjer Alenka Šaver krivde ni priznala, ni bilo njenega partnerja Daria Šaverja, saj naj bi ravno takrat imel zdravniški pregled. Vendar sodnik opravičila ni sprejel, temveč je njegovo odsotnost štel kot Šaverjevo priznanje krivde. Sojenje še ni končano. V kolikor bi ju sodišče spoznalo za kriva, jima grozi večletna zaporna kazen. SIMONA ŠOLINIČ at prvič in tudi di domnevnega Podjetje Monting SK iz Laškega (na fotografiji je lastnik in direktor Silvester Knez) je bilo leta 2008 najboljša regijska in srebrna slovenska gazela. (Foto: arhiv NT/GrupA/) Leta 2010 so na najvišjih »gazeljih« stopničkah v regiji stali (z leve) Franc Jager iz podjetja Jagros, Bogomir Strašek iz ljubenskega KLS in Franci Pliberšek iz celjskega Mika. Zmagalo je podjetje KLS, ki je tisto leto dobilo tudi državno srebro. (Foto: arhiv NT/GrupA/) si zaslužijo posebno od 2007 do 2012, stih, ki so dolgo ve-i s sto najboljšimi iz njih in velikih pod> mikro podjetja, 26 V savinjsko-zasavski regiji, ki so jo umetno ustvarili v Ljubljani, že vsa leta na lestvicah najboljših gazel, a tudi med nominiranci in nagrajenci, prevladujejo podjetja iz širše celjske regije. Izjema je bilo leto 2002, ko so več kot polovico lestvice sestavljala podjetja iz Zasavja. V času, ko je Tuš zaradi svoje hitre rasti žel največjo slavo, so v podjetju radi povedali naslednjo anekdoto. Veseli zaradi priznanja zlata gazela so za svoje trgovine pripravili nekaj akcij ugodnih nakupov in jih poimenovali »gazelje«. Zasuli so jih klici presenečenih potrošnikov, ki so želeli izvedeti, kje lahko kupijo gazelje meso. VSAK ČETRTEK ob 12.15 radiSoMB 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz OKOLJSKA PERLA Sramota mesta izginja SLOVENSKE KONJICE -Pomožno stavbo dvorca Trebnik v Slovenskih Konjicah, ki je bila dolgo točka mesta, končno obnavljajo. Del območja dvorca, ki je bil nekoč naseljen z osebjem in kasneje s socialno šibkejšimi občani, je bil zadnja leta v razpadajočem stanju. Občina ga je namreč najprej prodala domačemu podjetju Gostinstvo Jelen, ki je imelo velike načrte, vendar se je nato znašlo v težavah. Stavba je začela propadati, zato je občina z velikimi težavami dosegla razvezo pogodbe in poplačala Jelenove upnike. Po dolgih prizadevanjih so konec lanskega leta pridobili evropski denar za sofinanciranje obnove, aprila so z izvajalcem družbo Remont podpisali pogodbo v vrednosti 1,3 milijona evrov. Dela potekajo po časovnem načrtu, dvorec naj bi bil po pogodbi obnovljen do junija prihodnje leto. Izvajalec trenutno med drugim končuje dela na novi strehi, vgrajuje nova okna in začenja dela na fasadi. Prav tako opravlja hidroizolacijska in notranja inštalacijska dela. V obnovljeni stavbi, ki je Od sramote do skorajšnjega ponosa mesta. Pomožno stavbo dvorca Trebnik z zanimivimi arkadami končno rešujejo. blizu glavnega trga, bo štirideset ležišč, med drugim naj bi služila za seminarski turizem. V stavbi, ki bo po novem prilagojena tako, da jo bodo lahko uporabljali tudi invalidi, je približno dva tisoč kvadratnih metrov površin. Konjiška občina se namreč ponaša z listino občine po meri invalidov. BJ Tako je izgledala pomožna stavba dvorca Trebnik pred štirimi leti, ko se je njeno hitro propadanje šele začelo. (Foto: arhiv NT) Prej in zdaj V Ribarjevi ulici vendarle več reda CELJE - Ko smo sredi julija z okoljskim inšpektorjem Janezom Kušarjem in vodjo enote za odvoz odpadkov v Javnem podjetju Simbio Edijem Krajnikom preverjali, kako Celjani odlagajo odpadke in koliko reda je okrog komunalnih zabojnikov, smo naleteli na res črno točko. Daleč od tega, da bi zdaj območje v Ribarjevi ulici sijalo od čistoče, a napredek od poletnega stanja je vendarle tolikšen, da si za spodbudo zasluži našo okoljsko perlo. Črno odlagališče odpadkov v Ribarjevi ulici je bilo za okoliške stanovalce še toliko bolj neprijetno in nevarno, ker so odpadki na njem - ko se jih je nabral dovolj velik kup - preprosto zagoreli. Kljub številnim poizvedovanjem inšpektorju Janezu Kušarju nikoli ni uspelo izvedeti, kdo jih je zakuril. Zato je bil za ureditev območja odgovoren lastnik zemljišča, podjetje Gostinstvo Celje, ki mu je na pomoč priskočila Mestna četrt Dečkovo naselje. V podjetju so poskrbeli za odvoz odpadkov in delno razgrnili zemljino, kjer so se nabirali odpadki. Tam so sicer še vedno kupi vejevja, ki jih bo treba odstraniti, jesen pa je tudi najprimernejši čas, da bi zemljino do konca razgrnili in zasejali s travo. Mestna četrt Dečkovo naselje je v tem času poskrbela za postavitev stebričkov ob Cesti v Lokro-vec in asfaltiranje pešpoti, ki vodi proti Lavi. Na dvorišču za samskim domom so postavljeni zabojniki, še vedno pa manjkajo obvestilne table, da je na tem območju prepovedano odlaganje odpadkov. Če bi v podjetju Gostinstvo Pogled na črno odlagališča v Ribarjevi ulici sredi letošnjega julija Celje poskrbeli še za redno košnjo in striženje žive meje ob Cesti v Lokrovec, bi bila Območju za samskim domom v Ribarjevi ulici do urejenosti še veliko manjka - a še poleti luknjasta makadamska sprehajalna steza je zdaj asfaltirana, ob robu dvorišča so nameščeni stebrički, ki vsaj delno omejujejo dovoz. Odpadki, ki so poleti večkrat goreli, so odstranjeni, še vedno pa je ob živi meji kup zemlje, na katerem se kopiči vejevje. Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepših sanj. Ponujamo za maturantski ples in to povsem brezplačno! Metražne tkanine po izboru - Gloripops Šivanje maturantske obleke -Barbara Repinšek - Delavnica mode Ličenje in gelish nohti - Lepotni studio Sodin Striženje las in maturitetna pričeska - Hair center Darja Moška obleka Lambretta s srajco in kravata Brasim - Kavalir Striženje las - Hair center Darja mš K AVA LIR..... H D HAIRCKNTFR DARJA jlj^LMJI d I Mame in očetje, maturantski ples je tudi finančno zahteven zalogaj. Dovolite, da vam ga olajšamo. Izpolnite priloženo prijavnico in se s svojim maturantom potegujte za popolno maturantsko opravo Novega tednika in Radia Celje. tokratna okoljska perla še bolj upravičena. IS, foto: GrupA Ime in priimek MATURANTKE Naslov Šola Telefon E-pošta / Ime in priimek MATURANTA Naslov Šola Telefon E-pošta Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomo do 12. novembra do 12. ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali maturantko in maturantajki ju bodo oblekli in uredilj pokrovitelji naše akcije. Zmagovalca nagradne igreT ~ bomo razglasili 14. novembra 2013. Tečaka maturantski ples?. P.S . Pričakujemo hrabrega mladeniča in mladenko, saj bomo njuno preobrazbo spremljali tudi na straneh Novega tednika! Februarja 2014 bomo že tretje leto zapored izbirali naj maturantko, naj maturanta! ŠPORT 19 Simon Brus - Peter Kauzer v Celju 2:0 Tudi drugi dvoboj proti svetovnemu prvaku na Špici pripadel Celjanu Peter Kauzer (levo) je s prstom pokazal na svojega naslednika. Je hotel nakazati tudi, kdo bo potoval na olimpijske igre leta 2016? V prvi tekmi za pokal mesta Celja je domači ka-jakaš Simon Brus osvojil prvo mesto. Peter Kauzer je bil komaj tretji, tudi v drugem poskusu na celjski progi je doživel poraz proti Brusu. V lepem, sončnem in celo toplem vremenu, ob odličnem vodostaju Savinje in brezhibni organizaciji tekme ter na nekoliko izboljšani progi na Savinji ob Špici se je zbralo precejšnje število gledalcev. Pri kajakaštvu, ki velja za paradno disciplino veslanja na divjih vodah, je 20-letni Celjan Brus, študent drugega letnika računalništva, že drugič v dveh letih na domači progi na Špici ugnal dvakratnega svetovnega prvaka Petra Kauzerja in si priveslal lepo nagrado, kajak iz polietilena proizvajalca iz Murske Sobote. Novi dež in skale »Od svetovnega prvenstva naprej sem le trikrat treniral in mi je na progi šlo presenetljivo dobro. V spodnjem delu sem imel še nekaj rezerv, toda vse skupaj je bilo dovolj za zmago. Naredil sem >dvojko<, Kauzer pa >štirko<,« je pripovedoval nasmejani Simon, ki je enkrat zadel ob vratca (dve kazenski točki), Kauzer pa dvakrat. Pogoji so bili skoraj idealni, saj je dež povišal vodostaj. »Res je dobro, da je deževalo in popestrilo vse skupaj. Bilo je zanimivo na novi progi, v strugi je zdaj več skal.« Dvakratni svetovni prvak Kauzer še ni uspel premagati Brusa v Celju. »Prvi dvoboj sva tukaj imela pred dvema letoma na članskem državnem prvenstvu. Tudi tedaj mi je šlo dobro od rok.« Vroče za Rio? Zaključek SP je pomenil tudi neuradni konec sezone, toda Brus ni miroval: »Potem sem večinoma tekal, nedeljska tekma je bila bolj za zabavo. Januarja bom začel intenzivno trenirati, v mesecu marcu bom odpotoval v Avstralijo na svetovno prvenstvo mlajših članov. Sledile bodo tekme svetovnega pokala in člansko evropsko prvenstvo.« Na olimpijskih igrah bo državo zastopal le en kajakaš. Lahko pride do presenečenja? »Mislite, da bi v Brazilijo potovala dva?« Ne, to bržkone ne bo možno. Ciljali smo na to, da bo izločil Kauzerja v kvalifikacijah. »To pa bomo videli,« je izstrelil Simon Brus in se še enkrat glasno zasmejal. Še alfa in omega celjskega KKK Nivo Dušan Konda je priznal, da ga tako vedrega še ni videl. Dodajmo pomemben podatek: tudi če bi Kauzer zgolj enkrat zanihal oviro, bi zmagal Brus, saj je imel za 11 sto-tink boljši čas. Zelo visoke uvrstitve Celjski klub pa je pred privlačno tekmo pripravil mladinsko državno prvenstvo. Med kajakaši je bil Celjan Martin Srabotnik drugi, Vid Karner četrti, Teo Karner deveti, Nejc Konda enajsti in Urh Turnšek trinajsti. Srabo-tnik in brata Karner so bili ekipni prvaki, z brezhibnimi vožnjami brez kazenskih sekund. Pri dekletih pa so Celjanke Urška Cimperšek, Nika Teršek in Zala Zano-škar osvojile drugo mesto in morale priznati premoč samo kajakašicam Soških elektrarn. V kanuju je slavil Blaž Zupan, prav tako KKK Nivo Celje. Trener Aleš Ku-der je imel veliko razlogov za zadovoljstvo. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Gostujoči rokometaši so takoj »reagirali«, ko so uvideli, da je Rok Žuran zelo razpoložen. Naklonjenost usahnila Slabo zanimanje za ligo prvakov Čudne strune v zadnjem obdobju ubira slovenski rokomet. Moška reprezentanca je senzacionalno ostala brez nastopa na evropskem prvenstvu, tekmo lige prvakov v dvorani Zlatorog si je proti nemški zvezdniški zasedbi ogledalo nekaj več kot 1.500 obiskovalcev, brez dela pa je spomladi ostal trener državnih prvakov iz Velenja. Branko Tamše, ki je poskrbel za najsvetlejše trenutke Gorenja, bo odslej vodil celjske mladince ... Velenjski trener je imel ponudbe iz Bahrajna, libijske reprezentance in banjaluškega Borca. Odločil se je za 20 kilometrov oddaljeno Celje. Ukrajinci zelo počasni V zadnjih dveh sezonah je bil Tamše prvak z Gorenjem. Odslej bo sodeloval s trenerjem celjske članske ekipe Vladanom Maticem, ki bo kot selektor vodil tudi srbsko reprezentanco. Bil je druga izbira, Ljubomirju Vranješu njegov Flensburg ni dovolil dvojne vloge. Matic seveda ne bi pristal zgolj na vodenje reprezentance. »Iz Celja ne grem, dokler me Pungi ne nažene ...« Ži-dane volje je bil Matic pred sobotno tekmo. Sledil je pričakovan domač poraz z Rhein-Neckarjem (25:28). Žura ni bilo, a se je v 2. polčasu med pomembne člene moštva vrnil Rok Žuran, ki je zadel petkrat: »Po daljšem času sem dobil priložnost in jo dobro izkoristil. Čeprav nisem dvomil vase, mi dodatna samozavest ne bo škodila.« Drevi bo Celje gostovalo v Ukrajini. »Motor je >ful< počasna ekipa. Ogromni so. Graditi moramo zgolj na naši hitrosti.« Vajeni velikih ekip Tudi kapetan Luka Žvižej je bil zadovoljen z drugim polčasom, razočaran pa nad zelo skromnim obiskom dvorane Zlatorog: »Hm. Liga prvakov je posebno tekmovanje in prizadevali si bomo, da bo dvorana spet polna. Gledalcev bi lahko bilo v soboto več. Ne vem, če so razvajeni. Vem, da so vajeni velikih ekip. To Rhein- Neckar zagotovo je. Imamo svoje zveste navijače. Ti so bili v dvorani.« Tako nizkega števila gledalcev ob gostovanju tako kakovostne ekipe doslej v Celju še ni bilo. Mnogi so morebiti razvajeni, ker so prejemali brezplačne vstopnice. Letos bi veljalo vse skupaj ponoviti. Težave imajo namreč domala vsi klubi, ki pobirajo vstopnino. DŠ Foto: SHERPA Najučinkovitejši igralec tekme Flensburg - Gorenje (35:31) je bil Mario Šoštarič z devetimi goli, nekaj izmed njih je bilo zelo atraktivnih. Posebna komisija evropske rokometne zveze je velenjsko desno krilo uvrstila med najboljšo sedmerico kroga. Zalčanke klonile tudi v Golovcu V dvorani Golovec je bil lokalni derbi 4. kroga 1. slovenske lige za rokometašice. Igralke Celja Celjskih mesnin so bile boljše od ekipe Zelene doline Žalec s 30:25. V prvem delu sta se pri domačinkah izkazali organizatorka igre Alja Jankovič in krožna napadalka Maxi Pelikan, v drugem pa Kaja Krebs, ki je dosegla zadnje tri gole svoje ekipe in dokazala, da je fizično odlično pripravljena: »Zelo smo vesele, ker smo po daljšem času le uspele premagati Žalčanke. Upam, da bomo še naprej prikazovale toliko želje in hotenja. S primerno borbenostjo lahko presenetimo tudi Zagorje.« Krebsova, ki kot desničarka igra na desnem krilu - tu se ji, žal, ne obeta prav uspešna prihodnost -, je izkoristila 6 od 7 metov. Trener Rajko Begovič je v prvem poskusu vpisal prvo zmago na lokalnih der-bijih, čeprav v ekipi nima levičarke: »S tem, kar imamo, smo zadovoljni. Vse smo gradili na obrambi. V Zagorju bomo neobremenjeni, saj ne moremo ničesar izgubiti, pridobimo pa lahko veliko.« Brez panike Pri gostjah, ki so v uvodu sezone izgubile lokalni derbi doma proti Velenjčankam, je z mesta leve zunanje napadalke Jasna Turnšek dosegla šest golov (iz 14 poskusov): »Smo v manjši krizi. Lani smo bile tretje, zdaj pa imamo že dva poraza. Toda treniramo dobro in upam, da bo spet vse po starem.« Tudi pri Žalcu imajo v tej sezoni novega trenerja, bivšega selektorja slovenske moške reprezentance Nika Markoviča, ki je ostal brez odlične vratarke Miše Marinček: »Tekma je bila dobra. Celjanke so zmagale zasluženo, imajo več samozavesti od naših deklet. Pri nas ni nič kritičnega, prvenstvo se je šele začelo. Vem, česa smo sposobni in sem prepričan, da bomo izpolnili cilj in se uvrstili v končnico.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Kaja Krebs se je odlično znašla v prelomnih trenutkih, ko je zadevala tudi po prodorih skozi sredino žalske obrambe. On ČDHDT novi tednik 20 OfUnl Št. 46, 17. oktober 2013 V rednem delu deset vročih regijskih derbijev Najboljši igralec Natkovega memoriala Tadej Koštomaj V uvodnem krogu ne bo regijskega derbija. V 2. krogu se bosta pomerila Hopsi in Elektra, v 3. krogu (2. novembra) pa Elektra in Zlatorog ter Tajfun in Hopsi ... Slatinčani in Laščani se bodo v Rogaški Slatini spopadli šele v 8. krogu. (DŠ) V soboto se bo začel prvo-ligaški ples med košarkarji. Tudi v novi sezoni bo celjsko območje zastopalo pet moštev. Zlatorog, Rogaška, Hopsi, Elektra in Tajfun, vsi si želijo uvrstitve v ligo za prvaka, ko se obeta zelo izenačena sezona. Ekipe so odigrale številne prijateljske tekme. Konec tedna je bil v Šoštanju tradicionalni Natkov memorial, ki ga je prepričljivo dobila Rogaška, ko je v velikem finalu kar s 95:56 ugnala domačo Elektro. Novinec v dresu Slatinčanov, center Jozo Br-kic, je bil najbolj učinkovit igralec turnirja; v finalu je dosegel 23 točk. Rogaška je v polfinalu z visokih 113:61 odpravila nepopolne Hopse, Elektra pa z 99:54 Hrastnik. Odlična igralska zasedba Damjan Novakovič, ki je pred začetkom priprav sedel na klop Rogaške, je sestavil odlično ekipo. Tistim, ki so ostali v Rogaški Slatini, so se pridružili Sandi Čebular, Mitja Nikolič Smrdelj, Jure Pel-ko in Jozo Brkič. »Izbrali smo najboljše igralce. Dodali smo, kar je manjkalo. Upam, da smo glede igralnih položajev, kvalitete in človeških lastnostih zadeli v polno. Rezultat se bo pokazal maja. Tedaj bomo videli, ali smo zadeli v polno ali ne,« je dejal trener Novakovič in nadaljeval: »Med pripravami smo naredili vse, kar smo pač lahko. Vse skupaj je obetavno, a zgodba bo povsem drugačna, ko se bo sezona začela.« Glavni cilj Rogaške, ki bo v soboto v prvem krogu gostovala v Domžalah pri Heliosu, je preboj v ligo za prvaka, kjer pa je potem mogoče prav vse. Generalka je uspela Šentjurski Tajfun je na zadnji pripravljalni tekmi s 75:67 ugnal Grosuplje. Trener Ivan Stanišak je med pripravljalnim obdobjem dokazal, da bo Tajfun tudi v novi sezoni vsaki ekipi še kako nevaren tekmec, potem ko je jedro ekipe ostalo, pridružili pa so se Uroš Zadnik, Tadej Horvat, Cameron Hodges in nekateri mlajši igralci. Tajfun bo v soboto pričakal Maribor. Visoki cilji Pričakovano imajo visoke cilje na Polzeli, kjer ima Zadnjo spremembo so opravili v Laškem. Novinec v Treh lilijah je bivši reprezentant Bosne in Hercegovine Milan Miloševic. trener Boštjan Kuhar na voljo najbolj zvenečo ekipo. Samo Udrih, Goran Jagodnik, Daniel Vujasinovič, Luka Dimec ter temnopolta Hugh Gibson Robertson in Richard Jordan bodo zagotovo konkurenti za sam vrh prvega dela sezone. »Cilj je jasen. Uvrstitev v ligo za prvaka. Imamo dobro ekipo, s katero si v letošnji sezoni želimo biti v samem vrhu,« je dejal zdaj že izkušeni or- Brez poraza osmič zapored prvi V prvi celjski ligi malega nogometa je do zaključka preostal le še en krog, končana pa je veteranska liga. Spet je prvo moštvo Klateži Kavarna pri Nejcu, osmič zapored najboljše med veterani. Znova je bilo zelo prepričljivo - tudi v končnici najboljših štirih ekip. Ob koncu je zbralo 49 točk, ŠD Cinkarna 36, Črički 27 in Veflon 24, v spodnjem delu pa TiO2 Cinkarna 24, Janezi 20, Elektro Kerš 15 in Sipro Cetis, zmagovalec v fair-playu, 4 točke. Najboljši strelec lige je Koritnik (ŠD Cinkarna) z 42 goli, sledita Brečko (Klateži) 29 in Lamper (ŠD Cinkarna) 18. DŠ ganizator igre Hopsov Vuja-sinovič. Polzelane v uvodu v sezono čaka gostovanje v Grosupljem. Mešani občutki Tudi šoštanjska Elektra bo v novi sezoni nekoliko spremenjena. Novi trener Ivan Smiljanic bo imel na voljo zelo mlado zasedbo z nekaterimi izkušenimi posamezniki. Slobodan Stanojevič, Žiga Zagorc, Drago Brčina, Andrej Podvršnik in mladi Jan Rizman naj bi bili igralci, ki bodo vlekli voz Ele-ktre. Zdi se, da bo ravno v Šoštanju po prvem delu sezone najtežje doseči ligo za prvaka, ko naj bi nekoliko zaostajali za glavnimi konkurenti, Heliosom, Rogaško, Hopsi in Zlatorogom. Kakorkoli že, sistem tekmovanja bo v novi sezoni drugačen, saj se bosta zmagovalni ekipi v ligi za obstanek pridružili moštvom v konkurenci za naslov državnega prvaka. Elektra bo v 1. krogu gostovala pri Slovanu. Največ menjav Največje spremembe v ekipi so doživeli v laškem Zlatorogu, kjer so vsakoletni cilji več kot jasni. Uvrstitev v ligo za prvaka je nuja, zatem med štiri najboljše v državi. Trenerju Predragu Jačimo-vicu se je kot zadnji pridružil krilni center Milan Miloševič. Gre za 28-letnega in 205 centimetrov visokega igralca, ki je z Zlatorogom podpisal enoletno pogodbo. Nazadnje je nosil dres Budučnosti iz Podgorice, še prej Slobode, Crvene zvezde, Bosne in ciprskega Keravnosa. Novinci v Treh lilijah so še izkušeni Goran Jurak, Tadej Ferme, Matic Sirnik, Nebojša Erkič, Sven Malus in Bojan Jovano-vič. Laščani bodo v soboto gostovali pri novincu v ligi Portorožu. MITJA KNEZ Foto: arhiv KK ZLATOROG Trše od Čelika Košarkarice celjskega Athletea v uvodnem krogu mednarodne regionalne lige ugnale zeniški Čelik, včeraj pa so odpotovale v rajajoče Sarajevo (nogometaši so se uvrstili na SP), kjer se bodo danes že ob 15.30 pomerile z ekipo Play off. Athlete je član Jadranske lige od začetka, na začetku trinajste sezone je zmagal. Navkljub vodstvu za deset točk proti Čeliku je bila končnica razburljiva, na koncu so Celjanke slavile s 67:65. Čestital jim je trener Damir Grgič: »Zbrale so veliko več skokov, toda dovolile, da se gostje povsem približajo, čeprav je razlika znašala že 10 točk.« Marica Gajic je dosegla 15 točk in ulovila 16 odbitih žog pod obročema: »Razveselil me je pogled na tribuno, gledalcev Tavelyn James ni le zelo dobro vodila celjske igre, temveč je v zadnji minuti zadela trojko, nato pa še uspešno zaključila prodor. je bilo občutno več kot lani.« Sarajevčanke, današnje tekmice Celjank, so presenetile z zmago v Beogradu proti Crveni zvezdi. DŠ, foto: GrupA Klateži Kavarna pri Nejcu, z leve stojijo Jernej Rojc, predstavnik pokrovitelja, Boro Simič - Šabac, vodja ekipe, Oskar Drobne, Simon Sešlar in vratar Dani Simič, čepijo pa Drago Adamič, Slavko Brečko, Milan Adrinek in Aleš Kos. Na fotografiji manjkata Andrej Dobovičnik, ki je tudi selektor slovenske futsal reprezentance, in Joviša Kraljevič, ki bo z ekipo All-in prvak tudi v celjski članski ligi. letna opoldanska karta fitnes, skupinska in funkcionalna vadba novi tednik ČDOPT 11 Št. 46, 17. oktober 2013 ŠTORI 2 1 Brez praske v domači ligi Sankakujevci so se prilagajali mladinskemu SP Olimpijski komite Slovenije je podelil priznanje Judo klubu Sankaku iz Celja. Izjemno uspešnemu društvu, ki ga vodi Marjan Fabjan, je bila namreč dodeljena licenca za nacionalni panožni športni center za obdobje med letoma 2013 in 2017. Da pa na Lopati nikoli ne zaspijo na lovorikah, so nemudoma dokazali. Nanizali so zmage v moški državni ligi, za mladinsko SP pa so si priborili osem mest! Odličen moštveni duh Moška ekipa Sankakuja trenutno vodi v 1. slovenski ligi in je na dobri poti proti končnici za prvaka. V uvodnem krogu je v Mariboru s 5:2 premagala Železničar in Duplek, turnir drugega kroga pa je gostila na Lopati in se znova izkazala. Olimpijo so Celjani ugnali s 4:3, Gori-šnico pa s 6:1. Po dvakrat so zmagali Matjaž Trbovc, Tim Toplak in Roki Drakšič, svojo edino borbo je dobil tudi Gašper Jerman. Sankaku si je tako praktično že zagotovil nastop v končnici za prvaka. V Mariboru je v moštvo uspešno vskočil trener Igor Pred dvema letoma so se celjski judoisti veselili naslova državnih prvakov. Zdaj imajo še številčnejši in kakovostnejši kader, zato lahko uspeh ponovijo. Trbovc: »Ja, moral sem pomagati. Zaradi bližajočega mladinskega svetovnega prvenstva nekaterih tekmovalcev nismo želeli izpostavljati. Končnica je že skoraj zagotovljena. Gostovali bomo v Mariboru pri Braniku, zadnji turnir pa bo spet v Celju, ko bomo gostili Bežigrad in Impol. Zdaj lažje dihamo, lahko si privoščimo tudi kakšen spodrsljaj.« V dvorani ni bilo Marjana Fabjana, toda celotno dogajanje je pozorno spremljal skozi okno. Osmerica z Lopate Kar osem mladink in mladincev celjskega kluba bo tekmovalo na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Med 23. in 27. oktobrom se bodo v Stožicah borili Aja Gač-nik Zupanc, Urška Gračner, Klara Apotekar in Tjaša Šala- mun ter Rok Plešnik, Adrian Gomboc, Mihael Žgank in Andraž Špiler. Selektor slovenske reprezentance je Igor Trbovc, ob tatamijih bosta tudi Marjan Fabjan in Urška Žolnir. Na prvenstvu bodo tekmovali judoisti iz kar 91 držav. Ni treba posebej poudarjati, da Sankaku odkrito cilja na odličja. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA) Nihče ni bil razočaran Mlado celjsko hokejsko moštvo spet pokazalo zobe V mednarodni hokejski ligi INL so mladi Celjani na svojem ledu morali priznati premoč Jesenicam s 6:4. Preko Blaža Kneza so pred 350 gledalci sicer povedli že v 28. sekundi, toda nato so gostje dosegli štiri gole zapored. Kasneje je 16-letni Žan Jezovšek zadel dvakrat. En zadetek je dodal še Tim Ograjenšek in Celjani so se približali le na gol zaostanka, potem pa so prejeli še šesti zadetek. Navkljub porazu so prejeli čestitke občinstva. Odločile tudi izkušnje Trener Rok Rojšek ni bil niti malo razočaran nad porazom: »Ko sem pred tekmo gledal jeseniško postavo in jo primerjal z našo, sem menil, da lahko realno pričakujemo visok poraz. Približno deset gostujočih hokejistov je že igralo v ligi Ebel. Jesenice imajo tudi Tomaža Razingarja, ki je odigral verjetno več tekem kot vsi naši fantje skupaj. Če bi jim pred dvema letoma dejal, da bodo že letos igrali proti njemu, mi nihče ne bi verjel. Zato smo lahko zelo zadovoljni s tekmo in z našo predstavo.« Celjski strateg stavi na nabiranje izkušenj. »Spoznali smo, Blaž Knez (št. 9, fotografija je s tekme s Slavijo) je že v 28. sekundi dosegel gol proti Jesenicam. da ko naredimo napako, takoj storimo tudi prekršek za izključitev. Tri gole smo prejeli, ko smo imeli igralca manj. Izkušeni gostje so to znali rutinirano izkoristiti. Odslej moramo biti še bolj pazljivi.« Obisk nad pričakovanji V zadnji minuti je celjsko moštvo pogumno zaigralo brez vratarja. »Ne glede na rezultat in nasprotnika igramo na vso moč do konca, tega smo se naučili v zadnjih dveh letih. To je določena kvaliteta. Sistema, ki ga imamo, se držimo.« Vsi v klubu so lahko zelo zadovoljni s podporo s tribun. »Jesenice so še in vedno bodo Jesenice. V Celju je veliko športnih dogodkov in zato smo pričakovali ne- koliko manj gledalcev. Lepo so nas presenetili in upam, da nas bodo še naprej bodrili v enakem številu,« je zaključil Rojšek, ki bo moral svoje moštvo sedaj popeljati na tri gostovanja - konec tega tedna v Italijo h Grödnu in k Neumarktu v Italijo, naslednji teden pa v Maribor. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Panorama KOŠARKA Pokal KZS, 2. krog, prve tekme: Zlatorog - Ježica 109:53, Hopsi - Slovenj Gradec 106:53, Rogaška - Calcit 106:65, Maribor - Luxuris Celje 73:49. Jadranska liga (ž), 1. krog: Athlete - Čelik 67:65; Gajič, Lisec 15, James, Ha-mrouni 12, Abramovič 9, Potočnik, Osterman 2; Gagič 17, M. Rahmanovič 12. NOGOMET 2. SL, 10. krog: Ankaran - Šmartno 2:2 (1:1); Bizjak (19-11 m, 63-11 m), Šampion - Radomlje 2:6 (2:3); Škoflek (9), Čretnik (23). Vrstni red: Dob 25, Radomlje 22, Veržej 18, Šmartno 17, Aluminij 16, Šenčur 14, Krško 12, Ankaran 9, Šampion 5, Bela krajina 2. 3. SL - vzhod, 8. krog: Šmarje - Šentjur 4:0 (1:0); Jančič (32), Debelak (64), Firšt (68), Drofenik (79), Dravinja - Rakičan 3:0 (1:0); Alenc (29, 64), Čander (89). Vrstni red: Dravinja 22, Drava 19, Ljutomer, Nafta, Malečnik 13, Grad 12, Odranci, Rakičan 11, Tro-mejnik 10, Šmarje 9, Šentjur 4, Bistrica 3, Čarda 2. Štajerska liga, 8. krog: Šoštanj - Zreče 0:0, Peca - Žalec 4:4 (1:2); Akamba (23), Gajič (37, 51, 87), Kovinar Štore - Mons Claudius 3:2 (1:2); Torra (39, 78), Križnik (71). Vrstni red: Fužinar 22, Dravograd 18, Radlje 17, Peca 13, Lenart, Kovinar 12, Šoštanj, Zreče, Žalec 11, Mons Claudius, Pohorje 7, Marles hiše 5, Pesnica, Slovenj Gradec 4. MNZ, MČL Celje, 8. krog: Kozje - Radeče 0:6 (0:5); Berger (14, 36), Ribič (24, 44), Pukl (34), Pavlovič (89), Rogaška - Vojnik 0:1 (0:0); Kotnik (59), Krško B - Mozirje 1:0 (0:0). Vrstni red: Krško B 16, Rogaška 14, Vojnik 14, Mozirje 13, Radeče 10, Kozje 0. ROKOMET Liga prvakov, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Rhein Neckar Löwen 25:28 (7:13); Zelenovič, Žuran 5, Marguč, Žvižej 4, Lekai 3, Sliškovič 2, Razgor, Žabič 1; Genshei-mer 10, Myrhol 6, Flensburg - Gorenje 35:31 (16:13); Jensen 7, Glandorf 6; Šoštarič 9, Gol-čar 8, Skube 6, K. Cehte 3, S. Burič, Dujmovič 2, Gams 1. 1. SL (ž), 4. krog: Celje Celjske mesnine - Žalec 30:25 (16:12), Koper - Velenje 19:33 (11:16). Vrstni red: Zagorje, Velenje 8, Celje 7, Krka 5, Piran, Ajdovščina 4, Žalec, Koper 2, Naklo Tržič, Ptuj 0. ODBOJKA 1. DL, 1. krog: Panvita - Šoštanj Topolšica 3:0. 1. DL (ž), 1. krog: Zgornja Gorenjska - Aliansa Šempeter 3:1., Braslovče - Luka Koper 3:0. (MiK) Športni koledar Četrtek, 17. 10. ROKOMET Liga prvakov, 4. krog: Zaporožje - Celje Pivovarna Laško (18). KOŠARKA Jadranska liga (ž), 2. krog, Sarajevo: Play off - Athlete Celje (15.30). Petek, 18. 10. MALI NOGOMET 1. SL, 4. krog: Velike Lašče - Dobovec (20). Sobota, 19. 10. NOGOMET 1. SL, 14. krog, Velenje: Rudar - Gorica (17.30), Ljubljana: Olimpija - Celje (20.05). 2. SL, 11. krog: Veržej - Šmartno 1928 (15). 3. SL - vzhod, 9. krog: Malečnik - Dravinja, Šentjur - Nafta (15.30). Štajerska liga, 9. krog, Rogatec: Mons Claudius - Lenart, Pohorje - Kovinar Štore, Žalec - Fužinar, Zreče - Peca (15.30). MNZ, MČL Celje, 9. krog: Mozirje - Radeče, Krško B - Rogaška, Vojnik - Kozje (15.30). KOŠARKA 1. SL, 1. krog, Ljubljana: Slovan - Elektra, Domžale: Helios - Rogaška (19), Šentjur: Tajfun - Maribor (19.30), Grosuplje - Hopsi, Portorož - Zlatorog (20). 1. SL (ž), 1. krog, Celje: Athlete - Domžale (17), Škofja Loka: Odeja - Konjice (17.45). 2. SL, 1. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Koper (19). 3. SL - vzhod, 1. krog, Celje: Luxuris - Posavje Krško (19.30). ROKOMET 1. SL (ž), 5. krog: Zelene doline Žalec - Ptuj, Zagorje - Celje Celjske mesnine (18), Velenje - Ajdovščina (19). ODBOJKA 1. DL, 2. krog, Ravne na Koroškem: Fužinar - Šoštanj Topolšica (18). 1. DL (ž), 2. krog, Šempeter: Aliansa - GO Volley, Kema Pu-conci - Braslovče. (19). Nedelja, 20. 10. ROKOMET 1. SL, 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Sevnica (17), Velenje: Gorenje - Izola (18). NOGOMET 2. SL, 11. krog: Krško - Šampion (15). Ponedeljek, 21. 10. KOŠARKA Pokal KZS, 2. krog, povratna tekma: Slovenj Gradec - Hopsi (19). Torek, 22. 10. KOŠARKA Pokal KZS, 2. krog, povratne tekme: Ježica - Zlatorog, Calcit Kamnik - Rogaška, Celje: Luxuris - Maribor (18). Sreda, 23. 10. NOGOMET Pokal NZS, četrtfinale, prva tekma, Velenje: Rudar - Celje (17). ROKOMET 1. SL, 8. krog: Krško - Gorenje, Izola - Celje Pivovarna Laško (19). 22 KRONIKA O spornih poroštvih več januarja Irenca Ocvirk in Franc Jazbec ne priznata krivde Na Okrožnem sodišču v Celju je bil v petek predo-bravnavni narok za nekdanjega župana Občine Štore Franca Jazbeca in nekdanjo direktorico tamkajšnje občinske uprave Irenco Ocvirk. Jazbecu očitajo, da je s Stankom Zakelškom, nekdanjim direktorjem družbe Hudournik, storil kaznivo dejanje goljufije. Pred leti je namreč občina nudila sporna poroštva v korist Zakelškovega podjetja Hudournik. Ko je podjetje propadlo, jih je morala občina začeti odplačevati. Ocvirkovi očitajo, da naj bi z županom podpisala v celoti ponarejen zapisnik izredne seje štorske občine. Na ta način naj bi izdelala lažno pooblastilo županu za prevzem poroštva. V petek je bil predobravnavni narok samo za Jazbeca in Ocvirkovo, saj je Zakelšek na sodišče prišel že septembra in takrat krivde ni priznal. Enako sta storila tudi Jazbec in Ocvirkova, ki nista več zaposlena v občinski upravi. Zakelšek in Jazbec naj bi v zmoto spravljala banke in finančne organizacije z lažnivim prikazovanjem in s prikrivanjem dejanskih okoliščin. Medtem ko tožilstvo očita Ocvirkovi samo eno kaznivo dejanje, naj bi jih ostala obtožena naredila več, in sicer šest kaznivih dejanj goljufij, Zakelšek ob tem še kaznivo dejanje pranja denarja. Obramba Celjani v eni največjih evropskih preiskav Zasegli za milijon evrov droge Slovenska policija je s pomočjo policistov iz drugih evropskih držav končala enoletno preiskavo preprodaje mamil. V ponedeljek so v Sloveniji aretirali 12 osumljencev, od katerih večina prihaja ravno s celjskega območja. Ovadeni so stari od 25 do 50 let, trenutno so v pridržanju, od koder jih bodo odpeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Preprodajali so predvsem kokain in amfitamine. Slovenci naj bi skrbeli za prevoz droge, glavni organizatorji kriminalne združbe pa naj bi bili v tujini. Vrednost droge, ki so jo v ponedeljek sicer zasegli v Angliji, ocenju- jejo na milijon evrov. V Sloveniji so zasegli le del, približno 10 kilogramov. Preiskavo naj bi pred časom začeli ravno celjski kriminalisti, ki so želeli razbiti kriminalno združbo, ki je delovala na območju Slovenije, nato so ugotovili, da ima združba lovke v ostalih državah Evrope. Skrbeli za prevoz V nadaljevanju so se v preiskavo vključili tudi kriminalisti iz sedmih evropskih držav, predvsem iz Anglije in z Nizozemske. Ko je v ponedeljek približno sto slovenskih policistov prijelo 12 Slovencev, članov združbe, so bili istočasno na terenu tudi policisti v drugih državah. Gorelo kot bakla! Na kmetiji izbruhnil ogenj zaradi kratkega stika Pretekli četrtek zvečer, nekaj minut po 19. uri, je prišlo do večjega požara na kmetijsko gospodarskem poslopju v lasti Milana Lobnikarja v Marija Reki na območju Žalca. Ogenj je na eni večjih tamkajšnjih kmetij gasilo okoli 120 gasilcev iz 13 prostovoljnih gasilskih društev Savinjske doline. Lobnikarjem so priskočili na pomoč tudi številni sosedje in prijatelji. Požar je za seboj pustil kar za 160 tisoč evrov škode. Kljub visoki povzročeni škodi in uničenem gospodarskem objektu želijo nadaljevati kmetovanje in zato že iščejo rešitev za nastale razmere. Ogenj sta na kmetiji opazila tast in tašča, pravi Monika Lobnikar. »Najprej sta opazila dim, nato je zače- »Kmetija nam ni predstavljala samo vira zaslužka, ampak življenje. Zato moramo naprej in nastalo čim prej sanirati,« je dejala Monika Lobnikar. lo goreti kot bakla. Midva z možem sva bila ravno na poti k prijateljem, ko se je to zgodilo. Ko sva prihitela nazaj, je res gorelo kot bakla ...« razlaga Lobnikarjeva. Na domačijo so prihiteli tudi sosedje in prijatelji, skupaj so takoj začeli reševati živino in kmetijsko mehanizacijo, gasilci pa so ognjene zublje gasili več ur. Ob tem so gasilske ekipe preprečile, da bi se požar razširil še na stanovanjsko hišo v neposredni bližini. »Zaradi požrtvovalnosti vseh, ki so nam pomagali - in smo jim neizmerno hvaležni - smo rešili 20 glav govedi, ena krava je poginila. Tudi nekaj kmetijskih strojev smo rešili pred ognjem, vendar ne vseh,« je dodala Lobnikarjeva. Za živino so na domačiji zaenkrat nekako uspeli urediti zasilne prostore. Kriminalisti so v minulih dneh končali ogled pogorišča, v preiskavi je sodeloval tudi izvedenec Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Ugotovili so, da je zagorelo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Irenca Ocvirk in Franc Jazbec. Na sodišče bosta morala ponovno januarja. je predlagala, da bi postopek zoper Ocvirkovo, ki ni bila vključena v vsa domnevna kazniva dejanja, vsaj toliko izločili, da bi s tistim delom, ki se nanaša nanjo, končali hitreje. Sodnik Marko Brišnik še ni sprejel končne odločitve. Je pa določil, da bodo s sojenje nadaljevali januarja. SŠol Foto: SHERPA Trčil v avtobus in umrl Nekaj minut pred 7. uro zjutraj se je v ponedeljek na lokalni cesti izven Mestinja zgodila prometna nesreča. Zaradi posledic je v popoldanskih urah v celjski bolnišnici umrl 32-letni voznik avtomobila. To je letošnja 20. smrtna žrtev na cestah celjske regije, v enakem obdobju lani je umrlo 17 ljudi. Moški je vozil iz smeri Šmarja pri Jelšah, v blagem levem ovinku pa je zapeljal na nasprotni vozni pas in silovito čelno trčil v avtobus, ki je pripeljal nasproti. Na avtobusu je bilo v času nesreče 37 potnikov, nihče od njih ni bil poškodovan. 32-letnika, ki je po trčenju ostal ukleščen v vozilu, so iz vozila rešili gasilci, reševalci pa so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je poškodbam podlegel. Po do zdaj znanih podatkih v ostalih državah niso prijeli Slovencev. Osumljeni v Sloveniji so skrbeli predvsem za prevoz droge. Med prijetimi naj bi bili tudi stari znanci policije, ki so jih kriminalisti že do zdaj poznali ravno zaradi preprodaje mamil. Preiskava še ni končana, saj naj bi pokazala na nekatera druga kazniva dejanja, ki jih morajo kriminalisti še preiskati. Zanimivo je, dodajajo na policiji, da pri tej združbi droga ni »potovala« po standardni tako imenovani balkanski poti, torej z juga oziroma vzhoda na zahod, ampak s severa v ostale države. SŠol Na srečo je tokrat šlo le za vajo. (Foto: Jamarska reševalna služba Slovenije) ■ ■ p« ■ ■ V ■■ V ■ V ■ Na Rogli reševali z žičnice Jamarska reševalna služba Slovenije in Gorska reševalna služba Maribor sta s prostovoljnimi gasilci iz Zreč minulo soboto na Rogli izvedli reševalno vajo reševanja v primeru nesreče na sedežnici. V akciji je sodelovalo skoraj sto ljudi. Tovrstnih nesreč v Sloveniji ni veliko, je pa sobotna vaja pokazala, da mora biti reševanje v takšnih situacijah hitro in učinkovito. Nesreče, če se zgodijo, so namreč največkrat pogojene tudi z zimskimi vremenskimi razmerami. V primeru nesreče na sedežnici na kraj prispejo vedno prvi reševalci z območja oziroma turističnega centra, kjer se je nesreča zgodila, hkrati sledi obveščanje gasilcev in gorskih ter jamarskih reševalcev. Pištola ali UKV-postaja? Primer Beriša: zaslišali anonimno pričo Na Okrožnem sodišču v Celju se že več kot deset let vleče sodni postopek zoper celj -skega policista Mateja Bobero, ki mu očitajo povzročitev hude telesne poškodbe Naserju Beriši. Leta 1999 je streljal vanj med begom, saj je bila za njim razpisana tiralica, pri čemer je Beriša poškodbam kasneje podlegel. Čeprav se je zdelo, da se bo sojenje ta teden že končalo, se je spet zavleklo. Bobere namreč v torek na sodišče ni bilo. Razlog so zdravstvene težave, saj je bil operi- ran in na sodišče ni mogel priti zaradi zapletov pri zdravljenju. Kljub temu, da je preko svojega odvetnika Daniela Planinšca sodišču sporočil, da se strinja s sojenjem v nenavzočnosti, se s tem ni strinjala sodnica Jožica Arh Petrovič. Ne glede na to je vseeno v torek zaslišala osebo, ki ima že od vsega začetka status anonimne priče, torej njene identitete na sodni obravnavi niso izdali. Priča je že na prvem zaslišanju pred leti trdila, da je opazila policista in Berišo, ko sta tekla mimo nje. Takrat je tudi omenila, da je policist v roki držal pištolo in ne UKV-postajo, kot je trdil. To je podatek, ki bi lahko vplival na nadaljnji potek sojenja. Vendar se anonimna priča, ki so ji v torek postavljali vprašanja, glede na časovno oddaljenost od dogodka ne spominja več vseh podrobnosti, a je dejala, da je takrat »govorila po resnici«. V sodnem postopku do zdaj se namreč ves čas omenja, da je policist pištolo potegnil šele, ko je prišel v Beriševo neposredno bližino. Takrat naj bi streljal, saj je mislil, da mu Beriša grozi z orožjem, čeprav je ta v rokah držal mobilni telefon. Mnenje izvedencev Ta teden so zaslišali tudi psihiatrinjo Zdenko Čebašek Travnik, ki je v začetku sodnega postopka izdelala psihiatrično izvedensko mnenje, v katerem je zapisala, da je bil policist v času streljanja bistveno manj prište-ven, saj se je bal za svoje življenje. Enako je na sojenju, ki je bilo poleti, trdil tudi psihiater Gorazd V. Mrevlje, ki je po pregledu dokumentacije izdelal drugo izvedensko mnenje. Torkove izjave Čebašek Travnikove in anonimne priče bodo 22. oktobra prebrali tudi Boberi, ki bo takrat moral biti prisoten na obravnavi. V nasprotnem primeru mu sodnica izostanka ne bo opravičila, če sodišču ne bo predložil zdravstvene dokumentacije. SŠol RADIO, KI GA BEREMO 23 [FIldlD®©®!® H Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. ANS. SVETLIN IN MAMBO KINGS: Palme in valovi 2. ANS. NARCIS: Živiš v meni 3. ANS. LOJZETA OGORELCA: Lojzetovih 40 4. TAPRAVI FALOTI: Kot metulj 5. ANS. POGLED: A si 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. WRECKING BALL - MILEY CYRUS (3) 2. LET THERE BE LOVE - CHRISTINA AGUILERA (5) 3. THINGS WE LOST IN THE FIRE - BASTILLE (4) 4. BURN - ELLIE GOULDING (6) 5. CHANGING OF THE SEASONS - TWO DOOR CINEMA CLUB (1) 6. ATLAS - COLDPLAY (2) 7. FROM HERE ON OUT - THE KILLERS (5) 8. ROAR -KATY PERRY (3) 9. IT'S MY PARTY - JESSIE J (2) 10. WAITING FOR SUPERMAN - DAUGHTRY (1) DOMAČA LESTVICA 1. MUZA TVOJ'GA BLUZA - NEISHA (4) 2. NOVI SVET - SIDDHARTA & SIMFONICNI ORKESTER RTV SLO (3) 3. CAO LEPA - JAN PLESTENJAK (4) 4. BOJNA CRTA - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (5) 5. NOVA DVAJSETA - GUŠTI (5) 6. ISKRE - BIG FOOT MAMA (3) 7. 69 - KATARINA MALA (2) 8. OBSTANE CAS - DJ T.E.O FEAT. SARCH (1) 9. CEL SVET JE TAK - SOPRANOS(2) 10. VRTI SE V RITMU - EVA CERNE (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ROYALS - LORDE CHEATING - JOHN NEWMAN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: BOLJŠI JUTRI - NUDE SKUŠNJAVA - ANJA BAŠ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Prostovoljno »oslepela« Vsi, ki vidimo, si težko predstavljamo, kakšno je življenje v popolni temi, s slepoto. To vprašanje si je zastavljala tudi Aksinja Kermauner. Kot dolgoletna učiteljica slepih ima sicer veliko teoretičnega in praktičnega znanja o slepoti, da pa bi prišla do še temelji-tejšega odgovora, si je pred leti za nekaj časa nadela posebna očala in poskušala na lastni koži izkusiti, kako slepoto doživljajo slepi. Aksinja Kermauner je sodobna slovenska pisateljica, pesnica, tiflopedagoginja in predavateljica, ki je problematiko slepote in slabovidnosti zaokrožila v več knjižnih delih. Leta 2005 je izdala prvo slovensko tipno slikanico Snežna roža, ki je bila razstavljena kot poseben dosežek za otroke s posebnimi potrebami pri Mednarodni zvezi za mladinsko književnost Ibby na sejmu otroške in mladinske literature v Bologni, razstava pa je potovala po vsem svetu. Aksinja Kermauner Ob tem je avtorica številnih knjižnih del za otroke, mladino in odrasle, pri čemer je pisateljsko ustvarjalnost razvejala na področju doma- la vseh umetniških praks. Z Aksinjo Kermauner se bo v nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom na Radiu Celje pogovarjala Tina Vengust. Bo zaradi davka manj praznih stanovanj? Uvedba nepremičninskega davka, ki naj bi ga lastniki stavb in zemljišč v Sloveniji plačevali že prihodnje leto, je zadnje tedne vroča tema v državi. Predlog zakona oziroma davčnih stopenj za posamezne nepremičnine se je vmes kar nekajkrat spremenil. Zato v tokratni oddaji Odmev ne bomo govorili o obdavčitvi vseh nepremičnin, temveč se bomo vprašali, ali bo zaradi davka manj praznih stanovanj. V začetku tedna je Geodetska uprava Rs na svojem spletnem portalu Prostor objavila popravljene posplošene tržne vrednosti, ki so pokazale, da so se stanovanja in hiše na ožjem območju Celja pocenile za malo več kot desetino. V primeru, da bosta vlada in zatem še državni zbor potrdila zadnji predlog davčnih stopenj, bodo lastniki za stanovanja, v katerih živijo, davek plačevali po 0,15-odstotni stopnji, za nezasedena stanovanja pa po 0,5-odstotni stopnji. Pogledali bomo, kako se bodo na novo finančno obremenitev odzvali lastniki nepremičnin. Bo prav uvedba morebitnega davka nekoliko oživila nepremičninski trg? Zakaj je v Sloveniji sploh toliko praznih stanovanj? To sta le dve od vprašanj, ki si jih bomo zastavili v oddaji Odmev v četrtek po 12. uri. VSAK ČETRTEK ob 12.15 racijo celje ■ VdAI\ te i k i t i on d me v POGLEDI lUejlS M ■ ■ www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 17. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 18. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 19. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 20. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Aksinja Kermauner, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 21. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Aksinja Kermauner, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 22. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 23. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) 24 INFORMACIJE Uresničili cilj Ko smo se 25. januarja letos v Novem tedniku lotili dobrodelne akcije Za manj bolečin, nismo niti upali pomisliti, da bomo s pomočjo zvestih bralcev in poslovnih partnerjev zbrali resnično zavidljivo vsoto za nakup ultrazvoka. Denar ste nakazovali neposredno na račun Splošne bolnišnice Celje, saj je ultrazvok namenjen tamkajšnji Ambulanti .... V Novem tedniku smo vas skočil navzgor zaradi donaci- k akciji spodbujali s predstavitvijo zanimivih sogovornikov na temo bolečine ter budno spremljali stanje na števcu. Minuli petek nas je še enkrat razveselilo braslovško podjetje Termotehnika in v pičlem mesecu doniralo še enkrat, skupaj 2.500 evrov. Marca je števec krepko po- je podjetja Firšt Rototehnike iz Mozirja, ki je nakazalo na posebej odprt račun pri Splošni bolnišnici Celje 5.555 evrov. In zelo pomembni so vsi drugi zneski, ki ste jih, zvesti bralci Novega tednika, nakazovali po svojih močeh in zmožnostih. Imena tistih posameznikov, ki ste nam objavo dovolili, smo že objavili na časopisnih straneh. Ostalim, četudi vemo, kdo je med dobrotniki, se po slovenski zakonodaji ne moremo javno zahvaliti z objavo imena in priimka brez pisnega dovoljenja donatorja. Naj torej velja naša zahvala vsem za sleherni darovan evro. Še dobrodelni likovniki in nogometašice Na zelo ustvarjalen način so se nam z zbiranjem evrov za ultrazvok pridružili tudi Novi tednik in SpEosna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin Stanje na računu dne 16.10.2013; šentjurski skavti. Poročali smo o tem, kako so najprej izdelali rože iz papirja in z njimi za ultrazvok iztržili dobrih tisoč evrov. Do konca koledarskega leta bomo dobrodelno akcijo zaokrožili še z Društvom likovnikov Laško in z Ženskim nogometnim klubom Rudar Škale. Toplo vabljeni, da se nam takrat pridružite. Vsak teden bomo vse do izteka koledarskega leta 2013 tudi objavili števec, zato vabilo, da po svojih močeh prispevate vse do izteka akcije, še vedno velja. In prihodnje leto? V uredništvu že razmišljamo o tem, kako in za koga bomo zbirali evre v prihodnjem koledarskem letu. Predlog nam lahko posredujete tudi vi, in sicer na e-naslov tednik@nt-rc.si. UREDNIŠTVO NoW tednik fn Splošna bolnlsnj ca Celje z vami manj "8846000 -Sta"je na računu dne iS. 9. 2013 Stanje rta računu dne 12. 3. 2013 Za bolnike s hudimi botečinam, 0 0 5 8 5 0 u l D DO C 8 5 C ^•protibolefinsh» ambufanto celjske bolnišnice- UMM živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI plzz&ua/ ^QAXmXJU fiROIžEiT f EflTJUR O.I~n. Dobrotin/ka » d ° ° SmniUE RogoAo ewto S6 TMM tobiotinjka s««aI6 y THERM AM Add HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI SKINAUT SMUČARSKA SOLA iTpfr informacije lesnina (xxxfl SLADA TfiGDVSKO PODJETJE, d. a o. avt(J)hiša škorjanec (kIa) kia motors ČMLjSk! SER.VK FLIkCA / MENJAM PRODAM STANOVANJE, veliko 71 m2, zamenjam za enosobno na Milčinskega 13, Celje ali prodam. Doplačilo po dogovoru. Telefon 040 592-630. 3229 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 61 m2, v Celju, Pod kostanji 24, 4. nadstropje, prodam za 65.000 EUR. Telefon 031 819-212. 3333 DVOSOBNO stanovanje, 40 m2, na odlični lokaciji v središču Prebolda, ugodno prodam. Telefon 031 853-107. 3350 ENOSOBNO stanovanje, veliko 45 m2, v Kersnikovi ulici 4 v Celju, prodamo. Telefon 031 762-307. 3361 STANOVANJE, dvoinpolsobno, 51 m2, v 10. nadstropju, v Celju, nova okna, neopre-mljeno, prodamo za 57.000 EUR. Teps, d. o. o., Celje, telefon 041 653-378. n STANOVANJE, 62,30 m2, z balkonom, na Milčinskega v Celju, prodamo za 64.500 EUR. Ugodno. Teps, d. o. o., Celje, telefon 041 653-378. n ENOSOBNO stanovanje v centru Celja, 40 m2 + klet 3 + 3, centralna na etažni plin, prodam za 37.000 EUR. Telefon 070 361-220. 3430 GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Celju, Pucova ulica 1, prodam za 60.000 EUR. Telefon 070 810-371. 3443 ODDAM ENOSOBNO stanovanje v Laškem, mirno okolje, oddam od 1. 11. 2013. Telefon 734-7699. 3310 STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 33 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676. p NOVO, dvosobno stanovanje v večstano-vanjskem objektu na Frankolovem, velikost 65 m2 plus shramba, ugodno oddam. Stanovanje ima novo kuhinjo z vsemi aparati. Možnost poznejšega odkupa. Prednost imajo redno zaposleni in upokojenci. Telefon 051 306-959. 3413 GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Celju, Pucova ulica 1, oddam v najem. 250 EUR + obratovalni stroški + trimesečna varščina. Telefon 070 810-371. 3443 Oblazinjenje !vseh vrst DOMMl GÖQ0GBQ3 gactflttnreb dgm Bon stoli, separeji ...1 Radovan Potočnik, s. p., Migojnice 89c, Griže GSM: 041 324 987 ŠTEDILNIK Gorenje, na drva, nov, s posodo za vodo, prodam. Telefon 041 710-193. 3390 FOTELJ, ki se raztegne v posteljo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 252653. 3436 PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 3296 - v v« / Grofje Celjski IT *r KONČNO DOMA (I fj? F L USii A 2] i Vabljeni h Grofom Celjskim v knežji dvor! J javno vodstvo v nedeljo, 20.oktobra 2013, 0Ä1.00 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE 5. 6. - 31. 12. 2013 Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE PUŠKE & Pisma oÖ >(0 VSTOP PROST! Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice - jarkice, v 20. tednu, tik pred nesnostjo, rjave, črne, grahaste, prodam. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03) 5471-244, 041 763800, (03) 5472-070. p BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Telefon (03) 5845-420. 3391 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Prodamo tudi bikce simentalce in sivce. Telefon 031 311-476. p DVE telički simentalki, stari en mesec, tri tedne, prodam. Telefon 031 840-282. 3349 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje in nebreje mladice linije 12, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 3375 TELICO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Zainteresirani, kličite po telefonu 041 904-078, Marta. 3357 TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, prodam. Telefon (03) 5774-577 ali 041 877-151. 3359 TRI leta starega burskega kozla zelo poceni prodam. Telefon 031 442-443. 3363 BIKCA simentalca, starega 4 mesece in prašiče, od 20 do 50 kg, prodam. Telefon 041 797-052. 3365 KOZLA, starega 2 leti, srnaste pasme, brez rogov, prodam. Telefon 5732157. 3379 TELICO ciko, brejo v šestem mesecu, prodam. Telefon 070 445-858, 5736-697. 3380 DVA bikca simentalca, stara 10 oziroma 14 dni, prodam. Telefon (03) 5794100. 3381 TELIČKO, belo, staro 10 tednov, neoštevil-čeno, prodam. Telefon 031 674-809. 3404 BIKCA simentalca, starega 4 tedne, prodam. Možna dostava. Telefon 031 447-195. Š 261 TELICO simentalko, staro eno leto, težko 300 kg, prodam. Telefon (03) 5763258. 3409 DVA bikca, težka 130 kg in kravo, staro 6 let, prodam. Telefon 031 424-547. 3410 BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodam. Telefon 031 876-622. 3442 PUJSKE odojke, domača reja, do 40 kg, prodam. Telefon 041 384-488. 3445 KUPIM DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 3283 VSE vrste krav in telic za zakol in teleta za nadaljnjo rejo ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. 3 2 6 6 PRODAM BIKA, črno belega, težkega 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 407-219. 3411 BIKCA sivca, starega 6 tednov, prodam. Telefon 041 322-232. 3418 TELIČKO simentalko, staro tri tedne, prodam. Telefon 031 575-777. p BIKCA simentalca, težkega 200 kg in 120 kg sivca, prodam. Telefon 041 596-475. 3422 BIKA simentalca, 200 kg in telico simentalko, 250 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 3423 KRAVO simentalko, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 040 184-956. 3424 BIKCA simentalca, starega sedem mesecev, prodam. Telefon 041 298-397. 3428 PAŠNO telico simentalko, brejo v 8. mesecu, težko 650 do 700 kg, prodam. Telefon 051 470-362. l 159 MOŠT iz rumene vinogradniške šmarnice prodam. Telefon 051 838-958. 3355 VINSKE mošnice, hruške, 600 kg, 0,20 EUR/kg, prodam. Telefon 031 407219. 3358 VINO, mlado vino mošt, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanjski okoliš, prodam. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 3374 CIPRESE, navadne in smaragd ter kmečki pušpan ugodno prodam. Telefon 041 573-863. 3437 OSTALO PRODAM mmm sura astrologlnja 0906430 astrologinja jasnovidnost BI0TERAPDE GSM 041404 935 noyitednil( ratliocelje^ cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po caniku vašega operaterja cena pcgevora za minete je 1,99 EUR nz. po cenike vašega operaterja BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n SUHA bukova metrska drva, možen prevoz in razrez, prodam. Telefon 041 271038. 3348 Več o pogojih in pokroviteljih Mcijena spletni.strani www.radiocelje.com ■in fa Eacebooku Novi tednik in Radio Celje. Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepšihsanj Ponujamo Pokrovitelji KAVALIR..... vo za maturantski ples in to povsem brezplačno! delavnica mode HdD HAIR CENTER DARJA ■won P.S. Za mično gospodično: Za uglajenega mladeniča: Metražne tkanine po izboru - Gloripops Moškaobleka Lambretta Šivanje maturantske obleke - Barbara Repinšek - Delavnica mode s srajco Ličenje in gelish nohti - Lepotni studio Sodin in kravata Brasim - Kavalir Striženje las in maturitetna pričeska - Hair center Darja Striženje las - Hair center Darja Mame in očetje , maturantskiplesjetudifinančnozahtevenzalogaj.Dovolite,davamgaolajšamo. Izpolnite priloženo prijavnico in se s svojim maturantom potegujte za popolno maturantsko opravo Novega tednika in Radia Celje. Pričakujemo hrabrega mladeniča in mla ■ Ime in priimek MATURANTKE Ime in priimek MATURANTA Naslov Naslov Šola Šola Telefon Telefon E-pošta E-pošta M denkO, saj bOmO njunO preObrazbO spremljali tudi Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomodo12. novembra do 12 ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali na straneh Novega tednika! maturantko in maturanta, ki ju bodo oblekli in uredili pokrovitelji naše akcije. Zmagovalca nagradne igre TTečakETiiHliiiiRiirk1k1pTies0 bomo razglasili 14. novembra 2013. MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni... V SPOMIN MARTINU PLEŠNIKU Tvoji najdražji: Anica, David, Jelka ZIMSKE gume na platiščih, 165-70-13, prodam. Telefon (03) 547-2288, 031 239-886. 3364 CISTERNO za vino, 200 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 873-940, (03) 5771-546. 3402 ŠPIROVCE, smrekove, še stoječe, prodam. Telefon 5824-611, 030 252-407. 3429 KOTEL za žganjekuho, 50 l, kotel za kuhanje golaža, do 40 l (bakren) in osovino za cirkular z ležaji, prodam. Telefon 041 648-072. 3444 KUPIM vedeževanje in astrologija pogovor 090 77 77 zakup minut 080 35 97 www.astrocenter.5i Našla sem svoj mir v večnosti tišine; našla sem svoj prostor, kjer ni več bolečine. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica MARIJA ZVEGLER iz Vodruža (21. 8. 1925 - 9. 10. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala vsem za denarno pomoč, pevskemu zboru svetega Jakoba, govornici Bernardi in župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni HLODOVINO iglavcev na panju ali ob kamionski cesti kupim. Telefon 041 563-346. 3331 TRAKTOR, priključke, motokultivator, tovorno kombi vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 3374 SI želiš nov začetek? Moški, vegetarijanec iz Ljubljane, urejen, podjetnik, 47 let, 174, te vabi na neobvezno sadno kupo. Bodi brez obveznosti, prijetnega videza. Telefon 041 843-364. p ZAPOSLITEV IŠČEMO hišnika za delo dopoldan v stanovanjskem objektu v središču Celja. Pisne prijave sprejema Atrij, Ljubljanska cesta 20, Celje. Šifra HIŠNIK. n IŠČEM delo: pomoč starejšim na domu, varstvo otrok. Po poklicu sem bolničarka. Telefon 031 264-071. 3421 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold RADA bi spoznala preprostega, ne bogatega starejšega upokojenca, nealkoho-lika. Sem prijetnega videza, mirnega karakterja, s svojim lepim domom. Oglasite se samo resni - tisti, ki bi se preselili k meni. Telefon 041 207-530, po 20. uri. 3412 radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n ZIMSKE gume Eskimo, s platišči, 175/65 R14, prodam. Kupim šrotar. Telefon 031 819-887. 3382 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 3442 Sredi jesenskih hladnih dni, ko narava že skoraj spi, le sonce v nedeljskem dopoldnevu sije, kot da prebuja spomine, ko se je tvoja življenjska nit končala. Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. V SPOMIN Mineva 10 let, kar je odšel VLADO KOCMAN iz Šentruperta nad Laškim (1948 - 2003) Iskrena hvala vsem, ki na pragu njegovega novega doma prižigate sveče in se ga spominjate z lepo mislijo. Žalujoča: žena Milena in sin Primož z družino 3403 Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila sodelavka ELA FIDLER LORBEK Od nje se bomo poslovili, v petek, 18. oktobra 2013, ob 15. uri na pokopališču v Žalcu. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Sodelavci Banke Celje, d. d. PREMOG lignit in visoko kalorični premog zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n P n NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev l/ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 68 let - PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. novi tednik Poroke Celje Poročila sta se: Lidija RE-DNJAK iz Dobrne in Simon JURKO iz Velenja. Laško Poročila sta se: Polona DEŽELAK in Viljem MED-VEŠEK, oba iz Trbovelj. Žalec Poročila sta se: Rosita OSVALD in Franc SEDMI-NEK, oba iz Podloga v Savinjski dolini. Smrti Celje Umrli so: Nikola SIMONO-VIČ iz Letuša, 83 let, Simon MRAMOR iz Buč, 76 let, Ana SELIČ iz Paridola, 73 let, Irena DEMŠAR iz Celja, 66 let, Ivan ŠKRUBEJ iz Celja, 66 let, Franc BREČKO iz Vojni-ka, 97 let, Janja ČERNELČ iz Celja, 90 let. Šmarje pri Jelšah Umrla sta: Emilija LIBNIK iz Rogaške Slatine, 88 let, Ivana ROSTAHER iz Cmere-ške Gorce, 75 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Jožef MAVRIČ iz Šentjurja, 88 let, Terezija TERŽAN iz Repuša, 90 let. Žalec Umrli so: Matilda VAŠ L iz Ločice ob Savinji, 87 let, Marija HROVAT iz Brega pri Polzeli, 89 let, Rafko BEC iz Pondorja, 48 let. Umrli so: Velenje Umrli so: Janez KORENT iz Braslovč, 69 let, Roman RE-BERNIK iz Velenja, 66 let, Kristina VOH iz Velenja, 85 let, Terezija ZUPANC iz Celja, 75 let, Neža JURAČIČ iz Štor, 87 let, Milan KORES iz Velenja, 80 let, Marija GOLAVŠEK iz Velenja, 63 let, Karolina POTOČNIK iz Šoštanja, 86 let, Franc STVARNIK iz Velenja, 68 let. V TRENUTKIH ŽALOSTI I POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE | 24 UR OBISK NA DOMu| 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA GRADBENI DELAVEC - M/Ž; RAZNA GRADBENA DELA, DELO Z STROJI, DELA NA NIZKIH GRADNJAH, NEDOLOČEN CAS, 17.10.2013; GMG VINDER, GRADBENA MEHANIZACIJA IN GRADNJE, D.O.O., ZADOBROVA 126, 3211 ŠKOFJA VAS VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO DRŽAVAH EU, SKRB ZA VOZILO, TOVOR IN TRANSPORTNO DOKUMENTACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.10.2013; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA PO EVROPI - M/Ž; PREVOZI PO EVROPI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 19.10.2013; KARGO TRADE PREVOZI D.O.O., CELJSKA CESTA 53, 3212 VOJNIK VOZNIK TEŽKEGA TOVORNJAKA, VLAČILCA - M/Ž; PREVOZ BLAGA Z VLAČILCEM V MEDNARODNEM PREVOZU BLAGA. RELACIJE: CELOTNA EVROPA, BLIŽNJI VZHOD, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.10.2013; TRANSPORT IN LOGISTIKA, MATJAŽ ŠTRAVS S.P., ROVE 9 A, 3213 FRANKOLOVO AVTOKLEPAR SAMOSTOJNI AVTOKLEPAR - DELO V PE GAJI - M/Ž; AVTOKLEPAR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.10.2013; AVTOHIŠA ŠKORJA-NEC D.O.O. PODJETJE ZA PRODAJO AVTOMOBILOV IN REZERVNIH DELOV, MARIBORSKA 115, CELJE, MARIBORSKA CESTA 115, 3000 CELJE TESAR TESAR: DELO V CELJU IN LJUBLJANI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.10.2013; G.R.O. INVEST, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 120, 3000 CELJE KV TESAR - M/Ž; VSA TESARSKA DELA V GRADBENI OPERATIVI, TER DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA., TESAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/TESARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.10.2013; E6, DRUŽBA ZA GRADNJO IN INŽENIRING, D.O.O., SLOMŠKOV TRG 7, 3000 CELJE ZIDAR ZIDAR - DELO V CELJU IN LJUBLJANI - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.10.2013; G.R.O. INVEST, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 120, 3000 CELJE KV ZIDAR. - M/Ž; VSA ZIDARSKA DELA V GRADBENI OPERATIVI, TER DELA PO NALOGO NADREREJENEGA., ZIDAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ZIDARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.10.2013; E6, DRUŽBA ZA GRADNJO IN INŽENIRING, D.O.O., SLOMŠKOV TRG 7, 3000 CELJE FASADER - M/Ž; IZDELOVANJE FASAD V AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.10.2013; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE ŽERJAVAR ŽERJAVIST - M/Ž; DELO NA VELIKEM ŽERJAVU V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIV-CA V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 30.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR "KLJUČAVNIČAR/ORODJAR - M/Ž; SPLOŠNA DELA IN NALOGE: IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ORODIJ PO MERI, PRI ČEMER SE UPORABLJAJA ROČNO ALI STROJNO ORODJE ZA FINO OBDELAVO KOVIN. DELA SO PO NAVODILIH DELODAJLCA ZA DELO V NEMČIJI." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.10.2013; M&A SERVIS, SVETOVANJE IN STORITVE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE VARILEC "VARILEC - DELO V NEMČIJI - M/Ž; VARJENJE S CO2 IN ARGONOM - RAZLIČNIH KOVINSKIH OBLIK, PREDMETOV, OGRODIJ, OGRAJ IN PODOBNO PO NAVODILIH DELODAJALCA ZA DELO V NEMČIJI." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.10.2013; M&A SERVIS, SVETOVANJE IN STORITVE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA POSLOVODJA NA BENCINSKEM SERVISU - M/Ž; VODENJE IN NADZOR BENCINSKEGA SERVISA, ZAGOTAVLJANJE NEMOTENEGA DELOVANJA, NAROČANJE TER KONTROLA KOLIČINE IN KVALITETE BLAGA IN GORIV, ZAGOTAVLJANJE OPTIMALNIH ZALOG TER ZA-LOŽENOSTI TRGOVINE IN UREJENOSTI POLIC, ODGOVORNOST ZA BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE, ODGOVORNOST ZA MINIMIZIRANJE STROŠKOV POSLOVANJA IN OBRATOVANJA TER ZAŠČITA PREMOŽENJA, VODENJE TEKOČE ADMINISTRACIJE IN OSTALE DOKUMENTACIJE POTREBNE ZA POSLOVANJE IN DELO PRODAJALCEV, PRIPRAVA POROČIL, ORGANIZACIJA, NADZOR IN ODGOVORNOST ZA DELO PRODAJALCEV, DOSEGANJE POSTAVLJENIH CILJEV, IZVAJANJE NAVODIL UPRAVE, SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOČO, DELOVANJE V SKLADU Z DOLOČILI VARNOSTI, ZDRAVJA IN POŽANE VARNOSTI, SKRB ZA USPEŠNO PRODAJO IN UČINKOVITOST PRODAJNEGA TIMA, PRODAJA IN PONUJANJE IZDELKOV IN STORITEV STRANKAM, OMOGOČANJE PRIJAZNIH IN ENOSTAVNIH NAKUPOV, DRUGE NALOGE PO NAVODILIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.10.2013; MOL SLOVENIJA D.O.O.; BENCINSKI SERVIS CELJE, KIDRIČEVA ULICA 40, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA TUJI TRG - M/Ž; IZDELAVA TRŽNIH RAZISKAV, PROMOCIJA PODJETJA, PRODAJNE AKTIVNOSTI SKLADNO S POSLOVNIM NAČRTOM DRUŽBE, PRIDOBIVANJE NAROČIL IN OSTALE TRŽNE AKTIVNOSTI PRI AKTUALNIH KUPCIH, VZDRŽEVANJE STIKOV S POSLOVNIMI PARTNERJI, KOMERCIALNA POGAJANJA S KUPCI S PRIPRAVO KOMPLEKSNE PONUDBENE DOKUMENTACIJE V SKLADU S PREDPISI, PRIPRAVA POGODB, KALKULACIJA LASTNE IN PRODAJNE CENE, IZDELAVA TERMINSKIH PLANOV ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.10.2013; HERMI, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 15, 3000 CELJE NATAKAR "NATAKAR - M/Ž; A) STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, B) POGRI-NJANJE MIZ S ČISTIM PRTOM, PRIBOROM, POSODO IN STEKLOVINO; (C) SPREJEMANJE STRANK TER VROČANJE JEDILNIH LISTOV IN CENIKOV PIJAČE; (D) SVETOVANJE PRI IZBIRE HRANE IN PIJAČE; (E) SPREJEMANJE NAROČIL HRANE IN PIJAČE TER ODDAJANJE NAROČIL KUHINJSKEMU OSEBJU; PRIPRAVA NAPITKOV, KAVE, KOKTAJLOV, (F) STRE-ŽENJE HRANE IN PIJAČE STRANKAM PRI MIZAH; (G) POSPRAVLJANJE MIZ TER ODNAŠANJE POSODE IN PRIBORA V KUHINJO; (H) IZROČANJE RAČUNA, SPREJEMANJE PLAČILA TER UPRAVLJANJE PLAČILNIH NAPRAV IN BLAGAJN." DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.10.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE ELEKTRIKAR "ELEKTRIČAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; SPLOŠNA DELA IN NALOGE: VGRAJEVANJE, VZDRŽEVANJE IN POPRAVLJAVLJANJE ELEKTRIČNEGA OMREŽJA IN SORODNE OPREME TER SISTEME PO NAVODILIH DELODAJALCA ZA DELO V NEMČIJI." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.10.2013; M&A SERVIS, SVETOVANJE IN STORITVE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 19.10.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.10.2013; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK OPERATER CNC STROJEV - M/Ž; UPRAVLJANJE CNC STROJEV, STRUŽENJE NA KLASIČNI IN CNC STRUŽNICI, REZKANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.10.2013; BENI TEHING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., KOMPOLE 62, 3220 ŠTORE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA DELO NA EVROPSKIH RAZVOJNO-RAZ-ISKOVALNIH PROJEKTIH - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA ZA KOORDINACIJSKO DELO NA EVROPSKIH RAZVOJNO-RAZISKOVALNIH PROJEKTIH (PODROČJE POLIMERNIH IN DRUGIH NAPREDNIH MATERIALOV IN TEHNOLOGIJ). DELO ZAJEMA KOORDINIRANJE IN SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, KONTAKTE S POSLOVNIMI PARTNERJI, PRIPRAVO STROKOVNIH PUBLIKACIJ, ORGANIZACIJO POSLOVNIH DOGODKOV ITD. OD VAS PRIČAKUJEMO NATANČNO IN ODGOVORNO DELO, VZTRAJNOST IN DOSLEDNOST. PREDPOGOJ JE SPOSOBNOST KOMUNICIRANJA S TUJCI PO TELEFONU IN E-POŠTI, ODLIČNO ZNANJE ANGLEŠČINE IN RAČUNALNIŠKIH APLIKACIJ. NEDOLOČEN ČAS, 22.10.2013; NAVODNIK KEMIJSKI INŽENIRING, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ) "ELEKTRONIK M/Ž - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA/KO NA PODROČJU IZDELAVE, ZAGONA, TESTIRANJA IN VZDRŽEVANJA NAJZAHTEVNEJŠIH ELEKTRONSKIH NAPRAV. NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NEDOLOČEN ČAS. PRIČAKUJEMO SAMOSTOJNOST IN SAMOINICIATIVNOST. DELOVNO MESTO OBSEGA NAČRTOVANJE IN GRADNJO MEHATRON-SKIH SISTEMOV, USKLAJEVANJE PROCESA RAZVOJA S STROJNIM IN PROGRAMSKIM DELOM, PRIPRAVO DOKUMENTACIJE ZA VALIDACIJO IN NAVODIL ZA DELOVANJA MEHATRONSKIH NAPRAV, SPREMLJANJE DELOVANJA, KONFIGURIRANJE, TESTIRANJE IN ZAGON NAPRAV TER ZAGON, PODPORO IN SERVISIRANJE NAPRAV PRI NAROČNIKU. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO ING. ALI DIPL. ING . MEHATRONIKE ALI ELEKTROTEHNIKE, NAPREDNO POZNAVANJE OPERACIJSKEGA SISTEMA WINDOWS, OBČUTEK ZA DELO Z DOKUMENTACIJO, DOBRO POZNAVANJE PC OKOLJA, SPOSOBNOST DELA V TIMU, SAMOINICIATIVNOST, SAMOSTOJNOST, KRATIVNOST IN KOMUNIKATIVNOST TER IZPIT B-KATEGORIJE. KANDIDATOM NUDIMO SPOZNAVANJE IN ZDRUŽEVANJE RAZLIČNIH ZNANJ S PODROČJA ELEKTROTEHNIKE IN MEHATRONIKE, ŠIROK SPEKTER RAZLIČNIH ZNANJ,DELO V MLADEM IN INOVATIVNEM KOLEKTIVU, DELO ZA NEDOLOČEN ČAS (S POSKUSNO DOBO) TER STABILNO IN STIMULATIVNO PLAČILO." NEDOLOČEN ČAS, 6.11.2013; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.10.2013; VERSTOVŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE ODVETNIŠKI PRIPRAVNIK - M/Ž; SPREJEMANJE STRANK, PISANJE ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.10.2013; KONČAN-VERSTOVŠEK MATEJA - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; SESTAVLJANJE ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV, SPREJEMANJE STRANK, ZASTOPANJE STRANK PRED SODIŠČEM, SESTAVA TOŽB, DRUGIH SODNIH VLOG, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2013; KONČAN-VERSTOVŠEK MATEJA - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE UE LAŠKO DELAVEC BREZ POKLICA HIDROIZOLATER - M/Ž; POLAGANJE HI-DROIZOLACIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.10.2013; IZOLACIJE PAVL0, JOŽE PAVLO-VIČ S.P., SPODNJA REČICA 84, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE EKONOMIST (VSŠ) STRATEŠKI NABAVNIK - M/Ž; ISKANJE NOVIH STRATEŠKIH DOBAVITELJEV IN KOOPERANTOV DOMA IN V TUJINI (TUDI DELO NA TERENU) VREDNOTENJE PONUDB, SODELOVANJE PRI ODLOČITVAH IN PRIPRAVI POGODB, KOMUNIKACIJA IN POGAJANJA Z DOBAVITELJI, ANALIZIRANJE NABAVNEGA TRGA IN STROŠKOV, OPERATIVNA NABAVA NA PODLAGI PLANA PROIZVODNJE IN SKRB ZA PRAVOČASNO RAZPOLOŽLJIVOST MATE- Iščemo kuharja pomočnika m/ž Prošnje na gsm 040-230-362 ali e-pošto levec.asado@gmail.com Bojana Dremel Pilih, s. p. Gostilna Asado, Levec 4a, 3301 Petrovče RIALA, REŠEVANJE IN SODELOVANJE PRI REŠEVANJU REKLAMACIJ Z DOBAVITELJI,SKRB ZA OPTIMIZACIJO ZALOG SODELOVANJE IN KOMUNICIRANJE Z RAZLIČNIMI ODDELKI V PODJETJU SKRB IN VODENJE VSE POTREBNE DOKUMENTACIJ (NAROČILO, DOBAVNICA, RAČUN, ... ) DOGOVARJANJE IN POGAJANJE Z DOBAVITELJI V ZVEZI Z CENAMI, NAČINOM DOBAVE, KOLIČINAMI, ...TER OSTALIMI NABAVNIMI POGOJI OPRAVLJANJE DRUGIH DEL V SKLADU Z DELOVNIM MESTOM IN USPOSOBLJENOSTJO PO NAVODILU NADREJENEGA, ORGANIZACIJA IN PRENOS PROIZVODNJE POLIZDELKOV V KOOPERACIJO ... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.10.2013; FIRŠT - ROTO-TEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADE-GUNDA 54, 3330 MOZIRJE INŽENIR STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO VODJA KONTROLE KAKOVOSTI V PROIZVODNJI IN KONTROLORJA V PROCESU PROIZVODNJE - M/Ž; OBVLADOVANJE IN VODENJE MERILNIH APARATOV, VODENJE PROJEKTOV, SAMOSTOJNA PRIPRAVA DEKLARACIJ O SKLADNOSTI PROIZVODOV, IZDELAVA KONTROLNO-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE IN NJENA PREDAJA V PROIZVODNJO, REŠEVANJE OPERATIVNIH, TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH IN KAKOVOSTNIH PROBLEMOV ZNOTRAJ SLUŽBE IN V POVEZAVI Z VSEMI DRUGIMI SLUŽBAMI V PODJETJU IN POSLOVNIMI PARTNERJI, SODELOVANJE PRI PREIZKUSIH IN PREVZEMANJIH ORODIJ, IZDELAVA MERITEV IN ANALIZA REZULTATOV, SPREMLJANJE DOSEŽENIH REZULTATOV IN NIVOJA KAKOVOSTI V PROIZVODNJI Z IZDELAVO ANALIZE VZROKOV ODSTOPANJ IN PRIPRAVO UKREPOV REŠITVE, SPOSOBNOST ZA TIMSKO DELO, SAMOINICIATOVNOST, NATANČNOST, ODGOVORNOST ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.10.2013; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTRO-KOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK KADROVNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA, NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA NA PODROČJU UPRAVLJANJA S ČLOVEŠKIMI VIRI, SELEKCIJA IN IZBOR NOVEGA KADRA, LETNI RAZGOVORI Z ZAPOSLENIMI, SPREMLJANJE ZAKONODAJE S PODROČJA DELA IN SKRB ZA POPOLNO DOKUMENTACIJO, ORGANIZIRANJE USTREZNIH USPOSABLJANJ IN IZOBRAŽEVANJ ZAPOSLENIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.10.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UE ŠENTJUR PRI CELJU ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; ELEKTRO INSTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.10.2013; ADEPO INŠTALACIJSKE STORITVE D.O.O., RIPŠLOVA ULICA 3, 3230 ŠENTJUR MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INŠTALACIJ ( VODOVOD, OGREVANJE, HLAJENJE) IN POMOČ PRI MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.10.2013; ADEPO INŠTALACIJSKE STORITVE D.O.O., RIPŠLOVA ULICA 3, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK - M/Ž; PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.10.2013; MAKSI TRANSPORT D.O.O., CELJSKA CESTA 47, 3252 ROGATEC IZOLATER - M/Ž; IZOLATER (ARGON) UREJA VSE VRSTE IZOLACIJ NOTRANJIH IN ZUNANJIH, TUDI KROVNIH Z ARGONSKIM VARJENJEM, NEDOLOČEN ČAS, 30.10.2013; KON-ZUM KLJUČAVNIČARSTVO IN TRGOVINA D.O.O., BISTRICA OB SOTLI 79, 3256 BISTRICA OB SOTLI IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.10.2013; GRADBENA MEHANIZACIJA IVAN FERČEC S.P., SV. FLORIJAN 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA NEZNAN NAZIV VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI NA RELACIJI SLO-HU-UA-BY-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.10.2013; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; ŠOFERSKA DELA IN VODENJE EVIDENCE O PREVOZU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.10.2013; LEGIO TRANS STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CELJSKA CESTA 47, 3252 ROGATEC KLJUČAVNIČAR MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILEC - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILSKA DELA, TRANSPORT, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZIDAR ZIDARJI-DELO SE OPRAVLJA V TUJINI - M/Ž; VSA ZIDARSKA DELA (ZIDANJE, VGRADNJA, TESARSKA DELA, ITD ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODJA AVTO PARKA IN VZDRŽEVALEC VOZIL JAGROS - M/Ž; VODENJE CELOTNEGA AVTO PARKA IN VZDRŽEVANJE VOZIL JAGROSA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.10.2013; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA VNAŠALEC PODATKOV/ADMINISTRATOR SPLETNE STRANI - M/Ž; IŠČEMO NOVEGA ČLANA EKIPE, KI SE BO PRIDRUŽIL PRI RAZVOJU NAŠEGA SPLETNEGA PRODUKTA AUCTIONCLICKER.COM. SAMO DELO OBSEGA PREGLEDOVANJE, VNOS PODATKOV TEB UREJANJE NAŠE SPLETNE STRANI WWW. AUCTIONCLICKER.COM. DELO VKLJUČUJE TUDI TELEFONSKO KOMUNICIRANJE S POTENCIALNIMI STRANKAMI IN UPORABNIKI., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.10.2013; AVKCIJAKLIKER SPLETNO OBJAVLJANJE PODATKOV D.O.O., PUCOVA ULICA 9, 3000 CELJE PEK PEK - M/Ž; PRIPRAVA IN MEŠANJE MASE PRI MEŠALCU, OBLIKOVANJE, PEKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.10.2013; DPR PEKARNA RESNIK, PROIZVODNJA KRUHA IN SLAŠČIC, D.O.O., KOZJE 85, 3260 KOZJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK /TEHNIČNI SVETOVALEC -M/Ž; SERVISIRANJE VOZIL, AVTODIAGNOSTI-KA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.10.2013; AVTO IGOR, SERVIS IN TRGOVINA, D.O.O., ČRNOVA 33 A, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARILEC - M/Ž; VARJENJE IZDELKOV IZ PLOČEVINE (ROČNO, STROJNO), DRUGA DELA PO NALOGU VODJE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 17.10.2013; ELVEL - ELEKTROSTROJNI INŽENIRING, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE KUHAR KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO KUHANJE, NEDOLOČEN ČAS, 18.10.2013; GOSTILNA KRIŽNIK ANDREJ KRIŽNIK S.P., GABERKE 252, 3325 ŠOŠTANJ UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.11.2013; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70, 3312 PREBOLD STREŽBA PIJAČ - DELOVNO MESTO JE V BRASLOVČAH - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, ČIŠČENJE PROSTORA, DELO NA BLAGAJNI, DOLOČEN ČAS, 25.10.2013; KAVA BAR SONČNICA, JERNEJA ALEŠ S.P., BRODE 24, 3305 VRANSKO DELAVEC BREZ POKLICA KUHAR-PIZZOPEK - M/Ž; PRIPRAVA JEDI, SLADIC, SOLAT, PEKA PIZZ, NEDOLOČEN ČAS, 25.10.2013; PIZZERIJA VERDI-VERDI, TOMAŽ JANKOVIČ, S.P., GRIŽE 125, 3302 GRIŽE VOZNIK KAMIONA - M/Ž; VOZNIK KAMIONA PO EVROPI, DELNO TUDI MAROKO (DVA DO TRIKRAT LETNO), VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 20.10.2013; AKU FER LOGISTIK, TRGOVINA IN TRANSPORT, D.O.O., TRG 8, 3312 PREBOLD Spored od 17. 10. do 23. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 2 na muhi - akcijski, triler sobota: 20.45 Avioni - animirani četrtek: 16.00 petek, sobta: 14.05, 16.00 nedelja: 14.30, 16.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.00 Čefurji raus - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.40, 21.00 petek, sobota: 16.20, 18.40, 21.00, 23.05 nedelja: 18.40, 21.00 Falsifikator - drama, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00 petek, sobota: 18.00, 22.30 Gravitacija - triler, znanstvena fantastika četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.55 sobota: 13.20, 15.50 nedelja: 13.20, 15.50, 17.55, 21.10 Gravitacija - triler, znanstvena fantastika, 3D četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.55, 20.20, 21.10 petek, sobota: 18.55, 20.20, 21.10, 22.40 nedelja: 20.20 Jaz baraba 2 - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.05, 18.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.15, 18.20 Jaz baraba 2 - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.35, 16.50, 17.45 sobota: 13.15, 13.40, 15.35, 16.50, 17.45 nedelja: 13.15, 13.40, 15.35, 16.40, 17.45 Kapitan Philips - akcijski, drama od četrtka do srede: 20.10 Mačeta ubija - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.15 petek, sobota: 20.15, 23.10 Malavita - akcijski, komedija četrtek, ponedeljek, torek: 20.40 petek: 20.40, 22.55 sobota: 18.10, 20.40, 22.50 nedelja: 18.20, 20.40 sreda: 20.30 Mi smo Millerjevi - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.20 Načrt za pobeg - akcijski, triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 20.00, 21.05 petek: 18.40, 20.00, 21.05, 22.25 sobota: 17.55, 20.00, 22.25 nedelja: 18.40, 20.00, 21.05 One Direction: To smo mi 3D - dokumentarni, glasbeni film sobota: 18.40 Samo bog odpušča - drama, triler KUHAR VODJA KUHINJE - M/Ž; VODENJE KUHINJE, NEDOLOČEN ČAS, 19.10.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC KUHAR - M/Ž; DELO V KUHINJI, NEDOLOČEN ČAS, 19.10.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC KUHAR, KUHARSKI POMOČNIK - M/Ž; PRIPRAVA IN IZDELAVA TOPLIH OBROKOV, DOLOČEN ČAS, 20 MESECEV, 19.10.2013; AMB INŽENIRING: DRUGA TRGOVINA NA DEBELO, ALJA SKALIN S.P., PARTIZANSKA ULICA 43, 3310 ŽALEC UNIVERZITETNA IZOBRAZBA UČITELJ KLAVIRJA IN KOREPETITOR - M/Ž; POUČEVANJE KLAVIRJA IN OPRAVLJANJE S TEM POVEZANIH NALOG SKLADNO S PRAVILNIKOM O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST DELODAJALCA, DOLOČEN ČAS, 30.10.2013; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9, 3310 ŽALEC PROFESOR DEFEKTOLOGIJE UČITELJ ZA DODATNO STROKOVNO POMOČ - LOGOPED - M/Ž; SODELOVANJE PRI IZVAJANJU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA, IZVAJANJE PRIPRAV NA VZGOJNO-IZOBRA-ŽEVALNO DELO, OPRAVLJANJE DRUGEGA DELA V ZVEZI Z VZGOJNO-IZOBRAŽEVAL-NIM DELOM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.10.2013; OSNOVNA ŠOLA POLZELA, POLZELA 10, 3313 POLZELA VODNIK 29 Vabljeni k vpisu narodno-zabavnega abonmaja ZKŠT Žalec! • 5 koncertov, • na vsakem dva priznana ansambla in posebni gost večera, • po koncertu pogostitev in druženje, • cena 50 EUR, • obročno odplačilo, gotovinski popust, ™ • popusti za upokojence in za mlajše od 30 let I JLk Jk * JBMIIA ylLjy Aj..-" i iriii^M Trio Golte " .j- £ TO^f Prodaja: TIC Žalec, tel. 710 04 34 TT5 TT 1 Program na: www.zkst-zalec.si petek, sobota: 22.55 Smrkci 2 - animirana komedija, 3D četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota: 14.15, 16.30 Spartak - v živo nedelja: 17.00 Turbo - animirana avantura četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.30, 14.20, 15.50 mciropol ČETRTEK 20.00 Klip - drama PETEK 18.00 Klip - drama 20.00 Samo Bog odpušča - kriminalna drama SOBOTA 18.00 Samo Bog odpušča - kriminalna drama NEDELJA 18.00 Samo Bog odpušča - kriminalna drama 20.00 Klip - drama SREDA 20.00 Balkanska bojevnica - komedija KINO VELENJE PETEK 18.00 Meseček - animirana pravljica, sinh. 18.30 Veliki Gatsby - romantična drama 20.00 Upokojeni, oboroženi, nevarni 2 - akcijska komedija SOBOTA 18.00 Meseček - animirana pravljica, sinh. 19.30 Veliki Gatsby - romantična drama 20.00 Upokojeni, oboroženi, nevarni 2 - akcijska komedija NEDELJA 16.00 Meseček - animirana pravljica, sinh. 18.00 Upokojeni, oboroženi, nevarni 2 - akcijska komedija 19.00 Plesalka v senci - politični triler 20.15 Veliki Gatsby - romantična drama PONEDELJEK 20.00 Bling ring - kriminalka, drama 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic 17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Bodi moj prijatelj otroška predstava za cici abonma in izven 18.00 Osnovna šola Lesično Jesenski nasmeh literarni večer; gosta: Rado Palir in Jože Mastnak Marjan 19.00 Stari grad Celje - Friderikov stolp Vesolje /Space/ Weltraum odprtje instalacije umetnice Mirande Rumina 19.19 Mestna knjižnica Velenje Draga Potočnjak: Skrito povelje pogovor z avtorico bo vodila Andreja Ažber 19.30 Dvorana Glasbene šole Celje_ Vesperae musicae Trobilni kvintet Hiše kulture Celje; koncert 19.30 SLG Celje_ Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano) abonma Četrtek večerni in izven PETEK, 18. 10. 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki_ Nasvidenje nad zvezdami premiera komedije v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki 19.00 KUD Svoboda Griže odprtje razstave likovnih del Srečka Štamola 19.19 Knjižnica Velenje Resnica v medicini predava: Erik Brecelj, dr. med., kirurg 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Burka o jezičnem dohtarju komedija v izvedbi KD Slomšek Slovenska Bistrica; Novačanova gledališka srečanja 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Severa Gjurin z akustično zasedbo koncert 20.00 Glasbena šola Velenje Mladen Bucic - kitara koncert SOBOTA, 19. 10. 10.00 do 13.00 Dvorana ljubiteljske kulture Celje Lutkovni maraton štirih predstav lutkovna predstava za otroke 17.00 SLG Celje_ Neil Simon: Govorice abonma Sobota popoldan in izven 19.00 Dom krajanov Galicija Snubačka komedija v izvedbi Gledališke skupine KD Svoboda Elektroelement Izlake 20.00 eMCe plac Velenje_ Prostorska inštalacija z vodo odprtje razstave 21.00 Mestni kino Metropol Džjezz do it Samo Šalamon Bassiess Trio feat; gosta: Dominique Pifarely&Roberto Dani 21.00 Plesni forum Celje Rade Šerbedžija, Jure Ivanušič, Antun Stašic koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Klubski večer - Hard To The Core koncert NEDELJA, 20. 10. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Grajska Mega pri dvorcu Novo Celje Ana Ogrin in Izidor Tojnko koncert za citrarski abonma in izven 17.00 Dom kulture Velenje Lahkokrilec abonma, nedeljsko gledališko popoldne PONEDELJEK, 21. 10. 16.00 Celjski mladinski center Barve življenja / Colours of life odprtje razstave 17.00 Vrtec na Gorenju pri Zrečah Pod medvedkovim dežnikom ure pravljic 17.00 Kvartirna hiša Celje Praznovanje ob 180-letnici rojstva Alfreda Nobela in 140-letnice Cinkarne Celje odkritje kipa ter odprtje razstave 19.00 Mestna knjižnica Velenje Za kulturo življenja predstavitev knjige Janeza Janše 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester koncert; solist: Luka Juhant, harmonika 19.30 Glasbena šola Velenje Xin Wang, sopran; Nikolaj Žličar, klavir koncert; abonma Klasika in izven TOREK, 22. 10. 16.00 Glasbena šola Celje_ Javni nastop učencev osnovne stopnje 16.30 Osnovna šola Zreče Doma je najlepše ura pravljic 17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 19.19 Knjižnica Velenje Lirikonfestova trinajstinka - degustacija lirične umetnosti literarni večer 19.30 Kulturni center Laško Pazi m@il komedija v izvedbi Špas teatra SREDA, 23. 10. 15.00 Glasbena šola Celje_ Javni nastop učencev srednje stopnje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Čisto majhna račka lutkovna predstava Škratkovega lutkovnega gledališča Celje 17.00 Celjski dom_ Bruno Gröning: Po sledeh »čudodelnega izcelitelja« dokumentarni film 17.30 Osrednja knjižnica Celje Mandale - rože življenja predava Irena Jarc 18.00 Mestna knjižnica Velenje Branje je žur, reading is cool bralni krožek za najstnike 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Od bleščeče kneževine Monako do sinjemodrega Marseilla in vse tja do romantičnega Pariza potopisno predavanje Dejana Nabernika 19.19 Mestna knjižnica Velenje Svetloba - zdravilo prihodnosti predava Lidija Topolovčan 19.30 Celjski dom Celje_ Duo Furioso Nikolina Furič in Mirko Jevtovič - harmonika 19.30 Dom kulture Velenje Komedija z ženskami komedija v izvedbi Drame SNG Maribor Društva vabijo ČETRTEK, 17. 10. 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Postavitev družine predava Miša Šavor 20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta PETEK, 18. 10. 8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem SOBOTA, 19. 10. 8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem 8.00 Ploščad centra Nova Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica PONEDELJEK, 21. 10. 16.00 Mladinski center Velenje Inkubus popoldanski mladinski center 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ O smrti predaval bo Domen Kočevar 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Predstavitev zbornika del Literarnega društva Sončnica Rogaška Slatina TOREK, 22. 10. 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Sedona metoda - tehnika opuščanja metodo bo predstavil Milan Slunečko SREDA, 23. 10. 16.30 Osnovna šola Zreče Noč čarovnic ustvarjalno-kulinarična delavnica 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga Dobrodelne prireditve SOBOTA, 19. 10. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Drobtinica dobrodelna akcija za otroke iz socialno šibkih družin SREDA, 23. 10. 19.00 Kulturni center Laško Podari upanje dobrodelni koncert z gosti 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Rojen v Jugi Utrip humanosti, dobrodelna predstava Razstave Galerija sodobne umetnosti Celje, Studio galerije sodobne umetnosti Celje, Likovni salon Celje: Kiparstvo danes, četrti zadnji del serije razstav, do 24. 11. Osrednja knjižnica Celje: razstava Vodnjaki na Slovenskem avtorja Francija Horvata, do 31. 10.; razstava raziskovalnih nalog projekta Mladi za Celje, do 30. 10. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Puške in pisma, do 31. 12. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Pozdrav poletju, del. Braneta Mihajloviča - Koste, Danijela Bedrača in Jane Kvas, do 26. 10. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj portret za muzej, do 22. 10. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 10. Galerija Mercator centra Celje: razstava Junaki risank, Sabine Majcen, do 29. 10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Celje v fotografiji, do 30. 10. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademske slikarke Barbare Jurkovšek in akademskega kiparja Anžeta Jurkovška, do 30. 11. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava likovnih del udeležencev poletnega ex tempora Dolga Gora 2013, do 10. 11. Dvorec Strmol Rogatec: likovna razstava Francija Černelča Friderik in Veronika, do 24. 10. Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12. Galerija Velenje: razstava Re-vizija Nataše Tajnik Stupar, do 30. 11. radiocelje ■.^'95.1 95.9 100.3 90.6 MHz DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI Preberite aktualno ponudbo! Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri pokličite: 031 692-860 PLINSKE PECI £ ZDRAVILIŠČU LVŠKU M THERMANA Iftškti MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog FTTEX D.o.o.., DUNA|5KA120 A. 1000 Ljublana ITI-: 03 /734-57-00,031 566 263; splet: www.nrEX.sii e-poSta: ftte?«St-2.net STROJNE INSTALACIJE | IVAN markl ,.p. E-niail: instalacije.rnarkl@t-2.net Pod gozdom 4 - TOPLOTNE ČRPALKE - SOLARNI SISTEMI 3230 Šentjur . pljNSKE INSTALACIJE - KOTLI NA LESNO BiOMASO tel.: 03/749 22 36 - ADAPTACIJE KOPI ANIC-VODOVODNE INSTALACIJE ki se nahaja v Planetu Tuš v Cel ju, vam ob nakupu korekcijskih otal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oŠ «ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon: 03 620 97 60 faks: 03 / 749 22 37 mob:041587407 -OGREVANJE (RADIATORSKO IN TALNO) VSE NA ENEM MESTU popravila Q letni pregledi prodaja UGOD/VF CENEJ/V puč/lah POGOjf Pooblaščeni servise r za; Efts «Immergas EJVaillarrt £ |STRAB£NZ PLINI ISTflABENZ PUNI, d.o.o. PE vzhodna Slovenija Plinarn iska 1,3000 Celje 03/426 47 20 Matty HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL 00 nakupu enih korektivih očal i/am dru^a z enako enožariščno dioptrijo podarimo. 03/749 1710 HULEJ DEJAN s.p. Ul. Točlie Čečeve 17. 3230 ŠENTJUR Lepotni center Barbarah™ 041/675- Vstopite \/enega najlepše opremljenih frizerskih salonov, kjer so vom na voljo številne kozmetične storitve in novosti po ugodni ceni. mmcmusmmmm MUksp, CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK ^ Nataša Hribernilc s.p. Poslovne enote: Kaiobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI UREDITI/J GROBOI/, DELO BREZPUČA/O! m— -i-* 1 (kTa) KIA MOTORS avti ; )hisa škorjanec ™ Ths JhvaMr fn CiimiJu ' f The Power ro Surprise Mariborska 115, Celje, 03/426 08 84,031 609 416 NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ -BREZPLAČNO- Prevzem izrabljenih vozil in izdaja potrdila o uničenju. Pokličite 051 643 781 IgorGOMINŠEKsp LDŽNICA PRI ŽALCU 11 B, 3310 ŽALEC GSM: 031 532 573; E-MAIL: IGQR.SKG@GMAlL.CDM AKCIJA! Do-35% popusta na t/so kritino VSI NAŠI MOJSTRI 31 o m o f i "GSM: 041 756 668" ~~ ■tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^o 2m strešnih cevi \im PODARIMO pri zamenjavi strešne kritine. V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA « STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE - SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV . ure 32 INFORMACIJE Norman i i i i (A ■ C n E k n > o > k n .Wr. ^ä I 5 5 ^otna seoe 20x188cm, rjava barva, usnje sed( kombinacija spominske pene in žepkastega vzmetenja gorenje Posteljni vložek HOSPITAL PLUS 80x200 cm |€199 €296 €339 €366 k3er €54T €62T €679 90x200cm 140x200cm160x200cm 180x200cm odprodaja zaloge ANTI alergijska ANTI akterijska 25cm Pralni stroj GORENJE W6222 Opti drum - inovativna oblika bobna, samodejno zaznavanje teže perila Totalweight, SterilTub samočistilni program, 18 programov pranja jgksMS o ÖÖ C n E k o z > o > k n x ® USB ključ TAKE MS 8 GB DVD kino LG DH4230S 5.1, 330W, predvaja DVD, CD, MP3, JPG, DivX, HDMI 1080p izhod, USB vhod Splošni plačilni pogoji so na voljo v trgovini. Celje, Kidričeva ul. 26A, 3000 Celje, tel.: 03/425 00 50. Od ponedeljka do petka od 09.00 do 21.00 ure, ob sobotah od 09.00 do 20.00 ure www.harveynorman.si Borba s tujimi rastlinami stran 37 Zgodbe s Celjskega -Št. 46 0*17.10. 2013- Ko vidi ptico, se mu »zmeša« stran 51 V ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Trk s snežnim teptalcem življenje obrnil na glavo Tomaž Glavač pred leti skoraj umrl, danes ponovno na smučeh »Sredi noči je popolna neznanka prišla po nas in nam ponudila prenočišče ter nam kasneje tudi pomagala poiskati najemniško stanovanje,« pove Darja Glavač. Glavačevi iz Prožinske vasi pri Štorah so januarja 2008 uživali na družinskih počitnicah na enem od avstrijskih smučišč. Ko so se na zadnji dan zadnjič spustili po beli strmini, se je pravljica končala. Ne zato, ker je bil čas za odhod proti domu, temveč zaradi hude nesreče mlajšega od dveh bratov, Tomaža. Nekoč prijetno življenje je postalo prava kal-varija, ki jo družina, polna optimizma, upanja in trme, uspešno premaguje. Na zelo strmi progi je Tomažu Glavaču nasproti pripeljal snežni teptalec. Trčenje je bilo neizogibno. Prvi je bil pri Tomažu brat Primož. Ko sta na kraj nesreče čez le nekaj minut prispela mama Darja in oče Jani, je bil pri Tomažu že zdravnik s smučišča. »Pogled, ki ga ne pozabiš nikoli,« pove Darja, Jani pa doda, da je bilo kot v filmu. »Tomaž je nehal dihati, priletel je helikopter in zdravnica, ki je izstopila iz njega, je ob hitrem pregledu Tomaža le odkimala z glavo.« Glavačeva sta bila prepričana, da sta sina za vedno izgubila, pri čemer je občutke tistega trenutka, kot pravita, nemogoče opisati. Preživel kljub slabim napovedim A Tomaž se ni vdal. Odpeljali so ga v bolnišnico v Celovec, kjer sta ga še isti dan čakali kar dve operaciji. Posledice nesreče oče opiše kot katastrofalne. Devetošolec je imel odprte zlome obeh rok in obeh nog, zlomljeno medenico, poškodovano hrbtenico in zelo hude poškodbe glave s krvavitvami, z zdrobljenim možganskim dnom in edemom na možganskem deblu. Zdravniki so ocenili, da je možnosti za preživetje manj kot odstotek. A kljub temu niso obupali. Tomaž je bil v avstrijski bolnišnici deležen vrhunske oskrbe, tudi ko je ležal negiben, v komi je bil skoraj dva meseca, so izvajali fizioterapije, kar je bilo ključnega pomena za nadaljnje okrevanje. Darja in Jani sta ure in ure presedela ob Tomaževi postelji, z njim sta se pogovarjala in ves čas upala, da bo pokazal vsaj kakšen znak življenja. Ko je prvič malce pomigal s prsti, je bilo veselje neizmerno, saj je to pomenilo kanček upanja. »Tomaža je po nesreči v bolnišnico odpeljal helikopter, mi smo odšli za njim z avtom. Kaj nam je rojilo po glavi, si nekdo, ki tega ni doživel, ne more predstavljati, sam sem na poti celo padel v šok in nisem bil več sposoben voziti. Tako je preostanek poti peljala žena. Vsaka ji čast,« se spominja Jani Glavač. »Obožujem smuča nje. Med lanskimi počitnicami sem bil sam doma, od soseda sem si sposodil smuči, na glavo sem dal čelado, si naredil progo in smučal po domačem bregu,« v smehu razlaga Tomaž, ki sicer po nesreči precej pogreša športno udejstvovanje, a na zdravje mora zdaj še posebej paziti. Tomaž danes največ prostega časa preživi ob igranju trobente in na prvi pogled sploh ni mogoče opaziti, da je za njim tako huda življenjska preizkušnja. Pred nekaj leti je življenje danes skoraj dvajsetletnega Tomaža Glavača viselo na nitki. S pomočjo družine se mu je uspelo ponovno postaviti na noge. Ključ do uspeha v vztrajnosti Tudi ko Tomaževo življenje ni bilo več ogroženo, zdravniki niso upali napovedati, kakšna prihodnost ga čaka. Okrevanje je bilo dolgo in zelo naporno in pravzaprav še danes ni končano. Prestal je številne operacije, pri številki 18 so jih nehali šteti, ponovno se je moral naučiti prav vsega, od govora in pisanja - poznal ni na primer niti barv - do hoje. Rehabilitacija je trajala več let, Tomaž in Darja sta med drugim kar leto in pol preživela v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča. Šele tam se je Tomaž pravzaprav ponovno začel zavedati samega sebe, kalvarije in borbe za življenje pred tem se ne spominja. Terapije so bile naporne in so zahtevale predvsem veliko vztrajnosti in volje. Darji in njenemu sinu ju zagotovo ni manjkalo, saj sta poleg predpisanih dopoldanskih terapij prav vsako popoldne preživela ob izvajanju določenih gibov in učenju. Še danes imata shranjen kup papirjev, kjer je Tomaž vadil črke in račune ter na slikah prepoznaval različne predmete. Brez pomoči družine in njenega »priganjanja« mladenič danes zagotovo ne ne bi bil samostojen. »Terapevti v Soči so odlični, a terapij je absolutno premalo. Ena ura na dan ni dovolj, če ne bi tudi sami delali, je vprašanje, kje bi bil danes,« pravi mama Darja. Prva ljubezen ostaja glasba Oče Jani in brat Primož sta medtem poskrbela, da je bila domača hiša pripravljena za Tomaževo vrnitev v Prožin-sko vas. Med drugim je bilo treba prilagoditi dostop za invalidski voziček in kopalnico opremiti z invalidskimi pripomočki. Ob nadaljnjih terapijah, predvsem samoplač-niških, je Tomaž iz meseca v mesec napredoval in tudi shodil. Začel je obiskovati sedmi razred osnovne šole s prilagojenim programom Gla-zija. Končal ga je z odličnim uspehom. Danes obiskuje tretji letnik elektrotehnike v Šolskem centru Celje. Čeprav je zaradi pogostih glavobolov, vrtoglavice, težav z zbranostjo in z vidom težko, Tomažu ob pomoči družine uspeva. Pozabil ni niti na svojo veliko ljubezen, trobento. Nekoč nadebuden glasbenik, tudi član Big banda Šentjur in Pihalnega orkestra štorskih železarjev, je odločen, da bo še naprej sledil svojim sanjam. »Upam, da bom po srednji šoli dobil službo, hkrati pa bom delal izpite za srednjo glasbeno šolo. Delal jih bom tako dolgo, da mi bo uspelo. Po srednji glasbeni šoli bom morda šel še na glasbeno fakulteto. A tudi če ne bom po poklicu glasbenik, bom vsaj ob popoldnevih zasebno učil trobento,« z velikim veseljem do življenja pravi Tomaž. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA 34 INTERVJU Znam, ker se igram! Vedno več različnih motenj pri otrocih - Ponavljanje lekcij ni ključ do uspeha - Ključni predmeti so šport, glasbena in likovna umetnost Dr. Ranko Rajovič je predsednik Svetovnega odbora Mense za nadarjene otroke, kot zdravnik nevroen-dokrinolog pa je razvil poseben NTC (Nikola Tesla Center) program za razvoj možganskih potencialov pri otrocih. Izvajajo ga v številnih evropskih državah in tudi pri nas. V naši regiji po tem programu delata vrtca na Polzeli in v Velenju. Dr. Rajovič je imel te dni več predavanj za učitelje v naši regiji. Slovenski otroci na tako imenovanih PISA-testih, na katerih testirajo otroke ob koncu osnovne šole, koliko znajo in kako povezujejo pridobljeno znanje, dosegajo podpovprečne rezultate. Vedno več je različnih motenj, od disleksije, disgrafije, diskalkulije (motenj branja, pisanja, matematike), govornih napak do ploskih stopal. Nekaj je z našimi otroki torej narobe. Dr. Ranko Rajovič pravi, da veliko napak naredijo starši že v predšolski dobi otrok, potem pa otroci pridejo v šole, kjer jih učijo na napačen način. Na testih uporabnega ali funkcionalnega znanja le finski otroci držijo korak z otroki vzhodne Azije. Dr. Rajovič opozarja, da to ni vprašanje le ministrstva za šolstvo, ampak predvsem ministrstva za gospodarstvo, saj je dokazano, da je od uporabnega znanja odvisen BDP države. Otroci, ki jih testirajo danes, bodo gospodarsko produktivni čez 20 let in takrat bomo imeli veliko težavo, če znanja ne znajo uporabljati. Rajovič pravi, da je velika napaka evropskega izobraževalnega sistema reproduktivno učenje. Gre za stalno ponavljanje lekcij. Tako se učijo najbolj primitivna bitja in naši otroci. Otroci morajo pri učenju razmišljati, razlaga Rajovič: »Petletnike vprašam: >Preko katere živali gre največ pešcev? < Otroci se najprej zmedejo, potem pomislijo in odgovorijo: >Zebra.< Klasično reproduktivno vprašanje bi bilo: >Katera žival izgleda kot konj, je črno-bele barve in živi v Afriki? < Moramo se naučiti postavljati takšna vprašanja, da bodo otroci razmišljali. Kljub temu nisem proti reproduktivnemu učenju. To je začetno učenje, da dobimo informacijo o lekciji. Če se želimo naučiti, pa imamo dva načina. Prvi je, da stvar ponovimo dvajsetkrat. Drugi način je, da se učimo z asociativnimi conami v možganih. To so območja za inteligenco. In tega naši otroci ne uporabljajo. Iz medicine pa je znano, da ta območja obsegajo 30 odstotkov možganov. Ko se učimo reproduktivno, uporabljamo manj kot 10 odstotkov možganov.« Šola bi morala biti igra, kot učite tudi v NTC (Nikola Tesla Center) programu. Danes je šola vse prej kot igra. V prvi razred gredo vsi otroci radi in všeč jim je, ko se nekaj novega naučijo. A vendar v tretjem razredu 30 odstotkov otrok noče več hoditi v šolo. In razlog je reproduktiv-no učenje. Otroka je strah, sedi, čaka, da bo vprašan, in ima utrip 130. Normalen utrip je pri otrocih do 100. Temu pravimo akutni stres. Ker so možgani organ za preživetje, je akutni stres direktno sporočilo možganom: »Beži, umakni se od tu!« Otrok ne more pobegniti in doživlja ta stres približno dvakrat na mesec in počasi začne sovražiti šolo. Ko se otroci začnejo učiti skozi igro, znajo vse. Nimajo več strahu. Pesmico se lahko naučijo tako, da jo narišejo. Lahko se učijo z nelogičnimi zgodbami. Možgani si namreč nelogične zgodbe hitro zapomnijo, ker je to njihova naloga. To so stari triki, še iz stare Grčije. Tega si nisem jaz izmislil. Te metode uporabljamo, da dvignemo otroke na raven asociacij. Tako se lažje učijo, nimajo strahu pred šolo. Končni cilj niso asociacije, ampak da otrok uporablja več vzporednih asociacij, to je funkcionalno znanje. Ko otrok uporablja vzporedne asociacije, ko sestavlja uganke, zagonetna vprašanja, razvija divergentno mi- Možgani se odzivajo na dražljaje. Če nečesa ne uporabljamo, sposobnost izgine. Zato izginejo prirojeni refleksi pri novorojenčku. Poznana pa je tudi zgodba italijanskega fanta, ki je bil slep na eno oko, vendar z očesom fiziološko ni bilo nič narobe. Ugotovili so, da je imel kot dojenček vnetje očesa. Mama mu je oko za deset dni pokrila, da se ne bi okužilo. Ker pa možgani niso dobili dražljajev, torej, da fant oko potrebuje in uporablja, so oko »izklopili«. Povratka pri tem ni. Možgani lahko sprejmejo neomejeno količino informacij in delajo po asociacijah. Ključno je, da uporabljamo pravi način učenja. Ob tem dr. Rajovič pravi, da so najpomembnejši šolski predmeti šport, glasbena in likovna umetnost. Na predavanju je dejal: »Brez športa ne bo zdrave nacije!« Šolski predmetniki so, žal, druga zgodba. šljenje. Otroke moramo pripraviti do tega, da sami postavljajo vprašanja. Na seminarju so morali učitelji postavili vprašanje, pri katerem bi bila rešitev Slovenija. Učitelji so vprašali: »Katera država je podobna kokoši?« To je re-produktivno vprašanje. Lahko pa bi vprašali: »Katera kokoš stalno čepi zraven škornja?« To so vzporedne asociacije. In ko to naučimo otroke, v lekciji iščejo stvari, ki jih povežejo z asociacijami. Oni se torej igrajo, postavljajo zagonetna vprašanja in tako se naučijo lekcijo, a sploh ne vedo, da so se učili. So se učitelji pripravljeni učiti takega načina poučevanja? So. So pa učitelji, ki tega ne morejo obvladati. To je drugačen način razmišljanja. Ne morem kriviti učitelja, ki je celo življenje delal reproduktivno, da ne preide na ta način poučevanja. Ta program je dober, ko o njem poslušate, ampak ni lahek za prenos v prakso. Učitelj mora veliko stvari spremeniti. Zato učiteljem na seminarju pravim, naj nič ne spreminjajo, samo otrokom naj pojasnijo nekaj primerov in potem otroci sami začnejo na tak način razmišljati. Pri učiteljih je najbolj pomembna dobra volja. Pravite, da bi veliko lahko naredili že starši pred vstopom v šolo. Čas od rojstva do šole je najpomembnejši za razvoj sinaps, za razvoj možganov. Starši so najbolj odgovorni za ta del razvoja. Ker starši delajo napake, imamo vse več razvojnih motenj pri otrocih. 50 odstotkov otrok ima govorno napako. Pred 20 leti je imelo ploska stopala od 10 do 15 odstotkov otrok. To je genetsko. Danes ima ploska stopala 70 odstotkov otrok in to ni genetsko, to je motnja. To je zato, ker naši otroci ne hodijo več. Starši jih v vozičku vozijo celo do četrtega leta, potem jih do 5. razreda z avtom vozijo v šolo. Naši otroci ne hodijo več. Zakaj bi možgani dvignili stopalo in mišice, če otrok ne hodi? In če otrok ne hodi, ne bo razvil centra za akomodacijo očesa, ki se razvije pri hoji in teku. Danes nekateri otroci gledajo televizijo po štiri ure na dan. Otroci, mlajši od 12 let, vsak dan tri ure preživijo na Face-booku. Če je otrok sam, ne izgovori niti ene besede. Center za govor pa se vzpostavlja do sedmega leta. Kako naj možgani vzpostavijo center za govor, če otrok dnevno po štiri ure ne izgovori niti ene besede? Otroci ne hodijo, ne govorijo, gledajo v ekran, tako da ni akomodacije očesa, ki je najbolj kompleksen fiziološki mehanizem. Tako se ne razvijajo najbolj pomembni deli možganov. Obstaja zelo velika možnost, da bo ta otrok imel, ko bo odšel v šolo, disleksijo, dislalijo (motnja izgovorjave), disgrafijo, diskalkulijo, se pravi eno od motenj in ne bo zmogel razviti svojega potenciala. Bi morali starši omejiti čas za računalnikom? »Skrivnost eksplozivnosti najhitrejšega človeka na svetu Usaina Bolta naj bi bila v njegovem otroštvu. Že kot 3-letni fant je tri ure dnevno prestrezal žogo, da ni s klifa padla v morje. Ker je vsak dan opravil okoli 20 >šprintov<, so njegovi možgani to prepoznali kot nujno za preživetje.« »Študent pride na izpit, profesor postavi vprašanje in študent reče: Profesor, to je na 30. strani, zgoraj desno, druga vrsta.< Študent ve, kje je vse napisano, ampak besedila ni nikjer v glavi. To je posledica reproduktivnega učenja. Študenti tako izgubljajo samozavest in mislijo, da niso dovolj pametni za študij. Težava pa je samo v tem, da uporabljajo možgane na napačen način.« Možgani se najbolj razvijajo do sedmega leta, ko se ustvari kar 75 odstotkov vseh sinaps. Starši pa naredijo cel kup napak že v prvem letu življenja. Sobe ne bi smeli prebarvati le v eno barvo, saj možgani za dober razvoj potrebujejo kontraste. Novo-rojenčkove glave ne smejo trdno držati, pač pa le podpirati, da lahko otrok še vedno glavo obrača. Ključni za razvoj sinaps so plazenje, skakanje, vrtenje. Velik pomen ima tudi žvečenje hrane. Triletniku, ki ves čas skače in se vrti, tega ne smemo preprečevati. To namreč »dela« za svoje možgane. Živimo v 21. stoletju, otrok mora znati uporabljati računalnik. Bi pa postavil mejo na pol ali največ eno uro. So še druge stvari, ki jih lahko predšolskim otrokom pokažemo. Triletna deklica pozna vsako znamko kozmetike, ki jo mama uporablja. Triletni deček pozna vse znamke avtomobilov na ulici. Torej poznajo triletni otroci okoli 30 simbolov. S tem nam sporočajo: »Mama, oče, jaz lahko berem.« Kitajci in Japonci ta trenutek izkoristijo in začnejo otroke pri tej starosti učiti črk. Mi pa tega ne prepoznamo, celo nekateri moji starejši kolegi menijo, da bi bilo trpinčenje, če bi pri tej starosti učili otroke pisati. Vemo pa iz fiziologije, da je največji razvoj možganov za črke, simbole povezovanje od tretjega do petega leta. Ne pravim, da mora otrok brati enciklopedije, ampak mora imeti igre, pri katerih mora razmišljati, razvijati te dele možganov. Do petega leta je treba možgane stimulirati, da vedo, kaj je treba delati. To je znano iz endokrinologije. Otroka, ki je debel, možgani sprejemajo kot takega in stalno ohranjajo debelost, ker je to za možgane normalno stanje. Možgani so organ za preživetje in prilagoditev, razvijajo pa se najbolj do petega leta. Če otrok do petega leta cel dan leži, ne bo mogel teči, ko bo šel v šolo. To mu bo pretežko. To smo videli tudi pri športnih ekipah. Otroci nočejo na naporne treninge. Trenerji, ki dolgo časa delajo z otroki, vidijo, da so otroci danes manj sposobni v primerjavi s prejšnjimi generacijami. Vsaka nova generacija je manj sposobna. Otroci se pri popolnoma istem treningu kot pred desetimi leti danes večkrat poškodujejo. To nam pove, da nekaj z otroki ni v redu. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA AKCIJA 35 novit^ednik racliocejje vi ■K2 ^»■»■PlHlR Več o pogojih in pokroviteljih »clje na spletni, strani wWw.radiocelje.com ■ in \a Fačgbooku Novi tednik in Radio Celje. Z akcijo Težaka iMHtn^lir^ poeo? dijake in starše že danes nagovarjamo k sodelovanju februarja 2014, ko bomo že tretje leto zapored izbirali naj maturantko, naj maturanta! Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepšihsanj Ponujamo Pokrovitelji KAVALIR........ DELAVNICA MODE HdD HAIR CENTER DARJA v : za maturantski ples in to povsem brezplačno! Za mično gospodično: Za uglajenega mladeniča: Metražne tkanine po izboru - Gloripops Moškaobleka Lambretta Šivanje maturantske obleke - Barbara Repinšek - Delavnica mode s srajco Ličenje in gelish nohti - Lepotni studio Sodin in kravata Brasim - Kavalir Striženje las in maturitetna pričeska - Hair center Darja Striženje las - Hair center Darja Mame in očetje , maturantskiplesjetudifinančnozahtevenzalogaj.Dovolite,davamgaolajšamo. Izpolnite priloženo prijavnico in se s svojim maturantom potegujte za popolno maturantsko opravo Novega tednika in Radia Celje. Pričakujemo hrabrega mladeniča in mla Ime in priimek MATURANTKE Naslov Šola Telefon E-pošta Ime in priimek MATURANTA Naslov Šola Telefon E-pošta U denko saj bomo njuno preobrazbo spremljali tudi Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomo do 12. novembra do 12. ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali na straneh Novega tednika! maturantko in maturanta, ki ju bodo oblekli in uredili pokrovitelji naše akcije. Zmagovalca nagradne igre TečakaruHiinrmii^skitnes? bomo razglasili 14. novembra 2013. »Dekleta s spetimi lasmi, fantje v stilu Jamesa Bonda« Tako pravi Darja Kocmut Žižek, priznana celjska frizerska mojstrica, ki se nam predstavlja kot prva v nizu pokroviteljev akcije Te čaka maturantski ples? d e s e b o k Akcija se je začela prejšnji teden in nagovarja vse maturante in maturantke, da se odločijo za sodelovanje. Vemo namreč, da maturantski ples predstavlja veliko finančno obveznost. Slednjo vam želimo olajšati. Tako ponujamo popolno maturantsko opravo zanjo in zanj, pri čemer se ne omejujemo zgolj na oblačila, temveč smo v ta maturantski paket uvrstili še ličenje, urejanje nohtov in seveda urejanje pričeske. Hair center Darja iz Celja bo namreč zmagovalni maturantki podaril striženje in spenjanje las za maturantski ples, praznih rok pa ne bo ostal niti izžreban maturant, ki bo prejel striženje. In ko govorimo o maturantski pričeskah, je na mestu vprašanje, kaj se bo letos sploh nosilo? Darja Kocmut Žižek odgovarja, da se trendi pri maturantskih pričeskah večinoma ne spreminjajo iz leta v leto. Gre namreč za večerne pričeske, kjer je venomer popularno spenjanje las, seveda če so daljši. Sicer pa je glavni nasvet naše sogovornice pri maturantskih pričeskah ta, da naj se dekleta ravnajo po obleki. Od maturantske obleke je namreč odvisno, kakšna bo pričeska. Pomemben je stil obleke, velik poudarek je tudi na počutju maturantke. Ko potegnemo črto, se mora maturantka s svojo pričesko počutiti enostavno dobro. V zadnjem času so na pohodu kite, a kot pravi Darja Kocmut Žižek, v ospredju niso več klasične, t. i. kmečke kite. Poudarjajo se kite v obliki ribje kosti, predvsem pa velja, da so bolj sproščene in rahlo »razmetane«. In fantje? Fantje bodo na maturantskih plesih blesteli. In to dobesedno. V trendu so namreč pričeske v stilu 60. let, torej zglajeni lasje; takšni, ki se svetijo. James Bond bo tako letos kralj fantovskih maturantskih pričesk. 36 REPORTAŽA Sprehod skozi čudež moderne Velenje bogatejše za arhitekturno pot in vodnik »Dobrodošli na ogledu socialističnega čudeža, mesta v parku, idealnega mesta idealnega družbenega reda!« S temi besedami so konec petdesetih in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja nagovarjali turiste, naj si ogledajo Velenje. Očitno jim je uspevalo, saj je bilo Velenje takrat poleg Ljubljane najbolj obiskana turistična destinacija Slovenije. Do leta 1970 je ob Paki zraslo mesto moderne. Danes si lahko najpomembnejše arhitekturne stvaritve tistega časa ogledate na arhitekturni poti, po kateri vas bo vodil nov vodnik arhitekt Rok Poles. Moderna je čas od konca druge svetovne vojne do leta 1970. Večina stavb in kipov, ki jih vodnik predstavlja, je v središču mesta. Sprehod se sicer začne v Sončnem parku proti Titovemu trgu, kjer je na enem mestu največ stavb obdobja moderne. Arhitekturno pot z vodnikom so v Mestni občini Velenje uredili v sklopu evropskega projekta Atrium, v katerem so vrednotili dediščino totalitarnih režimov 20. stoletja. Kot pojasnjuje Rok Poles, je doprinos Velenja k arhitekturi precejšen. Velenje je poleg Nove Gorice eno najmlajših slovenskih mest: »Bilo je zgrajeno, zamišljeno na tabli projektantov in potem postavljeno v neko realnost. Gre za pomembno dediščino iz časa od konca druge svetovne vojne do sedemdesetih let, ko je začelo zaradi sprememb arhitekturne estetike in načel oblikovanja rasti po drugačnih načelih.« Stavbe niso zastarele, ampak stare! Vodnik predstavlja tudi fotografsko gradivo, ki kaže, kako so stavbe živele pred pol stoletja. Kot pravi Poles, je to srečen trenutek, saj ugotavljamo, da so stavbe že preživele 50 let. To ne pomeni, da so zastarele, ampak stare in ta starost ima določeno kvaliteto: »Stavbe so prepoznane kot kakovostne, so zavarovane, ker je mesto zavarovano kot urbanistični spomenik naselbinske dediščine.« Kljub temu, poudarja Poles, bo treba več aktivnosti nameniti osveščanju o kakovosti te arhitekture, prvotni podobi teh stavb in željah, kaj so arhitekti želeli s stavbami pokazati. Treba bo osvestiti tudi investitorje oziroma upravljavce teh stavb, da jih bodo obnavljali in vzdrževali v skladu s temi načeli. Vodnik je spisan za širšo javnost z dovolj fotografijami. Ključni cilj, kot pravi Poles, je bil pojasniti obiskovalcu, kakšno mesto je bilo Velenje: »Predvsem si želim, da bi ljudje opazili te stavbe in bi se zavedeli, da živijo v mestu, ki raste na tem območju že več desetletij, ki je bilo že takrat prepoznano ne samo kot socialistični čudež, ampak kot urbanistična kvaliteta in ki tudi danes raste iz te dediščine in se zaveda kvalitete tega obdobja, te arhitekture in te urbanistične zasnove.« ŠPELA KURALT Foto: GrupA V Galeriji Velenje po novem deluje arhitekturni kotiček. V njem brezplačno vsak torek med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro brezplačno svetujejo strokovnjaki s področja arhitekture in krajinske arhitekture o gradnji, obnovah, prenovah, urejanju domov in vrtov. Želijo si namreč, da bi Velenje ohranilo arhitekturno in urbanistično kakovost. Ena pomembnejših stavb, ki jih lahko vidimo na sprehodu skozi Velenje, je Kristlov blok. Postavili so ga leta 1963, arhitekt je bil Stanko Kristl, ki je leto kasneje za ta blok dobil nagrado Prešernovega sklada. Gre za edini blok v Velenju, ki je še vedno poznan oziroma poimenovan po svojem arhitektu. Kristlov blok je tudi dokaz, kako lahko videz stavbe povsem spremenimo. Kristl si je namreč spodnjo etažo zamislil tako, da bi se skoznjo videlo. Sprva se je res videlo skozi, ko je bila v tej etaži trgovina s pohištvom. Danes je vse zaprto. Kristl, ki je bil tudi na predstavitvi arhitekturne poti in vodnika, je bil nad tem vidno razočaran. Rok Poles pred Domom kulture, ki najbolj zaznamuje mestno središče. Dom kulture arhitekta Otona Gasparija so postavili leta 1959 in je veljal za eno najlepših zgradb v Jugoslaviji. Gaspari je zasnoval tudi Delavsko univerzo in Delavski klub, ki sta prav tako ob Titovem trgu. Ena izmed najbolj »čistih« stavb, zgrajena po vseh načelih tistega časa, je Steklena direkcija. Ima ravno streho, pasovna okna, svobodno fasado, svoboden notranji tloris, lebdi nad zemljo. Zasnoval jo je Aljoša Aljančič, postavili so jo leta 1962. Tudi tu pa je zelo vidna razlika med tem, kar si je arhitekt zamislil in tem, kakšno je stanje danes. Sprva je bil možen prehod pod stavbo, saj se je stavba tal dotikala le s stebri in paviljonom, v katerem je bilo stopnišče. Danes je pritličje pretežno zastekljeno, tako da pogleda in prehoda ni več. Sprva je bila to hiša na zelenici, danes je na parkirišču. Vodnik predstavlja tudi spomenike, ki jih obiskovalci srečajo na sprehodu, čeprav so le trije dejansko iz obdobja moderne. Na Titovem trgu lahko tako vidimo kip Nestla Žganka, očeta Velenja pred maketo mesta, ki ga je leta 2009 naredil Boštjan Drinovec. V ozadju vidimo kip Maršala Tita Antuna Augustinčica iz leta 1977, ki je povečava izvirnika iz Kumrovca. Iz obdobja moderne pa so Muze umetnosti Stojana Batiča, to je plastika na Domu kulture, obelisk Rudarski manifest Cirila Cesarja in Rudar Alojzija Kogov-ška. Rudar je bil tudi prvi javni spomenik, ki so ga po drugi svetovni vojni postavili v Velenju. Sprva je stal pred starim kinom ob Sončnem parku. OKOLJE 37 V sklopu protipoplavnih ukrepov so že uredili nekatere bregove. Medtem ko je poplavna varnost boljša, pa so ob ureditvi bregov z zemljo raznesli tudi tujerodne invazivne vrste. Sprehajalci ob Savinji, a tudi ob drugih vodotokih v Celju in okolici, so zagotovo opazili japonski dresnik, ki se ga je še posebej težko znebiti. V celotnem Celju zelo uspeva tudi pajesen, ki je škodljiv zdravju. Tujerodnih invazivnih vrst je več. Med njimi so tudi živali, glive in mikroorganizmi, vendar zaenkrat še niso odkrili, da bi povzročali kakšne težave. Na drugi strani so tujerodne invazivne rastline, ki so ne le prava nadloga, ampak so tudi škodljive. Tako zdravju kot proračunom. Povzročajo namreč škodo v kmetijstvu, gospodarstvu, na infrastrukturi. Japonski dresnik in paje-sen, oba sta v Celju in okolici precej razširjena, povzročata poškodbe na objektih in cestah. Z obema imajo težave tudi v kmetijstvu, ker ju je težko iztrebiti, zato se povečuje uporaba pesticidov, s čimer je oteženo ekološko kmetovanje. Vse te težave stanejo Evropsko unijo 12 milijard evrov letno, zato je zatiranje in preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst nujno. Trdovratna zalega Sprehod po Celju vam bo razkril, da je predvsem paje-sna vse polno. Deloma tudi zato, ker so ga sprva sadili kot okrasno drevo, saj je zelo odporen na onesnaženost in je enostaven za gojenje. Tak je tudi japonski dresnik, zato zelo uspevata in se hitro razraščata. Obe vrsti sta zelo trdovratni. V zavodu za varstvo narave pri čezmejnem projektu preizkušajo nekatere metode mehanskega odstranjevanja japonskega dresnika na rastiščih, kjer je prisoten že več let. Ugotovili so, da redna košnja vsaka dva tedna najmanj tri leta močno zmanjša gostoto in razširjenost japonskega dresnika. Vendar ga dolgoročno kljub temu ne iztrebimo! Da bi to dosegli, ga je treba še eno ali dve sezoni redno kositi in izkopavati korenike. Preizkušajo tudi prekrivanje rastišča s črno folijo. Po treh letih prekritja je bilo poganjkov manj, ampak so še vedno ostali. Preizkus še ni končan, tako da bodo območja še spremljali in ugotavljali dolgoročnost te metode. Uspešno pri izkoreninjanju vrste je injiciranje koncentriranega herbicida v stebla, vendar je treba postopek večkrat ponoviti in spremljati stanje več let. Zagotovo pa se japonskega dresnika rešimo, če ga takoj, ko ga prvič opazimo, izpulimo s korenino. Torej še preden se rastlina razraste in okrepi koreninski sistem. Pomembno je tudi to, da je treba odstranjene dele rastline posušiti in pož-gati, sicer iz ostankov zrastejo nove rastline. Podobna zgodba je pri pa-jesnu. Z njim v Sloveniji zaenkrat še nimajo izkušenj, sicer pa naj bi bila dokaj učinkovita metoda uporaba totalnih herbicidov na zasekano deblo ali odrezane dele rastline ali liste. Mehanske metode so tako kot pri japonskem dresniku dolgotrajne. Tudi tu naj bi bile najbolj učinkovite metode izkopavanje cele rastline s koreninami, večletno sekanje, dokler se rastlina ne izčrpa, izrezovanje pasov lubja na deblu tako, da deset odstot- Pajesen je škodljiv za zdravje. Po nekaterih podatkih naj bi sok te rastline povzročal miokarditis oz. vnetje srčne mišice, nevaren pa je tudi pelod. Je namreč alergen, težave pa se po besedah zdravnika Stanislava Kajbe iz dispanzerja za pljučne bolezni in alergologijo celjskega zdravstvenega doma kažejo predvsem kot seneni nahod, ki ga lahko spremlja tudi astma. Preobčutljivost na pajesen se kaže tudi pri ljudeh na Celjskem, je pa teh alergij manj kot alergij zaradi zgodaj cvetočih dreves in grmov, kot sta breza in leska. Pajesna je v Celju zelo veliko. Sprva so ga gojili kot okrasno drevo, tako da lahko v središču mesta vidimo kar nekaj odraslih dreves. Razmnožuje se hitro s semeni, tako da ga lahko vidimo precej. Je zelo odporen tudi na onesnaženost. Borba s tujimi rastlinami Trdovratni rastlini sta bili sprva okrasni, negativne vplive beležijo šele zadnjih 15 let - Uničujejo infrastrukturo, vplivajo na zdravje Japonski dresnik je že pred ureditvijo bregov Koprivnice na Ostrožnem v Celju dobro »uspeval«. Po ureditvi ostaja na bregovih potoka oziroma ga lahko vidimo tudi na tistih lokacijah, kjer ga prej ni bilo. Očitno so ga z urejanjem bregov raznesli tudi drugam. Tujerodne vrste je k nam prinesel človek. Nekatere se zelo hitro širijo in izpodrivajo avtohtone, torej domače rastline in živali. Kot pojasnjuje Sonja Rozman iz kranjske enote zavoda za varstvo narave, kjer se s temi vrstami v Sloveniji največ ukvarjajo, se s tujerodnimi invazivnimi vrstami spreminjajo ekosistemi in tudi podoba krajine. Prav te vrste rastlin so v Evropi drugi najpomembnejši vzrok za izginjanje biotske raznovrstnosti. kov lubja pustimo, s čimer se rastlina počasi sama izčrpa. Težava je, ker se pajesen razširja tudi s semeni, odrasle rastline pa so zelo pogoste tudi v parkih. V Celju lahko kar nekaj odraslih pajesnov vidimo tudi v središču mesta. Širjenje bi lahko preprečili s pravočasnim rezanjem cvetov, preden se razvijejo semena. Stanje na terenu Na mestih, kjer je japonski dresnik že rasel, je po ureditvi bregov celjskih vodotokov ostal. In ne le to. Z deli so ga prenesli še na druge bregove, ker seveda ostankov rastline niso skurili in tudi zemlje niso zamenjali. Za bregove so odgovorni v agenciji za okolje, kjer poskrbijo za košnjo nekajkrat na leto, zagotovo pa ne vsakih štirinajst dni vsaj pet let zapored, kolikor bi bilo potrebno, da bi japonski dresnik zatrli. Kot so pojasnili na Mestni občini Celje, tudi sami opažajo, da je japonskega dresnika in pajesna v občini ogromno. Težava je, ker ga je veliko tudi na zasebnih zemljiščih. Sicer pa v občini oba odstranjujejo s košnjo oziroma sečnjo. Že košnja in sečnja sta dragi, tako da ni mogoče pričakovati, da bi japonski dre-snik in pajesen pulili, potem pa ostanke še zažigali. Zagotovo bi veliko pomagalo, če bi glede tega veljale kakšne zakonske omejitve. Vendar te obstajajo le za vrste iz rodu ambrozija. Zakonsko določilo tam od lastnika terja odstranitev škodljive rastline s koreninami vred oziroma odstranitev nadzemnega dela tako, da se rastlina ne obraste več. Lastniki so dolžni opraviti tudi nadaljnja opazovanja zemljišč. Za druge tujerodne invaziv-ne vrste zaenkrat določil še ni. Še več, pajesen ali japonski dresnik lahko mirne duše, če želite, posadite sami. Omejitev je le glede tega, kje ga boste posadili, pojasnjuje Rozma- nova: »Namerno naseljevanje tujerodnih vrst prepovedujejo nekateri akti o zavarovanju naravovarstvenih območij, na primer Zakon o Triglavskem narodnem parku. V pripravi pa je uredba evropskega parla- menta in sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki bo določila nekatera pravila ravnanja s temi vrstami.« ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Cuprablai no Jablanov škrlup-močna okužba \ #£ Luknjičavost koščičarjev Škropljenje opravimo s pripravkoma CuprablauZ v odmerku od 3 do 4 kg/ha ali s pripravkom Cuprablau Z Ultra v odmerku od 2,5 do 3 kg/ ha škropimo po spravilu pridelka, ko odpade večina listja. HnaUffllZ zmanjšuje potencial jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis), ki prezimi v obliki askospor v odpadnem'listju, z uporabo pa zmanjšano potencial glive za prihodnje leto. ' CuprablauZ pospešuje olesenitev lesa, odpadanje listja, s tem zmanjšuje možnost zimske pozebe, ki lahko poveča napad jablanovega raka (Nectria galligena). Cuprablau Zuporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja, pred okužbami glive breskove kodravosti (Taphrina deformans) in rožičavosti češpelj (Taphrina pruni), breskve in češplje poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem. Hkrati pripravka UiprablflZ in CuprablauZUltra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Breskova kodravost Češpljeva rdeča listna pegavost Rožičavost češpelj CINKARNA Svetovanje: Vili Kurnik 051 367 008 38 REPORTAŽA Skromen mož iz Bostona V Vitanju odmevna razstava o vesoljskem znanstveniku dr. Antonu Mavretiču - Njegova slovenščina je po pol stoletja v ZDA brezhibna »Uspel boš le, če boš enak Američanu ali boljši od Američana,« je dr. Antonu Mavretiču, ko se je priselil v ZDA, dal vedeti njegov stric. Znanstvenik, ki ga častijo na obeh straneh luže, je nato med drugim sodeloval pri vesoljskih projektih Voyager 1 in 2. V vesoljskem centru v Vitanju so pred nekaj dnevi odprli razstavo o Mavretiču in Voyagerju, ki potuje po vesolju od leta 1977. To je od Zemlje najbolj oddaljena stvar, ki je delo človeških rok. Znanstvenika Mavretiča je v mladih letih najprej zanimalo vse v povezavi z električno energijo in ne vesolje. Ko so v njegovi domači vasi v Beli krajini takoj po drugi svetovni vojni napeljali elektriko, je prva žarnica zasvetila pri Mavretičevih. »Ljudje so jo prihajali gledat in so se je toliko dotikali, da jih je opekla,« se spominja kmečki sin, ki živi v ZDA več kot pol stoletja in se vrača domov vsako leto. »V to, da bi nas obiskala kakšna vesoljska bitja, ne verjamem. Tudi v neznane leteče predmete ne verjamem, te je mogoče pojasniti. Verjamem le, da je kakšen delček iz vesolja priletel na Zemljo.« Gregor Kolar iz Slovenskih Konjic: »V Vitanju sem si ogledal že staro razstavo in vesoljske tehnologije so me navdušile. Za Hermana Potočnika Noordunga pred tem nisem vedel in me je začel zelo zanimati kot človek, uveljavljen Slovenec in pionir vesoljskih poletov. V Kulturnem centru evropskih vesoljskih tehnologij sem nato z zanimanjem pričakoval novo razstavo razstavo o dr. Antonu Mavretiču.« Dr. Marko Bavdaž z Nizozemske, znanstvenik iz Evropske vesoljske agencije: »Ko sem izvedel za današnje odprtje razstave, sem obenem izkoristil priložnost, da si ogledam center v Vitanju. Projekt je po moje zelo zanimiv: nenavaden je tako projekt, kot je tudi nevsakdanja lokacija. Za vitanjski center sem slišal že takrat, ko je bil zgrajen, bil sem povabljen, vendar lani nisem imel časa, da bi se udeležil odprtja.« Naprava za merjenje gostote solarne plazme, ki je eden od ključnih delov vesoljske sonde Voyager. Na razstavi v Vitanju je prvič javno predstavljena. Na otvoritvi razstave v Vitanju. Z leve proti desni direktor Zavoda KSEVT in umetnik Miha Turšič, znanstvenikova soproga Darinka Sešek Mavretič, dr. Anton Mavretič in umetnik Dragan Živadinov. Zaznamovala ga je solarna plazma Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko je končal dva letnika in leta 1957 pridobil jugoslovanski izhodni vizum za pot k stricu v ZDA. Denar za ladijsko vozovnico si je zaslužil s popravilom radijskih aparatov, potovanje od Reke do New Yorka je takrat trajalo kar tri tedne. Po študiju v Denverju se je vrnil domov na služenje vojaškega roka v Srbiji, v ZDA je nato začel delati v središču za vesoljske raziskave. Najbolj znan je po napravi za merjenje gostote solarne plazme, enem od ključnih delov vesoljske sonde Voyager, ki jo je Mavre-tič razvijal kot projektni inženir skupaj s štirimi drugimi inženirji in šestimi tehniki. Izdelane so bile tri takšne naprave, od teh dve potujeta po vesolju, eno je vesoljska agencija Nasa pred izstrelitvijo zadržala kot nekakšen rezervni del. Tega od petka prvič javno razstavljajo v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju na razstavi o Mavretičevem delu. O delu, ki ga visoko cenimo tudi v njegovi matični domovini, kjer je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in v domači Metliki častni občan. Prav tako deluje v Svetovnem slovenskem kongresu. Njegova slovenščina je po več kot pol stoletja življenja in dela v Ameriki brezhibna, brez ameriškega naglasa. Med uvodnim pogovorom o svojem življenju in delu v Vitanju je samo enkrat uporabil angleško besedo. Planet Merkur je namreč »zamenjal« za Mercury. Poklon stroke Na odprtju Mavretičeve razstave v Vitanju se je znanih Slovencev kar trlo. »Slovencem raziskovanje vesolja sploh ni tako tuje, kot se včasih zdi,« je pod Pohorjem spomnil slovenski minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. In res, v dvorani vesoljskega centra sta bila tudi znanstvenika dr. Dušan Petrač in dr. Marko Bavdaž. Petrač je začel kot profesor na kranjski gimnaziji in nato dolga leta delal v Nasinem la- Kristina Jakop iz Vitanja: »Zanima me vse, kar se po svetu dogaja. Novica o odprtju razstave dr. Antona Mavreti-ča, povezanega s projektom Voyager, me je seveda pritegnila. Prvo razstavo, kjer je bil predstavljen ruski vesoljski program, sem si ogledala celo večkrat. S Ksevtom je Vitanje postalo kultur-nejši kraj, bolj se povezujemo.« Darko Zevnik, župan Metlike: »Gospod Mavretič je naš častni občan, z veseljem smo se udeležili dogodka. To je pomemben dogodek, poleg tega je nekaj razstavnih eksponatov prvič izven Združenih držav Amerike. Ponosni smo, da prihaja gospod Mavretič iz naših koncev.« Marija Jakop iz Vitanja: »S Ksev-tom smo veseli zanimivega dogajanja, v kraju je postalo bolj pestro. V Ksevtu sem se udeležila različnih prireditev, saj je to obenem naš kulturni dom, ogledala sem si razstave. Odkar imamo Ksevt, je kraj bolj urejen, na kar smo prav tako ponosni. Prihaja veliko ljudi.« boratoriju. Ta mu je med drugim podelila naziv »ambasador osončja«. Bavdaž, ki dolga leta dela v Evropski vesoljski agenciji (ESA), je v petek prav tako bil v Vitanju. Za marsikoga od raziskovalcev niti ne vemo, tako kot ni vedel akademik dr. Tadej Bajt, ki so mu nekoč v Bostonu pokazali ugleden laboratorij. Na njegovo veliko presenečenje so mu povedali, da ga vodi Slovenec dr. Mavre-tič. Zanj je takrat prvič slišal, v Vitanju mu je za življenjsko delo znova čestital. mačega Ksevta, po županovo »edinstvene stavbe na svetu«. Manjkal ni seveda niti šaljivi ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, ki je imel, kot je komentiral povezovalec programa, »ne govor«. Zaradi kriznih razmer v povezavi z ameriškimi javnimi uslužbenci govora uradno ni smel imeti, zato je svoj »ne govor« izpeljal tako, da je pripovedoval, kaj bi povedal, če bi to smel. Med slavnostno akademijo so recitirali slovenski dramski igralci, med njimi »Živali ubijajo takrat, ko so lačne. Ljudje se na tej Zemlji streljamo s polnimi želodci,« je na prireditvi v Vitanju dejal dr. Anton Mavretič. Mussomelijev »ne govor« V petek v Ksevtu, kot Vita-njčani imenujejo svoj vesoljski center, politikov ni bilo veliko. Evropski poslanec Lojze Peterle je v nagovoru Mavretiču spomnil, da je bil Slovenec, ki se je pred preimenovanjem pisal Mesojedec, tudi med konstruktorji letala boeing. Med občinstvom je bil Jožef Školjč, med drugim nekdanji predsednik parlamenta, sla-vljenca in občinstvo sta prav tako pozdravila vitanjski župan Slavko Vetrih in metliški Darko Zevnik. Vitanjski je Mavretiču podaril sliko do- Vitanjčan Blaž Šef. Iz Bele krajine so nastopili metliški tamburaši, na posebno Ma-vretičevo željo so narodno-zabavni Beneški fantje zapeli in zaigrali o Lunci beneški. »Tako lepega sprejema v življenju še nisem doživel,« je bil na koncu vidno ganjen dr. Anton Mavretič, ki vse življenje ostaja zelo skromen mož. Kot je bilo mogoče čutiti v vesoljskem centru, se še vedno najbolje počuti med malimi ljudmi iz Bele krajine, ki so prišli v Vitanje v velikem številu. BRANE JERANKO Foto: SHERPA REPORTAŽA 39 »Občutek, da lahko pomagamo drugemu in da bodo tudi drugi pomagali nam, je nekaj, kar bi v sebi moral nositi vsak od nas. Če temu ne bomo posvečali pozornosti, bomo šli drug mimo drugega,« je sporočilo maratona povzela predsednica Kluba modrosti Erika Hartman. Obiskovalcev, ki bi sodelovali od začetka do konca, je bilo le za peščico, so pa številni pozno v noč ob čajanki prisluhnili branju poezije in milozvočnim citram. Naslednje jutro, ko je zadišalo po kavi, pa so se znova pridružili dogajanju, ki je bilo tudi mednarodno obarvano. Če vam je hladno, vas bo ogrel čaj, če je vroče, vas bo ohladil čaj, če ste slabe volje, vas bo razveselil čaj, če ste razburjeni, vas bo umiril čaj. Ta misel je organizatorje navdušila, da so predstavitev literarnih del članov kluba pripravili kot čajanko. Ob soju sveč, toplem čaju in domačih piškotih je bilo z drugimi prijetneje deliti lepe, a tudi bridke izkušnje življenja. Zaprite oči in si poskušajte predstavljati, kako bi brali slikanico, če ne bi videli slik? Aksinja Kermauner je leta 2005 izdala prvo tipano slikanico v Sloveniji, s pomočjo katere lahko slepi ilustracije potipajo. Tudi udeleženci Maratona modrosti so knjigo minulo soboto brali z rokami. »Najprej rešujemo življenje, šele nato invalidnost,« je maratoncem dejal reševalec, da bi jih opogumil, da ob nenadnem zastoju srca kot očividci ne bi obstali križem rok. Klic reševalcem, izmenjevanje 30 masaž srca in dveh vpihov na usta ter uporaba defibrilatorja imajo lahko usoden pomen za sočloveka. Po krajšem sprehodu so udeleženci maratona v Savinjo spustili svečke v znak prijateljstva z Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, kjer prav tako delujejo prostovoljci, včlanjeni v Klub modrosti. Ker je na ta dan deževalo in je reka narasla, so jim pri tem pomagali člani Kajak-kanu kluba Nivo Celje. 24 ur druženja za lepši jutri Kakšne barve je tema? Ko je večina ljudi minulo soboto zvečer po domovih že ugasnila luči in se pripravljala k počitku, se je na Špici v Celju začel maraton druženja ob kulturi, izobraževanju, kulinariki in zabavi v organizaciji Kluba modrosti. V 24 urah se je zvrstila pestra paleta aktivnosti, katerih cilja sta bila med drugim predajanje znanja med generacijami in sprejemanje drugačnosti. Poslanstvo Kluba modrosti je povezovanje vseh generacij, da se družijo, pomagajo s humanitarnimi akcijami in spodbujajo strpnost do drugačnih. Poleg medge-neracijskega sodelovanja in sodelovanja med narodi si v klubu prizadevajo tudi za vzpostavljanje sožitja med invalidi in polno čutečimi ljudmi. V svoje vrste vključujejo tako slepe, osebe na invalidskih vozičkih in osebe, ki jih družba najpogosteje označi kot drugačne. Ker 15. oktobra obeležujemo mednarodni dan bele palice, so tokrat več pozornosti namenili tistim, ki svet bolj kot s pomočjo oči zaznavajo z drugimi čutili. Manj pomilovanja, več spoštovanja »Slepi so popolnoma običajni ljudje, le da ne vidijo,« je dejala gostja večera, pisateljica, tiflopedagoginja in predavateljica dr. Aksi-nja Kermauner, ki je po končani pedagoški akademiji svojo poklicanost prepoznala v delu s slepo in slabovidno mladino. Ker je bilo o slepoti malo literature, življenje slepih pa je bila velika neznanka za videče, je leta 1996 napisala knjigo z naslovom Kakšne barve je tema. V njej je predstavila, kako vidijo slepi, kako jih spremljati in jim pomagati ter kakšni so njihovi pripomočki. Da bi tudi sama bolje razumela, kako živijo, je svoje oči za dvakrat po osem dni zavila v popolno temo, ko si je nadela očala, skozi katera se ne vidi popolnoma nič. Ob tem je na lastni koži Za nočne ptice so med 3. in 6. uro organizirali okroglo mizo o širjenju slovenske besede čez mejo. Dogajanju na Špici so se v nedeljo ob jutranji zori pridružili slikarji, ki so na platna ustvarjali po trenutnem navdihu. V času kosila na prizorišču ni manjkalo tradicionalnih slovenskih, bosanskih in hrvaških kulinaričnih dobrot, popoldansko dogajanje maratona pa so zaznamovali glasba, petje, ples in modna revija. občutila, da morajo slepi v svoje bitje vložiti precej več energije kot videči, zato si namesto pomilovanja po njenih besedah zaslužijo več iskrenega spoštovanja. Ko se srce ustavi Člani Kluba modrost so doslej izpeljali več dobrodelnih akcij, sobotni maraton pa je bil prvi korak k naslednjemu humanitarnemu projektu - nakupu defibrilatorja. Denar za nakup omenjenega aparata bodo zbirali ob različnih dejavnostih, s pomočjo javnosti pa bodo izbrali mesto za njegovo namestitev. Da bi se ob srčnem zastoju ljudje klicu na pomoč odzvali bolje pripravljeni, so organizatorji v program sobotnega maratona vključili prikaz oživljanja in uporabe defibrilatorja. Po besedah reševalca Petra Černezla iz Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah je osveščenost javnosti o tem slaba, pobude o osvežitvi znanja, ki so jo tokrat prejeli iz Kluba modrost, pa so bolj izjema kot pravilo. Strah zaradi neznanja »Ljudje o reševanju vedo zelo malo, ne vedo, zakaj se defibrilator uporablja in kje vse je. Najlažje je pač, da gredo preprosto mimo,« je dejal Černezel. Opozoril je, da v Sloveniji program prve pomoči ni več del učnega programa v osnovnih šolah, čeprav znajo v nekaterih evropskih državah to napravo brez strahu uporabljati že učenci v nižjih razredih. Prav neznanje pa je krivo, da oživljanje ljudje dojemajo kot tabu, saj se bojijo, da ob dajanju pomoči ne bi storili kaj narobe. Čeprav se po njegovih besedah največ nesreč zgodi v domačem okolju in bi s pravilnim ukrepanjem lahko življenje rešili svojemu bližnjemu. TINA VENGUST Foto: GrupA 40 KMETIJSTVO Branik zdrave pameti Ponikva je gostila jubilejno 10. vseslovensko srečanje kmetov Kmetje in vsi, ki jim je kmetijstvo blizu, so se minulo nedeljo zbrali v rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Kot je bilo mogoče slišati na svečani akademiji pred njegovo rojstno hišo, so časi kmetom nenaklonjeni, boljšo prihodnost pa si Slovenija lahko obeta, ko vrednota ne bo jemanje tistega, kar ni tvoje, temveč ko bodo vrednote poštenost, delavnost in odgovornost. Anton Martin Slomšek je predstavljal že pred stoletjem in pol izreden pomen za slovenskega kmeta in slovenski narod. Mladost je preživel na kmetiji in tudi kasneje je ob dušnopastirskem delu veliko časa namenjal kmetu in njegovi izobrazbi, saj se je zavedal, da bo izobražen kmet trden temelj slovenstva in da umno kmetovanje pripomore k blagostanju družbe, Cerkve in države. Za kmete vse težje Čeprav se je v zadnjih letih v kmetijstvu veliko spremenilo je Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, opozoril, da zadovoljstvo kmetov upada, enako tudi zanimanje za ta poklic. »Logično je, da je slovenskemu kmetu težko biti konkurenčen na evropskem trgu, poleg ostalega že samo zaradi tega, ker je pri nas zaradi terena obdelovalnih površin kmetovanje bistveno bolj zahtevno.« Častni gost srečanja, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, je izpostavil, da je v neprijaznem in surovem času krize še pomembneje, da mladi ljudje, ki se od svojih staršev učijo vrednot in trdega dela, ostanejo na podeželju. Organizatorji, KGZS, občina Šentjur, župnija Ponikva ter številni prostovoljci, so poudarili, da so Slomškovi nauki vse bolj aktualni tudi danes. Letošnji slogan je povzel Slomškovo misel:« Delo je ključ do kruha in pridne roke ga najdejo.« TINA VENGUST Foto: GrupA Franci Raznik, Laško: »Ukvarjam se z rejo krav dojilj, iz izkušenj pa lahko povem, da se danes samo od kmetijstva težko preživi. Pogoji so zelo slabi, na srečo pa sem že v pokoju in prejemam pokojnino. Velik del tega, kar sem ustvaril, sem letos porabil za poplačilo škode, ki jo je na pridelku pustilo nestanovitno vreme. Glede na ukrepe, ki se nam obetajo, nisem prav nič optimističen. Mi bomo nekako še preživeli, prihodnji rodovi pa bodo s kmetijstvom še težje shajali.« Stanislav Urh, Ilirska Bistrica: »Ponosen sem, da sem kmet, saj je naš poklic lep, seveda pa naše delo spremljajo številne prepreke. Sam jih občutim predvsem kot pretiran nadzor, in sicer poleg nesreč, ki nam jih prizadene narava. Ukvarjam se z živinorejo in letos sem žal doživel kar nekaj poginov živali, od konjev do telet. Poleg tega je bila letina zelo slaba, nimam pa prav pretiranih upov, da bo prihodnost kaj bolj rožnata. Skrbijo me predvsem napovedani davki, ki nas bodo kmete močno udarili po žepu.« Marjeta Perko, Šentilj: »S kmetijstvom se je danes zelo težko preživljati. Kriza se pozna tako pri živinoreji, poljedelstvu in vinogradništvu, s čimer se ukvarjamo na naši kmetiji. Letos nas je dodatno prizadela še suša, medtem ko so bile spomladi obilne padavine, tako da je pridelek precej manjši, kot smo pričakovali. Šele zdaj, ko je za nami žetev, smo videli prave posledice, ki niso niti približno enake ocenjenim.« Anton Zdolšek, Šentjur: »Danes je biti kmet res težko, sploh če se ukvarjaš z ekološkim kmetovanjem in če imaš obdelovalne površine na hribovitem območju. Ravninske kmetije si lahko pomagajo s stroji, mi pa ne, a poskušamo kljub temu pridelati čim več zdrave in kakovostne hrane, ki jo ljudje potem spoštujejo in jo radi jedo. Težko je dobiti delovno silo za delo na polju, čeprav bi velikokrat potreboval, da bi pridna roka prijela motiko v roke.« Takole živahno je bilo v nedeljo na njivi Natkovih v Pondorju. Nedelja - čas za fižol Na kmetijo Natek so povabili ljudi, da si brezplačno naberejo pridelek Ljubljanska in gorenjska govorica sta se na Natkovi njivi v Pondorju v nedeljo mešali z lokalnimi. Okrog 50 ljudi od vsepovsod se je v zgodnjem popoldnevu razpršilo po njivi, posajeni z nizkim fižolom. Kolikor so nabrali, toliko so lahko zastonj odnesli domov. Košare, vreče, zabojčki, vse to je bilo v nekaj urah polno fižola, ki je zrasel na ekološki kmetiji in ki je bil v osnovi namenjen za trgovinsko prodajo. Toda suša je pokazala zobe in fižol je zrasel kasneje, pa še to neenakomerno in ne najlepši na pogled. Gospodar Marjan Natek je kot izkušen kmetovalec na 16 ha veliki kmetiji ugotovil, da v trgovskih središčih, kamor običajno prodaja, pridelka ne bodo hoteli. »Prodajamo zelenjavo in fižol za zrnje, zato vem, kakšni morajo biti pridelki, da jih trgovina vzame - neoporečni, saj jih sicer kupci nočejo.« Pod običajno ceno ga tudi ni mogel prodati, saj pravi, da prodajajo ponekod na pogled lepši fižol iz Italije samo za evro. »Za tako ceno ga jaz ne morem, saj je treba plačati ljudi, da ga poberejo, in embalažo, odpeljati ga je treba v Ljubljano ...« Zato je nekaj fižola nabrala družina, nekaj prijatelji. Ponudil ga je tudi Rdečemu križu v občinah Tabor in Prebold, pa ni bilo pravega odziva. Pridelek bi tako uničila prva slana, če ne bi bilo Marjana Kogelnika, aktivnega člana Eko civilne iniciative Slovenije in kooperative Dobrote Slovenije. V dveh dneh je aktiviral skupino ljudi, ki je bila pripravljena pobrati približno pol tone pridelka. Pasivni in togi »Za takšne primere, da pridelek ostane na njivi ali konča na kompostu, so krivi trgovci in potrošniki,« pravi Marjan Kogelnik. Prepričan je, da je lahko akcija, kot je bila nedeljska, začetek novega razmišljanja. Ljudje doslej niso bili vajeni, da bi na kmetiji nabrali pridelke. »Gre za togost sistema, zaradi katerega fižol, kot je ta, ni dovolj Marjan Natek: »V kmetijstvu ni vse tako črno, kot eni menijo, sicer sin ne bi študiral agronomije. Prihodnost je v manjši butični pridelavi. Mi na primer poskušamo z marmeladami, sokovi, vloženo zelenjavo.« lep in primeren za v trgovino. Navadili smo se, da ne delimo viškov med seboj, raje zavržemo povsem uporabne pridelke. Vse bi lahko našlo svojega kupca, če bi le malo spremenili razmišljanje. Tako pa smo od preobilja razvajeni in sploh ne cenimo hrane. Če niso pridelki po normativih, se nam že ne zdijo v redu. Dela se ogromna družbena škoda,« razmišlja Kogelnik. Prepričan je, da smo obtičali v pasivnosti, da samo čakamo, da bodo drugi naredili nekaj namesto nas, da bo nekdo prišel in nas rešil. Mogoče pa moramo samo najti vsak »svojo njivo fižola« in poprijeti za delo? Prijetno s koristnim Tadej Cerenščak iz Loči-ce pri Vranskem je prišel z Marjan Kogelnik: »Za sku-pnostno njivo, ki jo imamo v Podvinu, smo dobili zastonj sadike paradižnika in paprike iz Vrtnarstva Naglič. Namesto da bi jih zavrgli, so jih raje dali nam.« družino in pridno nabiral, zato je imel že kar polno plastično posodo. Prav tako veliko pridelkov nabavlja pri kmetih, počasi pa bodo doma imeli tudi svoj vrt. Pomembno se mu namreč zdi, da je hrana čim bolj ekološko pridelana. Podobnih zgodb je bilo tisti dan še veliko, veliko pa tudi dobe volje, smeha in pripomb v smislu, da bodo lahko vse dni jedli fižolovo solato. Škoda bi bilo, če bi takšna pobuda ne dobila posnemovalcev. Mnogi bi prišli, če bi se tako lahko oskrbeli s pridelki, pa četudi bi bilo treba za nabrano odšteti kak evro. Ponekod takšna oskrba že deluje, drugje gotovo še bo. In če vse to resnično odpove, je tu še vedno kompost. TATJANA CVIRN REPORTAŽA 41 Pred novim kipom Antona Aškerca v Podsredi so recitirali njegovo pesem Anka. Posvetil jo je učiteljici, v katero se je zaljubil kot mlad kaplan Nastopila je tudi pranečakinja Antona Aškerca Lenka Černelč iz Bi-na tem kozjanskem trgu. Na desni strani fotografije je avtor kipa Franci Černelč. strice ob Sotli. Zaživela ideja z brado V Podsredi se je zbrala Aškerčeva rodbina - Kaplan se je zaljubil v učiteljico Kaj bi bila slovenska kultura brez velikih slovenskih mož in žena? Njihova dela so bila ljudem v uteho narodu v njegovih najhujših časih. Med največjimi možmi iz naših krajev je zagotovo pesnik Anton Aškerc. V Podsredi na Kozjanskem, kjer je začel kot mlad (in zaljubljen) kaplan, so že dlje razmišljali, kako bi ta spomin ovekovečili. To se je zgodilo v preteklih dneh. V občini Kozje so najprej pred nekaj leti počastili očeta slovenske književnosti Primoža Trubarja, in sicer tako, da so mu v Dobležičah postavili kip. Trubar je v tamkajšnji cerkvi nekoč pridigal, njegov kip pa je izklesal ljudski umetnik Franci Černelč iz Bistrice ob Sotli, vsestranski kulturni delavec. In na Kozjanskem se ni zadrževal samo Trubar, tam je deloval kot kaplan še en velikan slovenske književnosti - Aškerc. Še več, Černelčeva žena Lenka je celo Aškerčeva pranečakinja. Med prijateljevanjem Černelča in Draga Ulčnika iz Podsrede je nato pred nekaj leti prišlo do zamisli, da bi na tem trgu postavili Aškerčev kip. Ideja za postavitev Aškerčevega kipa ima brado, čeprav je ta malo krajša od pesnikove, se spominja Černelč. »Vsako zadevo, ki se je lotim, najprej preučim in zanjo poskušam navdušiti okolje, kjer naj bi nekaj zgodilo. In tako je bilo tudi v Podsredi, kjer so se v zadnjih letih zavzeli za postavitev Aškerčevega kipa,« pojasnjuje Černelč. Prikimali so mu v zavodu Kozjanski park, na občini, v društvih, krajevni skupnosti in še kdo. »Čeprav smo naravovarstvena ustanova, imamo razumevanje za področje kulture in smo z ve- težkega kraškega kamna, to je garaškega in prašnega dela, za katerega plačila ne zahteva. Pred nekaj dnevi so kip posta- Vsestranski Franci Černelč iz Bistrice ob Sotli je rad oblikoval že od otroštva. Uspešno je vodil unikatni oddelek Steklarne Rogaška za oblikovanje stekla, kjer so med drugim ustvarili Slomškov kelih za papeža in globus za ameriškega ter ruskega predsednika. Prav tako je bil pobudnik ustanovitve Društva steklarjev Slovenije, ki ima sedež na Kozjanskem. Na glasbenem področju je dolga leta vodil bistriški pevski zbor, nato je ustanovil etno skupino Nojek, na njegovo pobudo je bila ustanovljena še bistriška pihalna godba. Franci Černelč je prav tako izdal pesniško zbirko. vesel pesnikov pranečak. Na Aškerčevini se pogosto čudi, da zamejci tega pesnika bolj poznajo kot mi v Sloveniji. »Prav je, da se pojavljajo Aškerčevi kipi, da spet pridobiva na veljavi,« je še dodal. V Podsredi je bil tudi pesnikov pranečak Avgust Aškerc iz okolice Rimskih Toplic, ki je tam gospodar Aškerčevine. BRANE JERANKO Foto: GrupA seljem pomagali,« pravi direktor parka Teo Oršanič. V parku so med drugim pomagali pri izbiri kamna in prevozu, za kip so pripravili prostor ... In tako se je Franci Černelč pred poletjem lotil klesanja tri in pol tone Na sorodnika so ponosni. Aškerčevega večera se je udeležil del Aškerčeve rodovine z različnih koncev našega območja, od Rimskih Toplic in Celja do Bistrice ob Sotli. vili pred Slovensko-bavarsko hišo na trgu v Podsredi. Zaljubljeni kaplan Postavitev kipa ni bila dovolj, v Podsredi so v preteklih dneh pripravili še Aškerčev večer, ki je bil v novem domu krajanov. To je bila prva prireditev v novem domu, ki so ga napolnili do zadnjega kotička. Nastopajoči iz krajev od Planine do Brestanice so recitirali in peli Aškerčeve pesmi, ogledali so si krajši film o nastanku kipa, ki bo domačine in obiskovalce Kozjanskega parka še dolgo spominjal na največjega slovenskega epskega pesnika. Po prireditvi v domu krajanov so se udeleženci v soju bakel napotili do novega Aškerčevega kipa na trgu, kjer so prisluhnili njegovi pesmi Anka. To je balada, ki jo je pesnik posvetil učiteljici Ani Pečovnik, v katero se je zaljubil na tem starodavnem kozjanskem trgu. Med udeleženci je bilo precej sorodnikov največjega slovenskega epskega pesnika, med njimi naslednik na njegovi domačiji v okolici Rimskih Toplic Avgust Aškerc. »Aškerci smo vendarle povezani, vsi se zavzemamo za kulturo, vsak v svojem kraju. Tako Černel-čevi na Kozjanskem kot mi v Rimskih Toplicah,« je bil kipa Drago Ulčnik iz Podsrede, s kiparjem pobudnik postavitve kipa: »Aškerčev kip je izklesal moj prijatelj, sodelavec, s katerim sva sodelovala že v mladinskih časih. Pozneje sva delala skupaj v steklarni, v unikatni delavnici, danes, ko sva oba v pokoju, se nama porodi kakšna skupna ideja. Franci Černelč je umetnik, jaz sem bolj skromen človek, vendar mi je kip zelo všeč. V Podsredi smo zelo ponosni, da je Aškerc služboval pri nas, nekateri pravijo, da sta ti dve leti k njegovemu ustvarjalnemu navdihu zelo prispevali. Iz tega želimo ustvariti zgodbo.« Franci Rajgl, glasbeni ustvarjalec z Vetrnika nad Kozjem: »Ustvarjanje kipa sem spremljal od začetka, zelo mi je všeč. Franci Černelč je bil že moj učitelj v šoli. Njegovo kiparsko ustvarjanje je prišlo prav do izraza šele zadnja leta, ko se mu je bolj posvetil. Aškerčevo delovanje v Podsredi cenimo po vsej občini in širše.« Marija Vuk iz Podsrede: »Aškerčev kip sem si ogledala že takrat, ko je bil še v obliki neobdelanega kamna. Zelo sem navdušena, da je kip postavljen, resnično sem vesela. Starejša sem, vendar se rada spominjam, da smo se v šoli veliko učili o tem pesniku, ki je med drugim bival v Podsredi. Ne vem, koliko se o Antonu Aškercu naučijo v današnji šoli.« Verica Preskar iz okolice Podsrede: »Ko smo hodili mimo mesta, kjer je zdaj postavljen Aškerčev kip, smo opazovali, da se nekaj dogaja. Med nastajanjem je bilo precej prahu, zdaj je kip krasen. Aškerc je v Podsredi pustil vidno sled, zato postavitev kipa podpiram. Vesela sem ga. Celo naše kulturno društvo se imenuje po tem velikem umetniku. Njegova dela poznamo že iz šolskih klopi.« 42 AKCIJA Kronična bolečina vedno bolj razširjena Zaradi nje trpi vsak četrti Slovenec - Nujno čimprejšnje in učinkovito zdravljenje Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin V ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin celjske bolnišnice, za katero v naši dobrodelni akciji zbiramo prispevke za nakup ultrazvočnega aparata, pomagajo bolnikom, ki se srečujejo s hudimi bolečinami. Prav vsaka bolečina, bodisi akutna ali kronična, blažja ali močnejša, sicer zahteva ukrepanje. Tokrat se sprašujemo, katere bolečine poznamo, kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč in kako si lahko pri njihovem lajšanju pomagamo tudi sami. Predvsem z nasveti premagovanja kronične bolečine je farmacevtka Celjskih lekarn Tanja Zorin oborožila tudi slušatelje nedavnega predavanja v Celjskem domu. Bolečina sama po sebi ni slaba, saj nas opozori, da je z našim telesom nekaj narobe in da je treba ukrepati. A zagotovo ni prijetna in predvsem, kadar je močna in dolgotrajna, lahko močno okrni kakovost posameznikovega življenja. Kadar je kratkotrajnejša, od treh do šestih tednov, govorimo o akutni bolečini, kadar pa vztraja več mesecev in celo let, govorimo o kronični. Več vzrokov in oblik Kronična bolečina je prav tako kot na primer sladkorna bolezen ali povišan krvni tlak bolezen, zato zahteva učinkovito zdravljenje. Z njo se po podatkih farmacevtke Tanje Zorin iz lekarne v Rogaški Slatini srečuje vsak peti odrasli Evropejec, v Sloveniji celo vsaka četrta oseba, ki zaradi kronične bolečine v povprečju trpi 4,8 leta. Bolečina je sicer lahko nociceptivna ali nevropatska. Prvo delimo na mišično-skeletno, ki izvira iz kože, kosti, mišic in kit, njeno mesto pa lahko precej natančno določimo, ter na vi-sceralno, ki izvira iz trebušne votline in notranjih organov in je praviloma krčevita ter slabo lokalizirana. Nevropatska bolečina nastane zaradi poškodb ali nepravilnega delovanja perifernega ali centralnega živčnega sistema, navadno je mravljinčasta ali pekoča. In zakaj bolečina sploh nastane? Med najpogostejšimi vzroki so osteoartroza, rev-matoidni artritis, revmatične težave, okvara ali hernija dis- ka, degeneracija ali poškodba hrbtenice ter različne bolezni perifernega živčevja, ki jih na primer povzročijo diabetes, pasavec ali amputacija. Zdravljenje odvisno od jakosti bolečine S kronično bolečino se sooča vedno več ljudi, po besedah Zorinove je to predvsem posledica podaljševanja življenjske dobe in nezdravega načina življenja. Vse več je sedečega dela in prevelikih obremenitev na delovnem mestu, vse pogostejši je stres, veliko ljudi ima nepravilno držo, na poslabšanje zdravja vplivata tudi nezdrava prehrana in premalo gibanja. Odzvati se je treba že na prve simptome in predvsem poiskati vzrok za bolečino, na osnovi česar začnejo zdraviti tako vzrok kot bolečino. Če ne ukrepamo dovolj hitro, se lahko akutna bolečina namreč razvije v kronično. Način zdravljenja je sicer odvisen od jakosti bolečine in od spremljajočih bolezni. Posameznik na tako imenovani VAS-lestvici označi jakost bolečine. Bolečina med prvo in tretjo stopnjo se zdravi z neopioidnimi analgetiki, ko na desetstopenjski lestvici doseže stopnjo štiri ali pet, bolnik dobi šibke ali močne opioide, kot je na primer morfin, še hujša bolečina pa zahteva tako imenovane intervencijske postopke, kot so na Kronična bolečina prinaša številne negativne posledice. V prvi vrsti zmanjša kakovost življenja tako bolnika kot njegove družine. Neprestana bolečina namreč povzroča utrujenost, nezmožnost zbranosti, nespečnost, razdražlji-vost, zmanjšano storilnost, lahko tudi nizko samopodo-bo in depresijo, ki pogosto vodita v skrhane medosebne odnose. V najresnejših primerih lahko bolečina pomeni invalidnost, zaradi česar posameznik morda izgubi službo in s tem prihodek, je pa kronična bolečina tudi zelo obremenjujoča za zdravstveni sistem. primer blokade, kar izvajajo v protibolečinski ambulanti. Ob tem je treba, kot poudarja Tanja Zorin, zdraviti tudi morebitne neželene stranske učinke, med katerimi so najpogostejši želodčne težave, povišanje krvnega tlaka in zaprtje. Samopomoč Za zmanjševanje bolečine lahko poleg zdravil, ki jih predpiše zdravnik, veliko storimo tudi sami. K zmanjšanju kronične bolečine lahko na primer veliko pripomore sprememba življenjskega stila. Temelji naj na rednem gibanju, saj so s krepitvijo mišic manj obremenjeni že obrabljeni in boleči sklepi, bolj okrepljene trebušne in hrbtne mišice varujejo hrbtenico. Poskrbeti je treba tudi za dovolj kakovostnega spanja. Spalno okolje naj bo mirno, žimnica trda, vzglavnik pa mora nuditi primerno podporo. Na bolečino blagodejno deluje tudi toplota, zato farmacevtka priporoča na primer toplotne obliže in razne toplotne kopeli. Bolečino je mogoče lajšati tudi z določenimi mazili, geli, s spreji in 11.oktobra smo obeležili svetovni dan boja proti bolečini. Njegov namen je predvsem ljudi spomniti na to, kako pomembno je lajšati bolečino. Zavedati se je treba, da obstajajo dandanes v medicini številni načini odpravljanja in lajšanja bolečine in da je življenje brez bolečine osnovna človekova pravica. tabletami naravnega izvora. Bolečino dokazano zmanjšujejo čaji iz koprive in vražjega kremplja, priporočljivo pa je tudi jemanje določenih pre-hranskih dopolnil, kot so glu-kozamin, omega 3 maščobne kisline, magnezij, kompleks MSM in B-kompleks vitamini, a se je o najprimernejšem dopolnilu dobro posvetovati s strokovnjakom. Pomagajo lahko tudi akupunktura, ki jo izvajajo tudi v protibolečinski ambulanti, masaže, fiziotera-pija, terapija TENS, ki temelji na elektroterapiji, ter pri bolečinah zaradi vnetja tudi kriote-rapija, ki je terapija z ledenimi obkladki. ANJA DEUČMAN noyiteclnil< racliocelje i',j * 9BŠ& tViiV \. i 1 A K*t Več o pogojih in pokroviteljih Mčiie na spletni, strani wWw.rj|diacslje'.i"ta * -puujf Lon^uM-aeinfJiu.u^iii - i-uteniioi rri iiilj«3i ity / Odredba o izvršitvi usmrtitve Jurija Zabukovška Skica prizorišča umora Ivanke Zakrajšek Ivanka Zakrajšek še živa ... in na mrtvaškem odru Pismo, s katerim je morilec vabil gospodično, da se je odzvala na njegov ženitni oglas. Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z Za manj bolečin Stanje na računu dne 16.10. 2013 n U 1 I A V 1 i I n U ■ n 1 n U Pridružite se nam! Je bolečina, ki mine. In je bolečina, ki ostane. So ljudje, ki morajo živeti z njo. Iz dneva v dan. Želimo jim pomagati z nakupom ultrazvočnega aparata za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice. Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 Za ultrazvok -Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! 44 INTERVJU »Ne vemo, kako se bo sprejemala zakonodaja na zdravstvenem področju. Morda se obetajo celo združevanja zdravstvenih domov. Verjetno je jasno, da bi se v tem primeru manjši zdravstveni zavodi priključili našemu. Po eni strani je to dobro zaradi poenotenja stroke, doktrine dela in enakih pogojev, ki bi jih imeli bolniki, po drugi strani pa bi ti manjši domovi prinašali s sabo tudi svoje skrbi, tako finančne kot kadrovske, ki so verjetno še bolj pereče kot v našem zdravstvenem domu, in bi jih en tak velik zavod moral reševati. Vedeti je tudi treba, da se manjši zavodi v lokalnem okolju veliko bolj vklapljajo v sredine kot velik konglomerat,« meni Milan Rajtmajer, strokovni vodja v JZ Zdravstveni dom Celje. Za strokovni ra: bolnikov in zap Milan Rajtmajer prevzel strokovno vodenje celjskega zdravstve Javni zavod Zdravstveni dom Celje je v začetku septembra dobil novo vodstvo. Ne le novo direktorico, na direktorski stol je namreč sedla Alenka Obrul, temveč tudi nov način vodenja ustanove. To je po novem dvotirno, kar pomeni, da direktorica skrbi za poslovne naloge, medtem ko so strokovne zaupane strokovnjaku z zdravstvenega področja. Strokovnemu vodji dela ne bo manjkalo, saj se zdravstvo na primarni ravni dandanes srečuje z nemalo težavami. Strokovni vodja celjskega zdravstvenega doma je postal zdravnik, specialist družinske medicine Milan Rajtmajer. Pravi, da je odločitev za prevzem funkcije tako posledica lastnega interesa in izziva kot spodbud sodelavcev. »Zelo me zanima razvoj primarne zdravstvene dejavnosti, že ko sem bil zaposlen v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), sem se precej ukvarjal s problematiko financiranja zdravstvenih zavodov. Izziv je bil tudi nov način dela, torej delitev menedžmenta na poslovni in strokovni del, za kar mislim, da ni slabo, predvsem zato, ker se bo lahko strokovni vodja v celoti posvetil samo strokovnim nalogam in vizijam, medtem ko bo poslovni del skrbel za finančni razvoj zdravstvenega doma. Po mojem mnenju bodo namreč v prihodnjem obdobju glede na finančne razmere prvi na udaru manjše bolnišnice in veliki zdravstveni domovi. Ti bodo morali prilagoditi način dela, trženja in urejanja pogodb z zavodom za zdravstveno zavarovanje tako, da bodo preživeli. Se je pa treba v zdravstvenih domovih tudi zavedati, da z enotnim evropskim trgom prihajamo na trg na primarni ravni tudi mi, predvsem določene specialistične dejavnosti, nekatere diagnostične metode bodo navsezadnje zanimive tudi za tujce.« Verjetno s tem, kar ste pravkar povedali, odgovarjate tudi kritikom, ki so opozarjali na povišanje stroškov zaradi dvotirnega vodenja? Zagotovo. Sicer pa dodatnega stroška pravzaprav ne bo. Tudi jaz sem se odločil, da bom ohranil svojo ambulanto v celoti, kar pomeni, da ne bom polovice bolnikov oddal nekomu drugemu. Pomagali si bomo s svojimi specializanti. Mislim pa tudi, da človek kot direktor zelo težko opravlja tako funkcijo poslovnega kot strokovnega vodje. Pri zdravnikih direktorjih je bil v preteklosti velik problem, da ni bilo dovolj znanja s področja zdravstvenega menedžmenta oziroma financiranja, res je, da so imeli vsi pomočnika s tega področja, ampak na nek način je en del zagotovo trpel. Za strokovni del ste zdaj zadolženi vi. Bodo vaša vrata za zaposlene na stežaj odprta? Poudarka v mojem programu dela bosta zagotovo preprečevanje izgorelosti in mobinga na delovnem mestu ter ustvarjanje neposrednega stika z zaposlenimi. Vsekakor bom vsaj eno uro na teden, torej nekaj ur na mesec, namenil za tako imenovana odprta vrata zaposlenim, kar pomeni, da bom prisluhnil njihovim predlogom, težavam. S predstojniki pa bomo seveda imeli redne sestanke, tako da bomo praktično vsakodnevno v stiku. Katere naloge ste si še zadali, katerim ciljem boste sledili? Glavna naloga je seveda nadaljnji strokovni razvoj zdravstvenega doma. Nekoliko bomo sicer prevetrili delo strokovnega sveta, v njem bomo ustanovili komisije, poskrbeli bomo za interni strokovni komunikacijski sistem, še nadalje bomo razvijali sistem izobraževanja delavcev, kar bomo zaradi varčevanja zagotavljali predvsem z notranjimi izobraževanji in v sodelovanju s Splošno bolnišnico Celje. Uvedli bomo letne razgovore, da bomo lahko na začetku leta določili cilje in jih ob koncu leta ocenili. Potem so tu naloge razvoja strokovnega me-nedžmenta, pri čemer imam v mislih predvsem izobraževanje predstojnikov s področja komunikacij, tudi za hitro in učinkovito reševanje morebitnih pritožb uporabnikov. Uvedli bomo sodobni intranet, ki bo vsakemu zaposlenemu omogočal dostop do podatkov, ki jih potrebuje za svoje delo. Z novim letom bo pri nas začel projekt elektronskega recepta, vse je že pripravljeno tudi za vstop v sistem zNETA, pomemben je projekt učnih ambulant, cilj pa je tudi, da bi vse naše ambulante družinske medicine postale referenčne ambulante. Zelo pomembna je vloga stroke pri pozitivnem finančnem poslovanju zdravstvenega doma. Po eni strani bomo, kjer bo mogoče, poskusili razširiti določene programe, po drugi bomo zmanjšali število nadur in stroške dela ter materialne stroške. Želim tudi, da se finančno opredeli vsako delovno mesto kot finančna enota zase, da se vidi, kdo koliko porabi in kdo koliko prinese. Navsezadnje je tukaj še tržna dejavnost, o kateri sicer v javnih zavodih ponavadi ne govorimo radi. A dejstvo je, da tržna dejavnost prinaša denar, ki ga lahko potem vlagamo v razvoj zdravstvenega doma, v človeški potencial in povečanje udobja naših uporabnikov. Že zdaj imamo kar visok delež tržne dejavnosti, vsekakor pa so še možnosti za njeno povečanje. Kje? Na področju rentgenologije razmišljamo, da bi ponudili samoplačniške storitve z najemom aparatov za CT in magnetno resonanco, uvedli bi nekatere nadstandardne zobozdravstvene storitve, precej potenciala vidim tudi v fizikalni terapiji in fizioterapiji z nekaterimi novimi metodami, kot je na primer Bownova masaža, pripravljamo pakete samoplačniške fizioterapije. V medicini dela, prometa in športa razmišljamo o ustanovitvi ambulante za rekreativne športnike, zelo si želimo, da bi imeli v Celju tudi referenčni laboratorij slovenske antidopinške komisije. Našteli ste številne zelo konkretne cilje. Bodo rezultati vidni že kmalu? Cilje sem si časovno razdelil na zadeve, ki jih je treba vpeljati takoj, na tiste, ki bodo zaživele čez leto, in na tiste do konca mandata. Kot je sicer znano, je imenovanje Alenke Obrul za direktorico zdravstvenega doma sprožilo nemalo ogorčenja in nejevolje predvsem zaposlenih. Na občinski svet so naslovili celo pismo, naj je ne potrdi. So se razvneti duhovi vsaj nekoliko umirili? Bo vajino sodelovanje lahko takšno, kot mora biti? Burno je bilo, ker se je v naši hiši prvič zgodilo, da stroko vodi nekdo, ki ni zdravnik. In normalno je, da so se zaposleni spraševali, kako bo lahko nekdo, ki ni iz naše sredine, uspešno vodil zavod. Mislim, da je bil to glavni argument. A smo ugotovili, da je mogoče dobro, da pride nekdo z izkušnjami in znanjem iz drugačnega okolja in vnese pozitivne stvari v naš javni zavod. Nova direktorica je začela delati 1. septembra in lahko rečem, da smo v tem času naredili že ogromno. Je energična, pozna pravila igre, tako da mislim, da bova zelo dobro sodelovala. Drugače pa lahko rečem, da je vzdušje v zdravstvenem domu dobro, pozitivno, potrudili pa se bomo, da se bodo odnosi še izboljšali tudi tam, kjer mogoče še niso čisto takšni, kot bi si želeli. Zagotovo bo v prihodnosti med vami kot strokovnim vodjo in direktorico kot poslovno vodjo kdaj prišlo do različnih pogledov. Katere so tiste meje, kjer boste kot strokovni vodja res do konca zagovarjali 49-letni specialist družinske medicine je v celjskem zdravstvenem domu zaposlen od leta 1991. Leta 2004 ga je poklicna pot popeljala v Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, kjer je bil zaposlen kot nadzorni in imenovani zdravnik, a se je po treh letih vrnil v zdravstveni dom. Bil je predstojnik delovne enote splošne medicine in vodja programa osnovne zdravstvene dejavnosti. Med drugim mu je Zdravniška zbornica Slovenije podelila naziv glavnega mentorja specializantov iz družinske medicine, prejel je tudi certifikat Mednarodnega združenja za potovalno medicino. »Tistega, kar se v prihodnosti bojim na področju zdravstva, je divja privatizacija. Da si bodo lahko zdravljenje in posledično zdravje privoščili le tisti, ki bodo imeli denar. To ni v redu in zaradi tega sem velik zagovornik javnega zdravstva, ohranjanja zdravstvenih domov v takšnem pomenu, kot so zdaj. Zdravstveni domovi so namreč jedro dobre preventive in le z dobro preventivo bomo zmanjševali stroške,« poudarja specialist družinske medicine in strokovni vodja celjskega zdravstvenega doma. stroko, ne glede na gospodarske razmere, varčevanje? Po eni strani se bo poslovni del našega menedžmenta boril za finančno preživetje zavoda, jaz pa seveda glede na poklic in delo v središče postavljam razvoj, uvajanje novih metod dela, nove diagnostike. Tu bo treba najti skupno pot. Absolutno vedno ne bova imela enakega mnenja, kar je razumljivo, mislim pa, da bosta poslovni kolegij in strokovni svet vendarle sprejemala takšne odločitve, ki bodo ustrezne za naše uporabnike, zaposlene in razvoj zdravstvenega doma. Zelo pozitivna stvar, ki jo prinaša naša direktorica, je zagotovo bolj pozitiven odnos do naše ustanoviteljice, torej Mestne občine Celje. Mislim, da lahko z občino izpeljemo marsikateri projekt, predvsem pa, da bomo začeli redno spremljati tudi evropske projekte in pri njih sodelovati. Tu smo v preteklosti kar nekaj zadev zamudili. Zakaj? Sodelovanje z občino prej ni bilo dobro ali ga je bilo premalo? Nisem hotel reči, da ni bilo dobro, mislim, da bi lahko bilo še tesnejše. Osebno sem to v preteklosti zelo pogrešal. Kot ste dejali, kljub novi funkciji še naprej ostajate tudi zdravnik v polnem obsegu, kar se tiče delovnih obveznosti. Tudi zato, ker ni mladih zdravnikov družinske medicine, ki bi lahko prevzeli vaše delo? Problem je seveda v tem, ker je družinska medicina v Sloveniji iz leta v leto v večji krizi. Eno je kadrovska problematika, ki se INTERVJU 45 zvoj in zadovoljstvo oslenih nega doma kaže predvsem v nezanimanju mladih za to usmeritev, zanjo pa se ne odločajo predvsem zaradi prevelikih obremenitev, kjer smo prestopili vse meje. Zavedati se moramo, da so v naši hiši vsi zdravniki družinske medicine na tisti meji, ko novih bolnikov praktično ne sprejemajo več, mladih zdravnikov pa praktično ni. Zato se tudi trudimo vse spe-cializante, ki pridejo k nam, navdušiti za to delo, kajti mislim, da so pogoji dela za družinskega zdravnika pri nas zelo dobri in zdravniki imajo možnost tako strokovnega kot osebnostnega razvoja. Nekoč smo sicer delali študijo in ugotovili, da se 30 odstotkov delovnega časa porabi za administracijo in tega je seveda vedno več. Ko ste že ravno omenili administracijo, vidite kakšen način, kako bi jo bilo mogoče zmanjšati? V sodelovanju z ZZZS, ki nam pravzaprav nalaga največ administrativnih nalog, je v tej smeri že nekaj projektov. Eno je bila na primer uvedba letnih receptov, zdaj bodo tudi letne naročilnice za tehnične pripomočke. To so zadeve, ki že nekoliko olajšajo delo. Predvsem pa bo treba v prihodnosti znižati glavarinske količnike naših zdravnikov, ki so vsaj za 25 do 30 odstotkov višji kot v ostalih razvitih evropskih državah. Tako bi seveda pridobili čas, ki je namenjen obisku bolnika, to je v Sloveniji v ambulanti družinske medicine v povprečju med šest in sedem minut, kar je absolutno premalo. Pogrešam tudi več zdravljenja na domu. Vemo, da smo pri hišnih obiskih omejeni, saj jih ne moremo opravljati med delovnim časom. Naši zdravniki hišne obiske opravljajo tudi v svojem prostem času, je pa hišno zdravljenje zelo pomemben del družinske medicine, saj se moramo zavedati, da bo glede na soci-alno-ekonomsko situacijo vedno več ljudi, predvsem starostnikov, s svojimi težavami in boleznimi ostajalo doma, tako da bo pali-ativni del medicine imel vedno večjo vlogo v družinski medicini. Glavarine je torej vsekakor treba zmanjšati, je pa seveda vprašanje, kdo bo potem to glavarino prevzel, če mlajših zdravnikov ne bo. Ena od možnosti je sicer, da bi se po študiju vsi zdravniki leto, dve ali tri delali na področju družinske medicine, tako kot je nekoč že bilo. Veliko se govori o številkah in normativih. Je predvsem čas obiska bolnika v ambulanti mogoče tako strogo odmeriti, glede na to, da se primeri med seboj zelo razlikujejo? Ljudje prihajajo z različnimi problemi, včasih je potrebno le kakšno administrativno opravilo, včasih pa težava zahteva tudi kakšno uro ali še več pozornosti. Seveda se pri tem pojavlja vprašanje, kako lahko ob frekvenci 70 ali 80 bolnikov na dan zdravnik še kakovostno dela. Vemo, da je sindikat Praktikum obremenjenost nekoliko zmanjšal s tem, da povečuje število napotitev predvsem neproblematičnih bolnikov na sekundarno raven. Tako se lahko zdravnik družinske medicine bolj posveti bolnikom, ki potrebujejo bolj podrobno oskrbo, seveda pa to ni dokončna rešitev. To rešitev bo moral najti zdravstveni sistem, država bo morala umestiti položaj družinske medicine tja, kjer je tudi njeno mesto. Veliko držav, predvsem skandinavskih, je to že uspelo narediti. V vašem zdravstvenem domu so se zdravniki pridružili pobudi sindikata Praktikum? Zdravniki družinske medicine in večina ostalih zdravnikov osnovne zdravstvene dejavnosti so se pridružili, prav tako tudi ostali medicinski kader. Pri tem se moramo zavedati nečesa: osnovna zdravstvena dejavnost, predvsem družinska medicina, je jedro zdravstvenega doma. Če to ne bo delovalo, potem tudi zdravstveni dom v takšni obliki v »Kar se tiče družinske medicine, sem optimist, predvsem zato, ker so njene temelje postavili strokovnjaki, ki so tudi v resnici delali v teh ambulantah. Globlje, kot smo zdaj padli, ne moremo, tako da vidim le še pot navzgor, ne glede na to, kako hitro se bo finančna situacija v državi, Evropi ali svetu uredila,« pravi Milan Rajtmajer. prihodnosti ne bo več obstajal. Ljudje bodo ali izgoreli in zapuščali družinsko medicino, šli bodo na druga področja in dejavnosti ali v zasebno prakso, kjer imajo še vseeno več manevrskega prostora. Občasno morate zdravniki v ambulantnem času opravljati tudi dežurstvo. Prav delo na dveh delovnih mestih naenkrat je, lahko rečemo, vodilo v izrek prve zaporne kazni za zdravnika v Sloveniji. Zdravnica Nada Cesarec bo pol leta odsedela na Igu. Sodišče jo je obsodilo zaradi opustitve zdravstvene pomoči. Bi lahko oziroma bi moral zakonodajalec poskrbeti, da se zdravnik sploh ne bi smel soočiti s situacijo, ko mora zapustiti bolnike v ambulanti in se odpraviti na teren? Ne vem, če je v naši državi še kateri drug poklic, kjer je nekdo praktično naenkrat na dveh delovnih mestih oziroma opravlja dve nalogi istočasno. Problem je, ker smo že 50 let navajeni, da to počnemo, in se nam ni zdelo problematično. Ob povečevanju obremenitev in ob tem, da se občasno zgodi neljub in žalosten dogodek, kot je bil ta, se seveda zavemo, da tak način dela ni pravilen. Seveda je tudi to, ko nekdo ob odsotnosti kolega pokriva še drugo ambulanto, dvojno delo. Ampak tudi to smo počeli že od nekdaj. Bo primer obsojene zdravnice kakorkoli vplival na nadaljnje spremembe? Mislim, da bo. Tudi zakonodajalec bo o tem moral razmišljati, sploh če se bodo naše pobude nadaljevale. Tudi v našem zdravstvenem domu smo se že pred leti lotili tega problema in res samo takrat, ko je najnujnejše, mora zdravnik družinske medicine tudi med redno ambulanto z urgentnim vozilom na teren zaradi kakšne nesreče ali nujnega obiska na domu. Seveda se to še dogaja in se bo, dokler ne bomo kadrovsko tako bogati, da bo lahko delal vsak samo na enem delovnem mestu. Kaj pa medicinske sestre? Zdi se, da so pogosto spregledane. Ampak tudi one delajo veliko, njihovo delo je odgovorno, a so roko na srce slabo plačane. Tudi one bodo trkale na vaša vrata ... Vsekakor. Mi smo zelo ponosni na svoj zdravstveno-negovalni kader. V preteklosti so bili postavljeni zelo visoki standardi strokovnega dela, ti zaposleni so praktično prvi stik z našimi bolniki in zelo pomembno je, kakšen je ta prvi stik. Trudimo se, da bi se tudi pri njih strokovni razvoj krepil, tako kot se pri ostalih zdravstvenih profilih, pri tem po mojem mnenju težav ni, nas pa v družinski medicini boli predvsem to, da naše medicinske sestre v veliki meri postajajo ad-ministratorke. To gre velikokrat tudi na račun časa, ki bi ga lahko posvetile svetovanju bolnikom ali internemu delu z zdravnikom. V veliko pomoč so nam sicer seveda referenčne ambulante, kjer smo dobili dodatno za polovični delovni čas še diplomirano medicinsko sestro. Če se dotakneva še interventnega zakona v zdravstvu, ki ga je pred kratkim potrdila vlada. Zdi se, da bolj kot varčevanje išče možnosti dodatnega polnjena zdravstve- ne blagajne. Samostojnim podjetnikom se na primer zvišuje višina prispevkov. Je to pravi način? Zdravstvena malha je zelo prazna in načinov, kako bi jo lahko vsaj delno napolnili, je veliko. Mislim, da bodo prej ali slej morali biti sprejeti pomisleki o povečani prispevni stopnji. Tudi če bi se zgodil tisti najhujši scenarij, torej prihod evropske trojke, bi verjetno bila to ena od zahtev. Če smo pošteni, je dejstvo, da plačujemo dokaj malo denarja za dokaj kakovostno zdravstvo v naši državi. Je pa po drugi strani res, da se je ekonomska situacija naših prebivalcev zelo poslabšala. Tu je težava. So pa seveda še drugi načini polnjenja blagajne, z na primer določenimi višjimi davki, ki ogrožajo zdravstvo, kot so cigareti, alkohol, brezalkoholne sladke pijače in še kaj bi se našlo. Problematično je tudi to, ker se zdravstveni blagajni ob vseh rebalansih vedno jemlje tudi iz drugih virov. Ponekod so to reševali tudi z uvajanjem participacije, to je zelo nepriljubljen način. Mnenja so sicer deljena, bi pa ta ukrep verjetno prinesel zmanjšanje obiskov na primarni ravni in tudi nevarnost, da nekdo, ki resnično potrebuje pomoč, zaradi tega, ker mora doplačati pregled, nanj sploh ne bi prišel. Bi ljudje po vašem mnenju sicer morali, kar se preventive tiče seveda, sami narediti več za to, da bi bilo obiskov pri zdravniku čim manj? Zagotovo, človek lahko sam naredi največ prav na področju preventive. Izobraževanje na tem področju je danes dovolj dostopno, tako preko medijev kot preko zdravstvenih ustanov, problem pa je, ker ljudje nasvetov ne upoštevajo in so zaradi tega posledično podvrženi najrazličnejšim boleznim, ki bi jih seveda lahko z zdravim načinom življenja preprečili. Je pa res, da ima velik vpliv tudi okolje in tudi z njegovim varovanjem bi lahko rešili marsikatero zdravstveno težavo. V kakšni psihofizični kondiciji ste ob prevzemu nove delovne dolžnosti in kako in kje si polnite baterije? V enem od pogovorov za naš časopis smo vas predstavljali tudi kot zdravnika, ki rad potuje. Kaj še počnete? Poleg potovanj se ukvarjam tudi z rekreativnim športom. Tečem na maratonih, minuli konec tedna sem bil na maratonu v Mün-chnu. To je moj način polnjenja baterij in izgubljanja negativnih energij. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Pri novem, dvotirnem vodenju Zdravstvenega doma Celje je Milan Rajtmajer prevzel strokovni del. Poskušal bo zagotoviti, da bodo bolniki tako osrednjega doma v Celju kot zdravstvenih postaj v Štorah, Vojniku in na Dobrni deležni karseda kakovostne oskrbe. 46 PODLISTEK / BUKVARNA Celjski magistrat (2) Magistrat - simbol mesta (Poštna ulica 31 - Rotovška ulica 13) V osrednji hiši so v pritličju uredili prostore za glavno mestno stražo, mestni davčni in finančni urad ter stanovanje policijskega stražnika. Prvo nadstropje so preuredili v pisarne, drugo pa v stanovanje za župana in enega (neporočenega) uradnika. Ker je mestni svet želel imeti reprezentativno domovanje, so odstranili nadstrešek nad vhodom in ga nadomestili z balkonom, naslonjenim na osem manjših stebrov, izklesanih iz velikega rimskega stebra. Nad balkonom so oblikovali trikotni arhitrav, pročelje pa okrasili s polstebri. Nad arhitravom so leta 1844 sezidali stolpič. Ker vhod v hišo ni bil sredi pročelja, so zaradi simetrije desno od njega okviru enega okna dali obliko vhoda. Pročelje so obdali z novo fasado in tako hiši dali klasicističen videz. Osrednjo hišo so povezali z (vzhodnim) dvoriščnim poslopjem, kjer so pritlični del spremenili v stanovanje sodnega sluge in v kuhinjo za kaznjence; prvo nadstropje so preuredili v zapore za tihotapce, drugo pa v zapore za kaznjence. Zidarska dela je vodil Ivan Nöst, v prenovo pa so bili vključeni tudi tesar, mizar, ključavničar, steklar, slikar in pozlatar, kovač za bakrene izdelke ter kamnosek. V stavbi tudi sodišče V letih 1850-1871 je v poslopju magistrata delovalo tudi okrožno sodišče, med- Rotovška ulica v Celju tem ko sta občinski odbor in magistrat nekaj časa gostovala drugje (pri Kuntari, na pošti in pri Pallosu, hiši z antičnimi vrati). Ko sta se slednja čez čas končno vselila v magistrat, se jima je v drugem nadstropju pridružilo okrajno sodišče, ki je ostalo v hiši vse do druge svetovne vojne. Magistratni upravi je tako postalo pretesno, zato so leta 1902 vzeli v najem prvo in drugo nadstropje sosednje Radakovi-čeve hiše (danes Prešernova ulica 15) in jo znotraj spojili z magistratnim poslopjem. V Pisarna v magistratu pripojeni hiši so dobili prostore predstojnik mestnega urada, mestni inženir, mestni ekonom, mestni zdravnik ter stanovanje občinskega sluge. Prenova Leta 1902 so se lotili prenove tudi samega magistra-tnega poslopja. Uredili so novo stopnišče, stene v prvem nadstropju so okrasili z velikimi portreti Habsbur-žanov, pred občinsko sejno dvorano so umestili portret Marije Terezije v umetniško izrezljanem okvirju. Dvorana je bila urejena v stilu nemške renesanse: strop, okrašen s štukaturo, je bil pobarvan z modro in zeleno, dva celjska grba in dva štajerska panterja je poslikal August de Toma. Na eni strani dvorane je bil podij s pisalnimi mizami za župana, njegovega namestnika in referente, na drugi strani pa je inž. Ludwig Wessely zasnoval, mizar August Bratschit-sch pa izdelal veliko, na eni strani odprto mizo z 22 oddelki za občinske odbornike. Tu je imel vsak oddelek predal z vizitkami. Tudi stranice iz olivno zelenega usnja so bile okrašene z velikim mestnim grbom in štajerskim panterjem. Stole za dvorano je izdelal Martin Urschko. Na sredini dvorane je visel mogočen plinski lestenec, na tleh je bil položen parket. Lepo peč so pripeljali iz Freienberga. Iz pisarne predstojnika mestnega urada so uredili pisarno župana in pisarno tajnika mestnega urada. Stene v županovi pisarni so obarvali zeleno-zlato, strop pa okrasili s štukaturo. V pisarni sta bili dve pisalni mizi z izrezljanim mestnim grbom, kotna garnitura, omara ter v kotu velika odlagalna miza. Uredili so tudi sobo za sekcije in pisarno blagajnika. Na magistratnem balkonu je bil pritrjen mestni grb. Tako preurejene prostore magistrata so svečano odprli 7. junija 1903, od l. 1912 pa so bili na magistratu tudi mestni gradbeni urad, mestna blagajna, prijavni urad, mestna straža in reševalna postaja. Peter Rezman: Zahod jame BUKVARNA NOVEGA TEDNIKA Jama, ki jemlje in daje O avtorju Na spletni strani Društva slovenskih pisateljev je o avtorju, tudi letošnjem finalistu kresnika, zapisano: »Rojen 1956 v Celju, živi v Plešivcu, občina Velenje. Leta 1975 se je zaposlil kot elektrikar v Rudniku lignita Velenje. Po letu 1986 se je aktivno vključil v ekološko gibanje v Šaleški dolini in bil eden od ustanovnih članov zelenih. Leta 1990 se je zaposlil v SO Velenje in bil izvoljen v IS SO Velenje. Leta 1995 je prevzel funkcijo tajnika Občine Šoštanj, a se je moral naslednje leto zaradi bolezni upokojiti. Leta 1980 se je vključil v literarni odbor ZKO Velenj. Bil je večletni sourednik in urednik literarnega almanaha Hotenja. Leta 1992 je sodeloval pri ustanavljanju, nato pa je bil aktivni član Šaleškega literarnega društva Hotenja. Je tudi pobudnik in soustanovitelj še nekaterih drugih kulturnih društev. V obdobju od leta 1985, do 1992 je bil član založniškega sveta revije Mentor. Od leta 2008 je član uredniškega odbora iste revije. Je tudi pripadnik umetniške skupine Preglej v društvu Integrali.« V minulih mesecih smo tako ali drugače večkrat predstavljali Petra Rezmana kot avtorja več romanov, ki opisujejo življenje, povezano z izkopavanjem premoga v velenjskem premogovniku. Njegov zadnji roman Zahod jame je bil med nominiranci za letošnjega kresnika. V romanu Zahod jame nastopa kot glavni junak ostareli rudar Ivan, ki je dolga leta doživljal rudarski vsakdan in na žalost doživel tudi hudo rudniško nesrečo, v kateri je umrl njegov najboljši prijatelj Lojze. »Osmi dan po tem, ko je padla ta odločitev, je na oglasni tabli zahoda jame od enajste ure dopoldne visel tipski plakat, odtisnjen v modrovijoličasti barvi šapirografov. Na sredini je bil narobe obrnjen rudarski znak. Navzdol prekrižana kladiva. Na vsaki strani plakata sta bili obešeni dve prižgani bencinki. 'Naš tovariš Alojz Koprivnikar,' je pisalo na parti in sporočalo njegovim kamaratom, da je v kliničnem centru zaradi nesreče na čelu plus minus nič umrl štajger Kopriva. 'Škoda ga je,' so rekli, 'ker je bil v redu pob.« Ko je Ivana, sicer najboljšega Lojzetovega »ka-marata«, obiskal njegov sin Denis, ki očeta ni poznal, saj je umrl pred njegovim rojstvom, so se mu začela leta, preživeta na »šahtu«, ponovno vračati v spomin. Da bi Denis bolje razumel očetovo življenje in smrt, sta se skupaj podala proti zahodu jame. Ivan mu je težko pojasnil, kdo je bil njegov oče, če mladenič ne razume osnovnih pojmov, miselnosti in vrednot »kna-povske« skupnosti. Sin ne razume niti tega, kaj so »ka-teu, hemšajd in davti«, tri vrste hidravličnih podporij (in obenem naslovi treh središčnih poglavij). Ivan mu je podrobno opisal »knapo-vski« vsakdan in opravila, a zgodba je bila za Denisa nerazumljiva; kako bi mogel razumeti »knape«, ko pa ni nikoli šel pod zemljo, začutil črnega potu, izčrpanosti v nizkem rovu na večnih 30 stopinjah Celzija, smrtnega strahu v večnem boju, kdo bo koga - »mi jamo ali ona nas«. Ivan se je po dvajsetih letih srečal tudi z Lojzetovo vdovo, s katero so vsi trije neposredno in posredno začenjali kariero na rudniku. Ob tej zgodbi se odpira še mnogo tem: opis Velenja in okolice, prikaz »knapovske-ga« garanja. »Tehnika, ja. Pa mašine. Eni mislijo, da bojo mašine kar same vse. Brez ludi. Pa ne bo šlo. Jama da, dokler da. In ji je treba vzet, kolker se da, ne kolker bi oberštajgerji radi. Jama je kurba. Se na pusti ... Tud jama vzame.« Vedno sodobnejša tehnika, prijateljski zavezniški odnos med Lojzetom in Ivanom zaradi nepredvidljivih okoliščin pod zemljo, ljubezen do kruha - premoga - jame, odnosi med zaposlenimi, nenehno lovljenje dnevnih rekordov in kritika vodstva, ekološki problemi, izumiranje »kna-povščine«, rudniška solidarnost, tovarištvo, poštenost in strahospoštovanje do narave ... V »knapovskem« svetu rudnik ni le gospodarska panoga - jama je tudi lepota, ponos, skrivnost in magija. Ko vzameš njo, »knapov« ni več. Posebno poglavje romana je jezikovna barvitost. V dialogih se ob rudarskih žargonskih izrazih »cahn, colnga, dritl, fedrati, fedrunga, firšn ali forberc, frdinst, mitnemer, puda, šlem, štuk ...« (za boljše razumevanje je ob koncu knjige dodan slovarček) preselimo v »šaht«, sicer pa je zgodba snovana počasi in temeljito, v zbornem jeziku s pravimi literarnimi biseri in z odličnimi metaforami. URŠKA SELIŠNIK PISMA BRALCEV 47 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Odmev S strupi bo treba živeti še naprej Pod tem srhljivim naslovom je bilo v Novem tedniku, št. 45, 10.oktobra 2013, objavljeno poročilo o javnem pogovoru o sanaciji Celjske kotline. To je tema, ki nikakor ne more biti omejena samo na Celjsko kotlino, temveč obremenjuje vso dolino Savinje od Celja naprej proti Laškem. To potrjuje tudi strokovno mnenje mag. Marka Zupana z ljubljanske biotehnične fakultete, ki ugotavlja, »da se iz onesnažene zemlje, še posebej iz 17 ha velikega območja Stare cinkarne, dviga prah in izplavljajo strupene snovi v potoke in podtalnico«. Vsi ti potoki in podtalnice tvorijo porečje Savinje, ki vse te strupe prevzema in odnaša naprej proti jugu do Laškega in dalje. Zato me zelo skrbi razmišljanje, poudarjeno s temnim tiskom: »Celje bo v prihodnjih mesecih moralo rešiti problem zemljine na območju Stare cinkarne, s čimer bo veliko denarja vložilo v projekt, ki ne bo rešil ničesar ...« Predvsem pa zadnji del, ki se glasi: »Nelogično je namreč, da izkopane zemljine na sicer zelo onesnaženem območju ne smejo nazaj zakopati.« Resnično me zelo moti to cinično preigravanje z meto- dami črpanja evropskih sredstev. Še bolj se v teh primerih bojim »zdrave kmečke pameti«, ki s kemijskimi strupi ni nikoli imela opravka. Je pa količina zemljin pravi izziv za buldožerje in drugo strojno mehanizacijo, za katere so stotisoči kubičnih metrov onesnaženih zemljin zlata jama. Odgovorni so dolžni ustrezno ukrepati, čeprav so denar za sanacijo porabili za druge namene. Ravno v tem času je Nobelovo nagrado prejela Organizacija za prepoved kemičnega orožja. Se vam ne zdi, da gre v celjskem primeru za kršitev te prepovedi z dolgoletnim »subverzivnim« kemijskim zastrupljanjem vseh živih bitij na tem področju? Se vam ob tem še vedno zdi, da je to tema, obnovljena vsakih nekaj let, tako nedolžna, kot da bi se pogovarjali o boljši ali slabši trgatvi? Se vam ne zdi, da bi resnični razvojni preboj bil razvoj lastne tehnologije za izločitev in razgradnjo strupenih snovi iz zemljin starih industrijskih centrov in ne nekakšno nepremičninsko kupčkanje? Se vam ne zdi, da je mnenje dr. Pavla Gantarja z mnenjem, da so »degradirana območja lahko močna središča razvoja, toda šele potem, ko so ekološko sanirana«, zgrešeno? Ali ni lahko »močno središče razvoja« samo razvoj tehnoloških postopkov za sanacijo zemljin (ne samo s klasičnim betoniranjem), ki bi jih, razvitih na lastnem problemu, plasirali po svetu? Potem bi bil Tehnopolis mednarodna univerza, ne pa samo ogrodje za »biznis« steklarjev! Toda ne, vsi se ukvarjajo samo z nepremičninskimi posli, parcelami, parceli-cami. To je očitno, poleg predimenzionirane strojne mehanizacije, ki diktira »racionalne tehnične rešitve«, naš edini domet. Ob vsem tem odgovorne za nadzor nad zdravjem prebivalcev in vseh živih bitij ob Savinji, južno od Celja, še enkrat sprašujem: Je kdo analiziral izkopane zemljine na bregovih Savinje od Brega do Tremerij (75 let izplavlja-nja strupov iz tehnoloških kanalizacij, skladiščenih nevarnih odpadnih snovi, bolniških odplak, spiranja prahu iz mestnih streh, vseh vrst nezaželenih nenadzorovanih odplak iz različnih industrijskih dejavnosti v »celjskem bazenu«? Kam so letos poleti razvozili več stotisoč kubičnih metrov potencialno strupenih zemljin? MARJAN ZAVŠEK, Laško Zahvale Prijetno letovanje Nekaj bralcev in poslušalcev Novega tednika in Radia Celje je zopet skupaj letovalo s Turistično agencijo Relax v Karlobagu. Bili smo kot ena družina. Skupaj smo preživeli vesele trenutke z obilo zabave v družbi spremljevalk Novega tednika in Radia Celje Nene Lužar in Simone Brglez. Gospa Simona je zopet »žrtvovala« porodniški dopust, da je z nami delila prijetno s koristnim. Družabne igre in druženja so pripomogli, da je tistih sedem dni minilo, kot bi trenil. TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED Četrtek, 17. oktober: Luna bo že v nočnih urah vstopila v znamenje ovna, zato bo pred vami izredno dinamičen čas, v katerem boste lahko ogromno naredili. Pazite le, da se vam ne bo preveč mudilo in da ne boste preveč egocentrični. Manjša zbranost in povečan nemir bosta lahko zelo neprijetna sopotnika v večernih urah, ki bodo lahko v ljubezni še kako lepe. Petek, 18. oktober: Dan pred polno luno, ki bo potovala po znaku ovna, bo prinašal višek energije, ki bo povzročala velik notranji nemir. Ne sprejemajte nobenih pomembnejših Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.sI odločitev in ne delujte na silo. Tudi Jupiter, ki sicer slovi kot dobrotnik med planeti, ne bo v pomoč, saj bo v kvadratu z Luno. Sobota, 19. oktober: Ob 1.38 bosta nastopila polna luna v znamenju ovna in delni lunin mrk. Energije bodo prenapete, zato bodo veljala splošna pravila previdnosti v komunikaciji in v prometu. Že ob 9.27, ko bo Luna vstopila v znak bika, se bo energija začela umirjati in lunin dober aspekt z Marsom bo omogočal, da boste lahko v tem dnevu opravili marsikaj koristnega. Nedelja, 20. oktober: V dopoldanskem času boste lahko občutili pomanjkanje energije, kar bo lahko posledica slabše položenega Saturna. Zato si prizanašajte z večjimi napori, vzemite si dovolj časa za počitek. Sebe in najdražje boste najlažje spravili v dobro voljo s kulinaričnimi užitki, saj bo Luna še vedno potovala po biku. Ponedeljek, 21. oktober: Delovni teden se bo začel zelo umirjeno. Kvadrat Lune z Neptunom bo v večernih urah opozarjal, da bo zbranost precej Hvala Turistični agenciji Relax za odlično organizacijo letovanja. Iskrena hvala za prijetno druženje Simone in Nene. Vaše sodelovanje je velik prispevek k povezanosti naših dveh medijev s poslušalci Radia Celje in z bralci Novega tednika. Posebej bi se rad zahvalil Simoni in Neni za pozornost, ki sta ju namenila meni in ženi Mariji s priložnostnim darilcem za najino četrto druženje v akciji Pojdi z menoj s Turistično agencijo Relax na morje. Pozivam poslušalce in bralce naših dveh medijev, da se nam pridružijo v naslednjih akcijah, ki jih pripravljajo Novi tednik in Radio Celje ter Relax. MARJAN TRŽAN, Prožinska vas Izjemen odnos zaposlenih 1. oktobra je v celjski bolnišnici na oddelku za bolezni prebavi (»gastro«) mirno umrla naša mama Jožefa Zagožen. Vedno je težko, ko nekdo, ki ga imaš rad, odide. A v dneh, ko se je počasi poslavljala od nas, smo bili po zaslugi izjemnega odnosa na oddelku za bolezni prebavil deležni sočutne in razumevajoče obravnave tudi kot družina. Osebno sem imela stike samo s sestrami, konkretno z izmeno, v kateri je bila v noči s sobote na nedeljo tudi sestra Tamara. Sem pa od drugih sorodnikov izvedela, da so imeli čisto z vsemi na oddelku same pozitivne izkušnje. Tudi z zelo razumevajočim, toplim in osebnim odnosom vseh zdravnikov. Oddelek bi rada posebej pohvalila, saj so zaposleni umirajoči mami in nam, otrokom in vnukom, omogočili, da smo bili ob njej še zadnje ure in da smo od nje vselej odhajali pomirjeni v zavesti, da v boljših rokah ne bi mogla biti. Prepričana sem, da se po odnosu sester vidi, da je celotna bolnišnica urejena in prijazna do bolnikov in svojcev. Zato še enkrat iskrena hvala, saj ste naredili največ, kar ste lahko, tudi za vse nas, ki nam bo po vaši zaslugi ostal topel spomin na njene zadnje dni. KAROLINA VRTAČNIK, Domžale Topolšica je zakon »Gospa, žal vam pri nas ne moremo pomagati. Čaka vas rešilec, ki vas bo odpeljal v Bolnišnico Topolšica.« Pred očmi se mi je takoj prikazalo, kaj groznega se mi obeta (žal vpliv govoric). Že čez slabe pol ure sem bila sprejeta na oddelek. Ker je bila noč, sploh nisem vedela, kje se nahajam oz. kam točno so me namestili. Zjutraj je sledilo presenečenje: najprej sestri z napravami za merjenje pritiska in kisika, nato sestri za delitev zdravil, nato osebje za delitev zajtrka in napitkov, sledila je ekipa za pospravljanje postelj in nego bolnikov, kaj kmalu osebje za transport na slikanje in ostale preiskave. In ko sem se komaj zavedala, kje sem in kaj se z menoj dogaja, radjocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz že je bila pri meni zdravnica, ki si je vzela res dovolj časa, da mi je razložila, kako bo potekalo zdravljenje. In nato še eno presenečenje: hrana. Sem mislila, da so po nesreči postregli ne samo okusen, ampak tudi estetsko privlačen zajtrk, pa se je izkazalo, da so vsi obroki izvrstni. Seveda so se pritoževali vedno tisti, ki so bodisi zelo izbirčni ali bodisi nimajo kaj jesti in so sedaj težki poznavalci hrane. Vsak obrok je bil pripravljen iz sveže zelenjave in pustega mesa ter razdeljen v ravno prav velike ogrete posodice. Vmesni obroki so bili vedno iz kvalitetnih jogurtov in domačega sadja. Da ne omenjam, da so nas vedno oskrbeli s svežim čajem in tudi kavico jim ni bilo težko skuhati za nas bolnike. In skupek dobre organizacije, zavzetosti celotnega kadra, dobre in zdrave prehrane me je že prvi dan prepričal, da sem na pravem mestu. In z veseljem se bom vračala na preventivne preglede, saj jim besedi »prosim« in »hvala« pomenita veliko. Celotni ekipi, ki mi je olajšala bivanje, še enkrat hvala. Resnično iskreno in iz srca lahko napišem: Topolšica je zakon. DIJANA ČERENJAK, Škofja vas 1 ENERGETIKA > CELJE DAN ODPRTIH VRAT TOPLARNE CELJE nizka, zato bodite previdni na vseh področjih. Dan nikakor ni primeren za sprejemanje odločitev. Torek, 22. oktober: Luna, ki potuje po znamenju dvojčkov, bo pospešila tempo življenja in naredila dan zelo aktiven. Merkur bo nastopil v tem dnevu t. i. retrogradno pot, zato se bo začelo obdobje upočasnjeva-nja, v katerem bo prihajalo tudi do zapletov, težav v komunikaciji, pri delu s tehničnimi sredstvi, pogostejše bodo okvare in podobno. Ta čas bo dobro izkoristiti za razrešitev starih zadev. Sreda, 23. oktober: Zaradi položaja Lune z Venero in Marsa ter Neptuna dan nikakor ne bo primeren za reševanje težjih vprašanj ali sprejemanje odločitev. Počakajte na primernejši čas. V tem dnevu bo Sonce vstopilo v znamenje škorpijona, zato bodo vsa dogajanja v prihodnjem obdobju dobila pridih usodnosti in večjo čustveno komponento. Srednjo pot bo težko ubrati, prisotna bo potreba po skrajnosti in iskanju zapletenih rešitev. Astrologinji GORDANA in DOLORES v četrtek, 24. oktobra 2013 , Kotna ulica 10, Trnovlje pri Celju Vabimo vas na ogled ene najsodobnejših naprav za termično obdelavo komunalnih odpadkov in blata ter edino tovrstno napravo v Sloveniji. Predstavili vam bomo procese, s pomočjo katerih zmanjšujemo volumen obdelanih odpadkov in blata, ter pokazali, kako pri tem nastajata uporabna toplotna in električna energija. VODENI OGLEDI - VSAKO POLNO URO od 10.00 do 17.00 h. Prisrčno vabljeni! Informacije: Marija Zabukovnik, vodja Toplarne Celje e-pošta: marija.zabukovnik@energetika-ce.si tel. št.: 03 426 35 71 48 BRALCI POROČEVALCI Dan za izjemne otroke V sredo, 2. oktobra, je bil v Laškem prav poseben dan. Dan, posvečen izjemnim otrokom in njihovim staršem. Tako namreč v društvu Vesele nogice imenujejo otroke s posebnimi potrebami. Ob svetovnem dnevu cere-bralne paralize je bila v Kulturnem centru Laško priredi- tev Naš svet je drugačen, ki je bila le delček aktivnosti, ki jih je od 4. septembra organiziralo društvo Vesele nogice. Z dobrodelno prodajno razstavo, ki je bila na ogled v Thermani Laško, in z akcijo Veseli balon društvo poziva k sprejemanju oseb s posebnimi potrebami in istočasno opozarja na njihovo problematiko. Veseli baloni so v sredo, 2. oktobra, na svetovni dan cerebralne paralize, v zrak poleteli kar dvakrat. Zaposleni Thermane Laško so svoje balone izpustili ob 17. uri, ob 18. uri pa so baloni poleteli še izpred Kulturnega centra Laško. Sledil je program na odru kulturnega centra, kjer so se predstavi- li vokalna skupina Chillax, pevski zbor Trubadurčki pod vodstvom Mateje Škor-ja, folklorna skupina OŠ Laško, podružnica Debro pod vodstvom učiteljice Brigite Kovač in otroci iz Vrtca Laško pod vodstvom Katje Zupan in Tanje Veber. Sodelovali so tudi Maruša Zdouc in Lara Zalokar z lastno plesno točko ter Tomaž Glavač, izjemen fant, ki po hudi poškodbi ponovno igra trobento. Prireditev je izvrstno vodila Nina Pader. Posebna gostja večera je bila mala Gaja, ki je kar na odru kulturnega centra pokazala svoje pogumne korake in pomahala vsem obiskovalcem. Vse prisotne v dvorani sta zagotovo ganili njena prisrčnost in dobra volja. Prireditev Naš svet je drugačen, ki jo je društvo Vesele nogice organiziralo s pomo- čjo Stika Laško in ob podpori Občine Laško, je uspela. Skoraj polna dvorana Kulturnega centra Laško je dokaz, da so med nami ljudje dobrega srca, ki sprejemajo drugačnost. S prijetnim druženjem, pred prireditvijo in po njej pa je društvo uresničilo eno svojih velikih želja: obiskovalcem približati »drugačen« svet oseb s posebnimi potrebami. IP Z drevesom po mestu Ob dnevu habitata, ki ga v svetu praznujejo vsak prvi ponedeljek v oktobru, opozarjajo na kakovost življenja v mestih in naseljih. Civilna iniciativa za ohranitev in zaščito dreves v Celju je pripravila izobraževalno-oza-veščevalno akcijo z naslovom Narava v mestu, mesto v naravi. Umetnica Andreja Džakušič je doslej že večkrat opozorila na pomen dreves in zelenih površin v mestu, agronomka Irena Ašič pa je prav tako znana po svojih prizadevanjih za ohranitev starih dreves v Celju. Z različnimi akcijami in delavnicami osveščata ljudi, da razmišljajo o svojem okolju in da oblikujejo drugačen odnos do skupnih zelenih površin. Ob svetovnem dnevu habitata sta v središče mesta prinesli sadiko bukve v vedru in mimoidoče spraševali, kaj bi storili, če bi imeli na razpolag kvadratni meter zemlje v mestu. Umetniški performans z drevesom je pokazal, da si ljudje želijo več zelenja in da jim ni vseeno, kaj se dogaja z javnim prostorom. TC Foto: arhiv civilne iniciative Slovo poletju v Baški Irena Ašič in Andreja Džakušič v ulični akciji z drevesom Od 16. do 20. septembra je bila v Celjskem domu v Baški v šoli v naravi še zadnja skupina 31 učencev iz OŠ Frana Kranjca Celje in 49 učencev iz OŠ Hudinja. V petdnevne aktivnosti je bil vključen 20-urni tečaj plavanja, vendar smo zaradi slabega vremena v morju plavali dva dni, ostale dni pa v hotelskem bazenu. Sicer pa smo se peljali z ladjo, ki ima stekleno dno, si ogledali potapljača in morsko dno, obiskali akvarij in mesto Baška, šli k cerkvici sv. Ivana, imeli orientacijski pohod po mestu in raziskovanje znamenitosti ter pohodništvo po bližnjih hribih. Smo tudi kolesarili, se igrali športne igre, spoznavni in zaključni večer smo popestrili s plesom ter izbirali mis in mistra Baške. V šolskih delavnicah smo pisali dnevnike, prepevali himno Ba-ške, imeli kviz male sive celice in še kaj. Pisali smo tudi blog in pošiljali na internet fotografije, kar se je pokazalo kot pozitivno, saj so starši lahko preko računalnika spremljali otroke na terenu. Vsi otroci so nadgradili svoje znanje plavanja in postali plavalci. Zelo dobro so se počutili, razen prve dni je nekatere mučilo domotož-je, vendar smo to nevšečnost hitro rešili z drugimi aktivnostmi. Otroci in pedagoški kader smo mnenja, da je šola v naravi v Baški popolnoma uspela in da jo je vredno ponoviti. Hvala vsem, ki ste nam omogočili in pripomogli k uspešni izvedbi šole v naravi v Baški. METKA IRGOLIC, pedagoška vodja Delo me zaposluje! ta nt" Regionalni posvet EU Si ti na temo pravic, ki jih imamo kot evropski državljani, je doprinesel dodatne predloge in vprašanja udeležencev in udeleženk, ki želijo sooblikovati prihodnost Evropske unije. V polni dvorani Mednarodne fakultete za poslovne in družbene študije Celje se je zbralo okoli 150 aktivnih državljanov, srednješolcev, študentov, tistih, ki iščejo delo in zainteresirane javnosti. Osredotočili so se na to, da je treba pridobljeno teoretično znanje med izobraževalnim procesom nadgrajevati s praktičnim delom in pridobivanjem konkretnih izkušenj, saj jim bo po koncu izobraževanja to koristilo in bodo lažje našli zaposlitev in delo. Podali so tudi predlog, da bi delodajalci manj upoštevali kakršenkoli pridobljene izkušnje in dali več priložnosti tistim brez izkušenj, ki so pridobili izobrazbo v rednem roku. Razprava se je najbolj vnela pri predstavitvi ukrepov zavoda za zaposlovanje in programu samozaposli-tve, ki je marsikomu zadnja rešitev ob že vseh izčrpanih metodah za iskanje zaposlitve. Podali so predlog, da bi bilo več poudarka na oblikovanju poslovnega načrta in da bi se obvezen čakalni čas od prijave na zavodu do samozaposlitve skrajšal. Udeleženci posveta so v delu po skupinah za izboljšanje položaja med drugim predlagali še uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za vse, več upoštevanja neformalnih izkušenj, regulacijo vpisa glede na potrebe trga in gospodarstva, obvezno prakso v času šolanja, več predmetov s tujimi jeziki, razvoj socialnega podjetništva in spodbujanje malih in srednjih podjetij k razvijanju idej za odpiranje trajnostnih novih delovnih mest. Udeležence posveta v Celju je zanimalo tudi to, kje iskati zaposlitve znotraj EU. To nam je na posvetu natančno predstavila predstavnica službe Eures Andreja Strmole. Na evropskem zaposlitvenem portalu Eures so objavljena prosta delovna mesta za zaposlitev in iskanje dela v tujini. Naj omenimo, da je trenutno v Evropski uniji prostih pri- bližno 2 milijona delovnih mest. MAJA HOSTNIK Foto: LUKA POLUTNIK BRALCI POROČEVALCI 49 S pohodom v jesen V Vrtcu Šmarje pri Jelšah je te dni zelo pestro in zanimivo. Obiskala nas je tetka Jesen, prihod novega letnega časa pa smo otroci in vzgojiteljice skupin 3, 4 in 5 obeležili še s tematskim pohodom. Odpravili smo se po poteh našega kraja, kjer smo spoznavali različne jesenske pridelke, ki nam jih letošnja jesen ponuja v izobilju tako v sadovnjakih kot na njivah. Med potjo smo zavili tudi v gozd, kjer smo srečali veverico, iskali gobe in kostanj ter iz vej »zgradili bivališče« za različne male gozdne živali. S pohodom smo simbolno zakorakali v jesen, ob tem pa smo se odlično razgibali, odkrivali naravo in njene danosti, spoznavali pravila varne soudeležbe v prometu, otroci pa so navezovali prijateljske stike med skupinami in se ob tem predvsem zabavali. ANJA SKALE Zmagovalci Ljubečne Šolska partnerstva V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje se vedno kaj zanimivega dogaja. Tudi letošnje šolsko leto se je začelo pestro, saj smo med 14. in 21. septembrom gostili partnerje projekta Comenius šolska partnerstva. V tem ekološko obarvanem projektu smo povezani s partnerji s Finske, Poljske, Sicilije in iz Nemčije. Pri nas je bilo tretje srečanje, v oktobru bomo šli v Nemčijo, prihodnje leto v aprilu pa še na Poljsko. Partnerjem smo pripravili teden, bogat z različnimi aktivnostmi, s katerimi so spoznavali našo deželo, ljudi in ekološko problematiko. Šolo smo jim predstavili z različnimi delavnicami (kuhanje s čokolado, pripravljanje ognjičevega mazila, izdelava spominka iz recikliranih materialov ...). Izvedli smo dve ekskurziji, prva je bila v Postojnsko jamo in Koper, druga v Logarsko dolino. Nad lepotami so bili navdušeni, prav tako nad skrbno izdelanim programom. Družabno popoldne smo povezali s spoznavanjem slovenske kulinarike, da so lahko Slovenijo tudi okusili. Polni lepih spominov so se vrnili domov in dober glas o nas ponesli v svet. LIDIJA KOKOL, mag. INGRID SLAPNIK, mag. NATALI BORINC Martin Golič, zmagovalec zlate harmonike Absolutni zmagovalec letošnje 33. tradicionalne Zlate harmonike Ljubečna, ki je bila 1. septembra, je postal Martin Golič, učenec Glasbene šole Rošer. V finalu te tradicionalne prireditve je nastopilo 43 udeležencev, ki so tekmovali v različnih starostnih kategorijah. Komisija jim je podelila zlate, srebrne in bronaste plakete ter pisna priznanja. Absolutni zmagovalec in državni prvak v igranju na diatonično harmoniko je postal Martin Golič iz Šešč pri Preboldu, ki je bil tudi absolutni zmagovalec polfinala v Bodoncih. Plaketo Avgusta Stanka je osvojil Miha Grmek Seražin, zmagovalec občinstva je postal Miran Vogrinec, za naj godca pa so razglasili Ivana Šekoranjo, ki je tako ponovil lanski uspeh. JG, foto: PETER BUKOVNIK Med obiskom podeželja še bio dan Običajen živahen sobotni dopoldanski utrip v starem mestnem jedru Celja je pred tednom dopolnjevala še sejemska ponudba. V mestni občini namreč v sodelovanju z društvom Raznolikost podeželja dvakrat letno pripravljajo prireditev, ko podeželje obišče mesto. Tokratno so v zavodu Celeia razširili še s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij iz vseh slovenskih regij. V pripravo prireditve so se namreč vključili tudi v Zvezi združenj ekoloških kmetov Slovenije in ponudbo na stojnicah zaokrožili v t. i. bio dan. Tako so mimoidoči med drugim lahko poizkusili in tudi kupili različne vrste primorskih sirov, od kravjega tolminca iz Čadrga, ovčjega iz Bovca do kozjega iz Mirna, spoznavali okuse olivnega in bučnega olja, medenih izdelkov iz Bele krajine ... Stojnično ponudbo v Stane-tovi ulici in na mestni zvezdi so dopolnili še s prikazi različnih rokodelskih obrti, z glasbenimi in s folklornimi nastopi ter z vožnjo s kočijo po mestnih ulicah. Obisk podeželja v mestu so spremljale še različne delavnice, v katerih so obiskovalci lahko dobili nasvete glede zdrave in doma pridelane hrane. Sejemski vrvež so še dodatno popestrili ustvarjalci edinstvenih izdelkov za dom in modnih oblačil ter dodatkov, ki so svojo ponudbo v okviru že uveljavljenega mesečnega festivala Cunf po poletnem gostovanju na Mestni plaži na Savinjskem nabrežju preselili nazaj v središče mesta. IS, foto: SHERPA Pred sprehodom med stojnicami so meščane pozdravili tudi folklo-risti. Setveni koledar Čas za presajanje je od 23. oktobra ob 13. uri do 31. oktobra ob 24. uri. 17. čE 18. PE 1 9. so 20. NE 21. PO 22. TO 23. SR Jf list list plod plod korenina korenina korenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43. 50 MLADI ZA MLADE Grofovsko praznovanje Celjski Stari grad so 5. oktobra preplavili taborniki iz vse Slovenije; v domačem rodu - Rodu II. grupe odredov Celje - smo namreč že drugo leto zapored pripravili Grajsko orientacijsko fešto, bolje poznano pod imenom Grof. Udeleženci iz malce bolj oddaljenih krajev so lahko na grad prišli že v petek in tam v svojih šotorih tudi prespali, za ostale pa se je tekmovanje začelo v zgodnjih sobotnih urah. Po precej hladni noči so se ekipe najprej prijavile, sledila sta začetni zbor in sestanek z vodji ekip, nato pa je šlo zares. Za 36 ekip oziroma 190 tekmovalcev iz vse Slovenije so se začele delavnice na temo vitezov, čakala pa jih je tudi krajša orientacijska proga po bližnjih gričih Celja. Ena izmed mlajših tekmovalk, 11-letna Klara iz Roda Bičkove skale Ljubljana, je o tekmovanju povedala: »Ni nam šlo dobro, smo se pa zabavali. Našli smo dve kontrolni točki in dobili 170 točk. Proga niti ni bila težka, ampak prehoditi je bilo treba kar nekaj hribov, delavnice so bile pa >carske<. Najboljši del tekmovanja je bilo streljanje zmaja. Delavnice so bile boljše kot orientacija. Hrana je bila zelo dobra.« Ah, hrana ... Glede na izkušnje s taborniških srečanj po Sloveniji ni pomembno, kako dober program pripraviš, otroci si bodo dogodek vedno zapomnili le po tem, kaj so jedli in če je bilo na progi kaj hribov. Tem se s Starega gradu, ki je na vrhu hriba, res ne moreš izogniti, zato pa je bilo treba poskrbeti, da bo hrana res do- bra in da se bodo ekipe vrnile tudi naslednje leto. Letos so tako taborniki kot pravi grofje in grofice brez nožev in vilic jedli pečene piščance in ker jim kljub njihovem trudom ni uspelo pojesti vsega, smo preostalo odpeljali v dom za brezdomce, ki so bili našega darila zelo veseli. Letošnje tekmovanje je bilo res nekaj posebnega tudi zato, ker smo v sklopu le-tega priredili tudi čistilno akcijo grajskega pobočja, s katero so naši člani in njihovi starši obeležili 45-letnico aktivnega delovanja Roda II. grupe odredov. V rodu vsi upamo na vsaj še enkrat toliko let, upamo pa tudi, da bo Grof ostala uspešna stalnica v našem delovanju, ki jo bodo ekipe iz Slovenije rade obiskovale. NUŠA STAMEJČIČ Foto: MATEJ KOREN Naporno! Super! Enkratno! Na vprašanje, kako je biti otrok v današnji družbi, bi prav vsak otrok odgovoril drugače. »Naporno!« bi rekel prvi. »Super!« bi rekel drugi. »Enkratno!« bi rekel tretji. Prav vsem otrokom pa je skupno eno - teden otroka, ki je v tem šolskem letu potekal prav pod naslovom Kako je biti otrok v današnji družbi. Teden otroka je teden, ko nam učitelji (vsaj nekateri) prizanesejo s pisnimi preizkusi. Je teden, ko imamo polno dejavnosti in, kar je za marsikaterega otroka najpomembnejše, najokusnejšo malico, saj lahko jedilnik izberemo sami. V tem duhu je teden otroka potekal tudi v Osnovni šoli Polzela. Spoznavanje skrivnosti jesenskega gozda, prometa, eko-vrta, plavanje, rajanje in druženje v naravi, branje pravljic ... Vse to je samo nekaj aktivnosti v omenjenem tednu. Meni osebno je bil najbolj všeč petek, ki je bil namenjen druženju in skupnemu učenju mlajših in starejših učencev. Kulturni dan smo poimenovali Učimo se skupaj, glavni namen pa je bil druženje mlajših in starejših učencev, skupno učenje in spoznavanje drugačnosti, ki smo jo doživljali s pomočjo gluhonemega gledališkega igralca Damjana Šebjana. Pozneje smo učenci nadaljevali skupno druženje po razredih. Sama sem v varstvu imela dva četrtošolca, ki sta znala za svojo starost izvrstno angleško. Nasploh smo starejši učenci ugotavljali, da biti učitelj ni vselej najlažje, vsekakor pa se lahko, čeprav od mlajših, tudi veliko naučimo. Teden otroka se je tako končal v duhu medgeneracijskega druženja, medsebojne pomoči in zavedanja drugačnosti. Vsako leto nas učitelji in vodstvo šole presenetijo s kakšno novo idejo, zato že prav vsi nestrpno čakamo drugo leto, ko bo teden otroka ponovno pred vrati. Do takrat pa verjamem, da bomo uživali še v številnih dejavnostih in žal ali na srečo tudi v učenju in pridobivanju ocen, za kar bodo zagotovo poskrbeli naši učitelji. MAŠA KRAJNC, 9. a OŠ Polzela Za začetek prijava ekip, potem pa na teren. Na naše povabilo, da mladi razmišljate o tem, kako je biti otrok v današnji družbi, se je oglasila učenka s Polzele. Vabimo tudi vse ostale, da nam pišete in svoje razmišljanje strnete v kratek prispevek in nam ga ta mesec pošljete na naslov: tednik@nt-rc.si. Posameznik lahko spremeni svet Vsakdo lahko prispeva k boljšemu jutri in boljšemu svetu. Že majhna dejanja lahko naredijo veliko. Majhne spremembe (ne) vidnih posameznikov iz preteklosti so dokaz, da zmoremo skupaj delati bolje - tudi za skupno dobro - in da zmoremo imeti pravično družbo. S strpnostjo, prijaznostjo, z dobroto. V četrtek, 3. oktobra, smo se učenci 7. in 8. razredov v OŠ Šempeter seznanili s predstavnikom organizacije Amnesty International Slovenija Filipom Pongracem. V dveh delavnicah nam je predstavil pomen človekovih pravic, dostojanstva in enakopravnosti. V prvi delavnici z naslovom Veliki ljudje za boljši jutri smo se učenci predvsem pogovarja- li o življenjskih zgodbah (povsem običajnih) ljudi, ki so s svojim trudom, vztrajanjem in dejanji dosegli spremembo za večjo enakopravnost vseh ljudi. Spoznali smo nekaj takih posameznikov, na primer Toma Kri-žnarja, Roso Parks, Desmonda Tutuja, Martina Luthra Kinga, Zlato Filipovič, Malalo Yousaf-zai in druge. Slednja me je med vsemi najbolj navdušila, saj se je borila, da lahko pakistanske deklice hodijo v šolo, bila pa je tudi najmlajša nominiranka za Nobelovo nagrado za mir. Čeprav smo Pedra Opeko tokrat le omenili, mislim, da bi moral biti vsak ponosen na njegovo humanitarno delo - približal se je najrevnejšim ljudem na Madagaskarju in z ostalimi prostovoljci zgradil »mesto upanja«. V drugi delavnici smo pozornost namenili Splošni deklaraciji človekovih pravic. Pomembno je, da učenci poznamo človekove pravice, hkrati pa se zavedamo, da mi imamo lepo življenje v primerjavi z ljudmi v Pakistanu, Afriki in drugod po svetu. Spoznali smo, da že z neprimerno vsebino, ki jo na- pišemo v SMS-sporočilu in jo pošljemo prijatelju, kršimo človekove pravice. Kršimo jih tudi, kadar ne prečkamo ceste na prehodu za pešce. Naučili smo se, da se naše pravice končajo tam, kjer posegamo v pravice drugega. KLARA TOMINŠEK, 8. a OŠ Šempeter v Sav. dolini Tekmovanje osnovnih šol v košarki Tekmovanje v košarki za deklice U12-U14 je bilo 8. oktobra v Celju v IV. osnovni šoli. Na tekmovanju so sodelovale Osnovna šola Ljubečna, IV. osnovna šola Celje, Osnovna šola Hudinja in Osnovna šola Vojnik. Najprej se je z Ljubečno pomerila naša ekipa iz Vojnika in zmagale smo. Potem smo imele odmor in igrali sta ekipi IV. osnovne šole Celje in Hudinje, kasneje pa smo me igrale proti Hudinji in rezultat je bil 32:1 za nas. Na koncu sta se pomerili še ekipi IV. osnovne šole in Ljubečne. Vse smo zelo nestrpno čakale na rezultate. Četrto mesto je osvojila Hudinja, tretja je bila Ljubečna, druga IV. osnovna šola Celje in prva Osnovna šola Vojnik. Dekleta iz Vojnika, ki nas trenira Mateja Oprčkal, smo bila zelo vesela in za nas je to nepozaben dogodek. TINKARA LEBIČ, 7.a, OŠ Vojnik jr Ce radi pišete in fotografirat njihovi mentorji oziroma uff ŽIVALSKI SVET 51 Čopasti ponirek, simbol ribnika Vrbje, tam ne gnezdi več. Ko vidi ptico, se mu »zmeša« Mladi ornitolog se je navdušil za opazovanje ptic pred petimi leti in si v tem času nabral ogromno znanja Jure Novak iz Velike Pi-rešice, 16-letni dijak ekonomske gimnazije, je kljub mladosti izkušen ornitolog, ki je ob letošnjem 20. evropskem dnevu opazovanja ptic vodil skupino, ki se je zbrala ob ribniku Vrbje. Jure jim je lahko kot eden najmlajših članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (dOPPS) povedal marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, da je ptic ob ribniku žal vse manj. S kolegom Matejem Gam-serjem sta namreč tri leta zbirala podatke za raziskovalno nalogo in ugotovila sta, da je zaradi intenzivnega ribogoj-stva in obljudenosti ptic ob ribniku vsako leto manj. Na dan opazovanja v začetku oktobra so jih našteli okrog sto, medtem ko je bilo pred leti toliko samo primerkov liske. »Čopasti ponirek, simbol ribnika, pa tam sploh ne gnezdi več, saj v vodi ni malih rib, ki so hrana za mladiče,« opozarja Jure. Tega je po njegovem krivo intenzivno ribo-gojstvo, večja onesnaženost vode in vse večji obisk ljudi ob ribniku. Ptice tako nimajo več ustreznih pogojev za nemoteno gnezdenje in življenje, opozarja Jure Novak, ki meni, da se občinski načrti, pa katerih bi ribnik postal še bolj obiskana turistična točka, ne skladajo z varstvom ptic. Jure Novak: »Pozimi lahko ljudje pomagajo pticam s krmilnicami, ne pa s kruhom, ker lahko zaradi takšne napačne prehrane ptice poginejo.« (Foto: TC) Najbolj zanimivo je spomladi Tudi zato je pomembno osveščati ljudi o vlogi ptic v našem okolju, o njihovi ogroženosti in varstvu. »Prav je, da ljudje vedo, da na primer ob Savinji, kjer je glavni pritok vode v ribnik, gnezdijo določene vrste, ki imajo jajca podoba kamnom. Ker se ljudje tam kopajo in imajo piknike, jih lahko pohodijo.« Da je včasih težko najti soglasje in ravnovesje med različnimi interesi, kažejo tudi stalne težave, ki jih imajo ljubitelji ptic in ribiči. Ti se jezijo zaradi kormoranov, ki pojedo veliko rib, so pa hkrati zaščitene ptice. »Nad Žovneškim jezerom ima ribogojec gojitveni ribnik, kamor se hodijo hranit kormorani in čaplje in na njih strelja, kar je kaznivo,« pravi Jure Novak. Prav Žovneško jezero, ki je manj obljudeno in imajo ptice več miru, je poleg Vrbja eno najbolj zanimivih opazovališč na Celjskem. Sicer pa se najbolj zanimivi meseci za opazovanje iztekajo, pozimi opravljajo le zimsko štetje vodnih ptic v okviru mednarodnega projekta. Jure je s kolegom zadolžen za odsek Savinje skozi Celje do Levca in Pe-trovč. Spomladi, ko se bodo ptice vrnile v naše kraje, pa bo spet večino časa preživel na preži z daljnogledom, teleskopom in fotoaparatom. Odličen fotograf V našem okolju prepozna vsako ptico, ki prileti ali se oglasi. »Nekatere so zelo skrivnostne, čaplje ali tukalice se redko pokažejo, oglašajo pa se pogosto.« V teh petih letih opazovanja je zabeležil 350 vrst. Na območje pri Pragerskem je celo opazil ribjega galeba, ki sicer gnezdi v delti Donave. Sicer pa s prijateljem pogosto odpotujeta v Dalmacijo, kjer je ob Vranskem jezeru odlično opazovališče za množico ptic. Če jih želi ujeti v objektiv, mora vstati zelo zgodaj zjutraj. Fotografije pa so tako dobre, da je pripravil že nekaj razstav in zmagal na lanskem srednješolskem tekmovanju fotografskega društva Svit. Njegovo navdušenje se je začelo, ko je pri dedku prebral knjigo o pticah, nato pa ga je oče, diplomirani biolog, odpeljal k ribniku Vrbje. Zdaj ga razumejo in podpirajo, tudi ko se mu »čisto zmeša, ko vidi ptiča,« kot pravi sam o tem posebnem občutku. Dekletom se njegov hobi zdi smešen, sam pa se ne vznemirja in prizna, da bo zasvojen z opazovanjem in fotografiranjem ptic, dokler bo živ. TATJANA CVIRN Foto: JURE NOVAK V okviru društva je vsako leto oktobra tekmovanje ekip, katera opazi največ ptic in katera jih največ fotografira. Letos je ob Cerkniškem jezeru zmagala Juretova skupina Grahasti Štajerci, saj so opazili 89 vrst in jih 57 fotografirali. Z leve: Dejan Bordjan, ki ima v rokah grahasto tukalico, po kateri si je ekipa nadela ime, Matej Gamser in Jure Novak. Predstavniki DOPPS so skupaj z Uma-notero in Tretjim členom (v imenu 64 organizacij) ministru za kmetijstvo in okolje Dejanu Židanu pred dnevi predali peticijo proti lovu na ptice, ki jo je podpisalo 9.406 ljudi. Minister je povedal, da usklajevanja glede zakona še niso končana, da pa ministrstvo lov razume kot metodo, s katero uravnavajo populacije tistih živali v Sloveniji, ki tega same, zaradi posegov človeka, niso sposobne. Zato ministrstvo na lov ne gleda kot na pridobitno dejavnost. Predsednik DOPPS Tomaž Jančar je poudaril, da so se podpisniki v peticiji odločili proti lovu ogroženih vrst ptic, poleg tega pa tudi proti lovu ptic za zabavo in užitek. Evropski dan opazovanje ptic ob ribniku Vrbje, kjer je skupino vodil Jure Novak. DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si 52 ZA ZDRAVJE S sodobnimi biološkimi zdravili nad številne hude bolezni Pomembno dobro sodelovanje zdravnika, farmacevta in bolnika Vedno pogosteje je mogoče slišati o tako imenovanih bioloških zdravilih, zdravilih, proizvedenih s pomočjo tehnik molekulske in celične biologije. Pomenijo velik napredek pri zdravljenju nekaterih bolezni, a njihova proizvodnja je v primerjavi s klasičnimi zdravili veliko bolj zapletena in dolgotrajna, tudi dražja. Bolniki, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, morajo biti sicer o njih in njihovi uporabi še posebej dobro osveščeni. V središču naše pozornosti so tokrat tako imenovana sodobna biološka zdravila. Obstajajo namreč tudi tradicionalna, ki so pridobljena z izolacijo iz rastlin, živali in človeške krvi ter s klasično biotehnologijo, to so na primer nekateri antibiotiki in steroidi. Sodobna biološka zdravila pa so, kot pravi specialistka lekarniške farmacije Sonja Rupret iz Celjskih lekarn, pridobljena s pomočjo rekombinantne DNK, moderne celične biologije in kemijske sinteze na trdnih nosilcih. »Povedano na enostaven način gre za zdravila, pridobljena iz genske osnove, iz delčka DNK, ki se lahko delno spremeni in vstavi v drugo bakterijsko ali človeško celico. Ker s tem pridobi novo gensko informacijo, predstavlja osnovo za tarčno zdravilo za določeno obolenje tarčne celice,« razlaga farmacevtka. Ob nedavnem dnevu slovenskih lekarn, že devetem po vrsti, so bila v središču pozornosti prav sodobna so lekarniški farmacevti pripravili brošuro o pravilni in varni uporabi bioloških zdravil. Nazoren priročnik, njihovo delovanje, uporabo in morebitne zaplete, je na voljo v lekarnah. (Foto: GrupA) biološka zdravila. Ob tej priložnosti ki natančno predstavlja ta zdravila, Učinek odvisen od bolnika in bolezni Biološka zdravila običajno predpišejo bolnikom, ki trpijo zaradi resnih bolezenskih stanj, a tovrstno zdravljenje nastopi šele, ko predhodna standarda terapija ni več uspešna in ko je na razpolago zdravilo, ki takšno stanje lahko pozdravi. Ali je določen bolnik primeren za tovrstno terapijo, zdravnik odloči na podlagi diagnoze, fiziološkega stanja bolnika in stopnje bolezni. Biološka zdravila so se večinoma izkazala za uspešna, a na vsakogar kljub temu ne učinkujejo tako. »Določeno biološko zdravilo je bilo lahko pri nekomu zelo uspešno, saj je imel dobro razporejene receptorje za to zdravilo, medtem ko pri drugem bolniku morda ni tako učinkovito,« pravi Rupretova in dodaja, da so v Sloveniji že kar dolgo na trgu biološka zdravila za sladkorno bolezen, v zadnjem obdobju pa z njimi poleg rakavih obolenj V rožnatem oktobru o resnih težavah Oktober je mesec boja proti raku dojk, znan tudi kot rožnati oktober. Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah, saj predstavlja kar petino vseh rakov. Strokovnjaki opozarjajo na preventivo, ki lahko precej zmanjša tveganje za nastanek raka, in na samopre-gledovanje. Rak dojk je vse pogostejši, v Evropi naj bi ga po podatkih celjskega zavoda za zdravstveno varstvo v povprečju do 75. leta dobila vsaka deseta ženska. Iz registra raka je sicer razvidno, da so leta 2010 v Sloveniji raka dojk na novo diagnosticirali pri 1.265 ljudeh, večina je bila žensk, 12 je bilo moških. V celjski zdravstveni regiji je na novo zbolelo 155 oseb. Zdrav življenjski slog in samopregledovanje Mesec boja proti raku dojk je že tradicionalno namenjen predvsem spodbujanju zdravega načina življenja, s čimer zmanjšamo tveganje za nastanek raka dojk. »Vsaka ženska naj bi poskrbela za svoje zdravje z zdravo prehrano, redno telesno dejavnostjo in vzdrževanjem normalne telesne teže. Z gibanjem in zdravim prehranjevanjem bomo okrepili zdravje, lažje bomo dosegali zastavljene cilje, premagovali življenjske ovire in se spoprijemali s stresnimi situacijami,« pravi predsednica strokovnega odbora Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, zdravnica prim. asist. Jana Govc Eržen. Ob tem poudarja, da je možnost ozdravitve raka dojke dandanes velika, če je rak seveda odkrit dovolj zgodaj. A izkušnje kažejo, da skoraj polovica žensk zdravnika prvič obišče šele tedaj, ko bolezen že napreduje in so možnosti za ozdravitev manjše. Zdravnika je nujno treba obiskati, ko ženska na dojki zazna kakršnokoli spremembo, kar je mogoče ugotoviti z rednim samopregledovanjem, ki naj ga ženske opravijo enkrat mesečno na izbran dan. Ženske, starejše od 50 let, bi morale ob tem vsaki dve leti opraviti tudi rentgensko slikanje dojk, tako imenovano mamografijo. Ta metoda je namreč najzanesljivejša za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb na dojki. Sicer pa Društvo za boj proti raku regije Celje v sodelovanju s celjsko občino in Zavodom za zdravstveno varstvo Celje v rožnatem oktobru pripravlja več brezplačnih predavanj o tej vrsti raka. zdravijo še kronične vnetne bolezni, kot so revmatoidni artritis, kožne bolezni, kot je luskavica, bolezni dihal, motnje v rasti in razvoju ter nekatere srčno-žilne bolezni. Dobrodošla so tudi pri presaditvah organov in nekaterih okužbah. Nujno upoštevanje navodil Zdravljenje s sodobnimi biološkimi zdravili sicer zahteva posebno pozornost. Tako bolniki kot njihovi bližnji morajo biti dobro poučeni o tem, kako in kdaj se sme aplicirati zdravilo in na Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si Pri sodobnih bioloških zdravilih je izredno pomembno tesno sodelovanje tako zdravnika kot farmacevta z bolnikom. Naloga farmacevta v lekarni je bolnika ob izdaji zdravila treba predvsem informirati o njegovi uporabi, varnem shranjevanju in higieni. Tako se je bolniku, kot poudarja specialistka lekarniške farmacije, bistveno lažje vpeti v zdravljenje in terapevtski izid je boljši. kaj je treba pri tem paziti, pri čemer je treba še posebej izpostaviti higieno. Pomembno je tudi, kako se zdravilo shranjuje. Da so varna in učinkovita, morajo biti, tudi doma, shranjena v hladilniku, na temperaturi med dve in osem stopinj Celzija ter ločena od živil. Tudi med prenašanjem iz lekarne do doma ali na primer na potovanje morajo bolniki zdravila hraniti v posebni torbici s hladilnim elementom. Bioloških zdravil sicer zaenkrat še ni mogoče dobiti v obliki tablet, sirupov ali raztopin, ampak se jih aplicira z injekcijo pod kožo ali v kri z infuzijo. »Biološka zdravila so v kemijski osnovi beljakovine, ki v primeru, da jih vnesemo skozi usta, v kislih pogojih hitro razpadejo in zdravilo ne bi učinkovalo,« razlaga Sonja Rupret in dodaja, da je pogostost infuzije ali injekcije odvisna od bolezenskega stanja in stopnje napredovanja bolezni. Nekateri biološko zdravilo potrebujejo enkrat tedensko, drugi vsakih 14 dni ali enkrat na mesec, spet tretji morda le enkrat na pol leta. Vsake tri sekunde zlomljena kost Ste vedeli? Natančen vzrok za nastanek raka dojk ni znan, obstaja pa mnogo dejavnikov tveganja, ki so povezani z njim. Med dejavniki tveganja so po podatkih celjskega zavoda za zdravstveno varstvo najpogostejši rak dojk v družini, zgodnja menstruacija in pozna menopavza, starost in pozna prva nosečnost, bolj ogrožene so tudi ženske, ki niso nikoli rodile. Obstajajo tudi dejavniki tveganja, na katere lahko posameznik zelo vpliva z zdravim načinom življenja. Med njimi so predvsem debelost in neprimerna prehrana ter pomanjkanje telesne dejavnosti. V nedeljo, 20. oktobra, obeležujemo svetovni dan osteoporoze. Kot kažejo podatki, se na svetu zaradi te degenerativne bolezni vsake tri sekunde zlomi ena kost. Osteoporozi bodo posebno pozornost namenili na vseslovenski prireditvi, ki bo v soboto v Velenju. Prireditev, katere glavni namen je javnost osvestiti in informirati o osteoporozi, pripravlja Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline v sodelovanju z Zvezo društev bolnikov z osteoporozo Slovenije in Mestno občino Velenje. V središču pozornosti bo geslo »Jaz sem močna, bodi še ti«. Osteoporoza je tiha in zahrbtna bolezen, pri kateri se zaradi zmanjšanja kakovosti in količine kostnine kost lahko zlomi že ob najmanjših poškodbah in obremenitvah. Bolezen je trikrat pogostejša pri ženskah kot pri moških, cilj svetovnega dneva osteoporoze pa je med drugim javnost osvestiti o pomenu preventive ter čimprejšnjem odkritju in začetku zdravljenja bolezni. HUJSANJE 8-1211 Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01 /51916 PI www.pirnat.si ft. Pimat d.P.O., Razlagava 29, Maribor NA KOLESIH 53 Zaspanost velika grožnja za poklicne voznike Največkrat kršijo določen čas dovoljene vožnje Vsakdo se je že kdaj odpravil na daljši izlet ali dopust z organiziranim avtobusnim prevozom. Če je bila pot daljša, sta bila v avtobusu vedno dva voznika, saj se mora vsak poklicni voznik držati predpisov o dovoljenem trajanju vožnje. Bolj kot vozniki avtobusa pa so v prometnih nesrečah udeleženi vozniki tovornih vozil. Kar 20 odstotkov poklicnih voznikov, ki so bili žrtve v različnih nesrečah, je med vožnjo zaspalo, saj sta utrujenost in zaspanost tisti, ki jih največkrat po-ženeta v nesreče na cestah. Letos so zato na Celjskem policisti poostrili nadzor nad njimi. Za poklicne voznike veljajo po zakonodaji omejitve trajanja vožnje. Ta ne sme preseči 9 ur na dan ali 56 ur na teden. Voznik mora po štirih urah in pol vožnje počivati vsaj 45 minut. V industrijskih državah so prometne nesreče glavni vzrok smrti zaposlenih pri opravljanju dela, raziskave pa kažejo, da je vsak tovornjak v svoji življenjski dobi udeležen v vsaj eni nesreči, povzročeni zaradi zaspanosti voznika. Policisti zato opozarjajo, da je izredno nevarna nočna vožnja, ravno ta pa je pri poklicnih voznikih, predvsem tovor-njakarjih, zelo pogosta. Vožnja ponoči namreč povečuje tveganje za nesrečo za šestkrat. Policisti so, da bi preprečili nesreče poklicnih voznikov, poostrili nadzor nad njimi. V nadzorih ugotavljajo različne kršitve, največkrat ravno povezane z dovoljenim časom vožnje in neupoštevanjem predpisov o počitkih. Glede na statistiko so nesreče zaradi zaspanosti poklicnih voznikov najpogostejše med 2. uro ponoči in 6. uro zjutraj ter v času takoj po kosilu, med 14. in 16. uro. Pri približno 50 odstotkih prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom so udeleženi vozniki, stari do 25 let. Poklicni vozniki tovornjakov so udeleženi v nesrečah pogosteje, saj vozijo na daljših razdaljah, ki bi jih radi prevozili čim hitreje. Ponoči, če že spijo, potem v slabih pogojih in ne dovolj dolgo. Nevarne avtoceste Največ takšnih primerov nesreč se zgodi na avtocesti, saj je vožnja tam za mnoge predvsem enolična, zato do nesreče pride hitreje, dodajo na celjski policiji. Letos se takšna nesreča pri nas še ni zgodila, lani pa se jih je na našem območju zvrstilo kar nekaj. Vendar uradnih statistik, kjer bi bila zaspanost neposredni vzrok nesreče, ni. Gre za posredni razlog, razlagajo policisti. Voznik, ki za volanom zaspi, zapelje na nasprotni vozni pas ali pa se zgodi, da pritisne na plin in do trčenja ali nesreče pride zaradi neupoštevanja pravil o hitrosti vožnje. Torej so vzroki za nesreče nepravilni premiki z vozilom ali prevelika hitrost. V ozadju teh se skriva ravno preutrujenost voznikov. Glede na statistiko, ki Poklicni vozniki bi se morali izogibati vožnji med polnočjo in 6. uro zjutraj, dolgim vožnjam brez premorov ali po neprespani noči ter vožnji brez sopotnika. Ustaviti bi morali takoj, ko zaznajo pekoč občutek v očeh, pogosto mežikanje, težke veke, nehoteno zapiranje oči, zamegljen vid ali dvojno sliko ter težave pri pozornosti in upočasnjeno odzivnost. predstavlja dogajanje na Celjskem, je med takšnimi vozniki največ tujcev, ki so pred Slovenijo prevozili že druge države in ne upoštevajo pravil o predpisanem času počitka. Dogaja se tudi, da marsikateri voznik manipulira s tahografom, kar policija sicer kasneje pri nadzoru ali preiskavi nesreče tudi ugotovi. Torej voznik poleg neupoštevanja pravil za varno vožnjo stori še kršitev s tahografom. Tudi pri teh kršitvah se najpogosteje pojavljajo tujci, predvsem vozniki iz Romunije, Ukrajine, s Poljske ali iz Italije. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) V okviru velike evropske akcije ozaveščanja o nevarnosti zaspanosti za volanom bo vse države Evropske unije, ki sodelujejo v tej preventivni akciji, med njimi je tudi Slovenija, obiskal tako imenovani Wake Up Bus. V Sloveniji se je ustavil v Ljubljani 9. oktobra. Priporočen čas spanja za poklicne voznike je 8 ur na noč. 6- do 7-urno spanje že poveča tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti skoraj za dvakrat. Če poklicni voznik v eni noči spi manj kot 5 ur, se to tveganje poveča kar za štirikrat. Ko je voznik neprekinjeno buden 18 ur, stori na cesti enake napake, kot če bi bil pijan. Tudi alkohol je vedno bolj pereč problem pri poklicnih voznikih tovornih vozil. In tudi to se pojavlja najbolj pri tujih voznikih. Tako so na Celjskem poleti ustavili poljskega državljana, ki je vozil pijan, saj so pri njem namerili kar 1,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. VARNA VOŽNJA UUBEČNA^ CPP: 21. oktober ob 15. uri in 28. oktober ob 10. uri Varna vožnja za voznike začetnike: 20., 23., 26. in 27. oktober ob 8. uri Varna vožnja za izbris točk, ponovno-prldobitev-ifi odložitev veljavnosti vozniskegg^ovojenje: 17. oktober in 7. november ob 16. uri. Vozniki so tekmovanje vzeli resno in na njem tudi videli, koliko obvladajo svoja vozila. Na Ljubečni med količki i www.zsam-celje.si • 031 618 926 CENTER VARNE VOŽNJE [ZSAN] L Celje1 Minulo nedeljo je AMD Šempeter na avtopoligo-nu na Ljubečni pripravilo tekmovanje v avtoslalomu. Sodelovalo je kar 97 voznikov, nekateri so na tekmovanje prišli celo iz tujine. Med količki so lahko vozili tudi s svojimi osebnimi vozili in na tak način preizkusili tudi svoje vozniško znanje. Najbolje se je odrezal voznik Dragan Gajič, drugo mesto si je privozil Michael Tupinger, tretje pa Jan Jur-ški. Najstarejši tekmovalec nedeljskega avtoslaloma je bil 73-letni Ferdinand Löschnig iz Avstrije. Ravno v Avstriji je tovrstna tekmovanja že zelo dobro sprejela tudi država, ki pri organizaciji finančno pomaga. V Celju so bila takšna tekmovanja že pred desetletji, v zadnjem obdobju pa so jih obudili člani AMD Šempeter. V nedeljo je na Ljubečni največ zanimanja požela tudi tako imenovana formula student GPE13, ki so jo zasnovali študenti mariborske strojne fakultete. SŠol, foto: SHERPA WIQMBüDO^fMüV® ®[M®VG] PGßffll® ffiöGDG ▼ d.o.« Dobietin/ko 17 Roqa/ka cwta 16 SfflflRJE /03)746 1100I Več katS® let z vami. 54 RAZVEDEILO NA SVOJ RAČUN Strani zatika za brisalec Pripravljene strani časopisa pred pošiljanjem v tiskarno vsak teden prebira tudi dežurni bralec, da bi bilo napak čim manj. Urška Selišnik je združila prijetno s koristnim in strani prebirala na balkonu, ki je namenjen kadilcem. Toda po nesreči je stran odfrčala z balkona in pristala zataknjena za avtomobilski brisalec. Tako ni bila izgubljena, je pa Ivana Stamejčič takoj pripomnila, da očitno listkov za brisalec ne zatikajo samo dolgonoge mlade blondinke ... ANEKDOTE Italijanski pesnik Dante Alighieri (1265-1321) naj bi imel neverjetno dober spomin. Nekoč je srečal človeka, ki ga je vprašal: »Katera jed je najboljša?« »Jajce,« je odgovoril pesnik. Leto kasneje je isti človek spet srečal Danteja in ga vprašal: »S čim?« »S soljo,« je takoj odgovoril Dante. MODROSTI Kako pogosto je težko biti modro usmiljen - delati dobro, ne da bi pomnoževal izvire zla. Dati miloščino ni nič, dokler ne podariš tudi misli. Ni zapisano da je blagoslovljen tisti, ki nasiti lačnega, temveč blagoslovljen je tisti, ki misli na uboge. Majhna misel in malce prijaznosti pogosto pomeni več kot velika vsota denarja. (John Ruskin) Tri jabolka v treh dneh Joseph Paulic, ki že desetletja živi v ZDA, izvira pa iz naših krajev, preko interneta redno posluša Radio Celje. Vsako leto pride na dopust v domače kraje in se ob tem udeleži številnih prireditev. Če česa ne ve ali je preslišal na radiu, pokliče v uredništvo, da mu pojasnimo. Občasno nam tudi piše, tako kot pred dnevi, in vse dokumentira s fotografijami. »Tri jabolka v treh dneh,« je zapisal. Najprej se je udeležil prireditve Kozjansko jabolko in bil navdušen, naslednji dan je odletel čez lužo in pristal v New Yorku, ki mu pravijo The Big Apple (Veliko jabolko), tretji dan pa je zavil še v trgovino Apple. Ali je vmes grizljal kakšno domače jabolko, ni napisal. Spraševali smo vas, kaj ponujamo bralcem v naši novi akciji. Pravilen odgovor se glasi: popolno in brezplačno opravo za maturantski ples. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Anja Gorenjak, Šentjanž 45, Štore. NAGRADNO VPRA7ANJE Prejšnji teden smo objavili prvi del novega podlistka o tem, kako so nekoč pisali o primerih črne kronike. Katera ustanova je zbrala gradivo? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 22. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šali nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Oporoka Sodnik na zapuščinski razpravi pove sorodnikom umrlega: »Prav vse vas je omenil. Takole piše: Dragi moji, pojdite vsi k vragu!« Potrpežljiv Župnik sreča ženo, ki je pred letom izgubila moža. Mimogrede vpraša, če je zanj naročila kakšno mašo. »Mislim, da ni treba,« odvrne ženska. »Če je v nebesih, je ne potrebuje, če je v peklu, mu ne bi nič pomagala, vice pa bo moj Pepi že prestal, saj je bil vajen vedno veliko potrpeti.« 1 6 4 8 5 2 9 7 8 3 9 7 8 5 8 6 3 6 2 1 4 3 7 5 1 6 4 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / O jabolku in drevesu Zakaj je potrebno lektoriranje? Prodam posteljo za ženo, ki je zložljiva. Prodam psa. Žre vse. Posebno rad ima otroke. Visoko kvalificiran čevljar izdeluje gojzarje, čevlje in sandale po naročilu in po meri. Tudi iz kože cenjenih strank. Lopov, ki mi je ukradel stopnice v hišo, naj mi jih takoj vrne, sicer se bom odločil za drugačne korake. Pogrebno društvo sporoča, da so odjemalci, ki smo jih postregli, naše najboljše priporočilo. Na vratih mesnice je mesar pustil listek: »Jutri bom klal. Postavite se pravočasno v vrsto.« Na oglasni deski krajevne skupnosti je bilo sporočilo: »V soboto ob desetih bo streljanje rezervnih oficirjev. Kdor ne bo prišel, bo obešen na oglasni deski.« Torkova gledališka matineja ta teden izjemoma ne bo v četrtek zvečer, ampak v soboto popoldne. V prometni nesreči je bilo pet mrtvih, od tega dva huje. Pešec kratko malo ni vedel, kam hoče, in tako sem ga povozil. Poročanje s konjske dirke: »Jezdec je padel, konj pa jaha kar sam od sebe.« Opozorilo v restavraciji: »Direktor ni odgovoren za plašče, površnike in dežnike, ki jih ukradejo v tem prostoru, razen če ga zasačite pri dejanju.« Ne zna Učiteljica vpraša Janezka, zakaj je prepisoval pri kontrolni nalogi. Janezek: »Kako pa veste, da sem prepisoval?« Učiteljica: »Ko je tvoja sošolka pri peti nalogi napisala, da ne zna, si ti napisal: >Jaz tudi!<« Zamudnik Žena kriči na moža po telefonu: »Pa kje si ti, lenuh, toliko časa?« Mož: »A se spomniš zlatarne, v kateri si videla tisto ogrlico?« Žena prijazno: »Ja, dragi!« Mož: »No, jaz sem v gostilni nasproti te zlatarne!« Začne se že, ko ves nebogljen v plenicah komaj zaznavaš prve obrise, okoli tebe pa ves družinski zbor modruje, da so lička bolj po mami, nosek pa je očetov. Komaj plazenje zamenjaš za hojo, že tete prikimavajo, da boš visok kot ata, in ko se vedno znova upiraš urniku spanja in bedenja, stara mama pripomni, da si trmast po mami. Ko naslavljanje z besedo dojenček zamenja beseda otrok, se je najbolj zabavno sprehajati prav v maminih visokih petah, po sebi razpršiti njen parfum in se čisto po damsko našminkati z njeno novo šminko. Njena garderobna omara ponuja toliko zanimivega kot zabaviščni park. Bolj kot tipke pojoče igrače te k sebi vlečejo sijoči gumbi očetovega fotoaparata, listanje slikanice ni niti pol toliko zanimivo kot skriven sprehod po njegovi zbirki znamk, igre, ki bi se kosala s preurejanjem plošč, zloženih po abecedi, pa sploh ne poznam. Dokler desete svečke ne zamenja enajstica, se je silno fino oglašati na telefon, tako kot se oglasi mami, in celo popoldne asistirati očetu pri sestavljanju pohištva. Da ti le tu in tam dovoli priviti kakšen vijak ali v roke prijeti kladivo! Da se razumemo - mama je zakon, oče pa je car! Potem pride gospa puberteta, ki kar naenkrat vse postavi na glavo. Primerjava s starši z danes na jutri postane največji sovražnik, ti pa se na vse kriplje trudiš dokazati in uveljaviti svoj lasten jaz. Da nima pojma, si rečeš, ko gospa na poštnem okencu kljub divje rdečim in frajersko postriženim lasem trdi, da si cela mama. Najverjetneje me je s kom zamenjala, se potolažiš. In ko oče zahteva, da moraš biti doma do polnoči, pri grobu prezgodaj preminule zlate ribiceprisežeš, da od svojih otrok nikoli ne boš zahteval kaj tako nerazumnega. Večje kršitve otrokovih pravic kot to, da je treba s starši sončno dopoldne namesto REŠITEV SUDOKU 71 8 2 7 9 1 4 3 6 5 9 6 5 8 2 3 7 1 4 1 3 4 5 7 6 8 9 2 4 1 3 6 9 2 5 8 7 2 5 8 1 3 7 9 4 6 6 7 9 4 8 5 2 3 1 5 9 1 7 4 8 6 2 3 7 4 2 3 6 9 1 5 8 3 8 6 2 5 1 4 7 9 pred televizorjem preživeti v planinah, skorajda ni. No, ja, morda le ta, da moraš namesto odhoda na igrišče, kjer so zagotovo že zbrani vsi najbolj ful kul prijatelji, sodelovati pri pripravi večerje. Ko se razbesni tolmun najbolj norih najstniških idej, ki ob razkritju staršem namesto prikimavanja doživijo vprašujoč pogled v smislu, ali je s tabo vse v redu, si za zaprtimi vrati svoje sobe zatrdiš, da boš sam popolnoma drugačen. Manifest, spisan na list, iztrgan iz zvezka za matematiko, pa v preambuli pravi naslednje: svojim otrokom bom puščal vso svobodo. Sledijo pa določila: pole-pljene bodo lahko imeli vse stene sobe, glasbo pa na glas, kolikor bodo želeli. Nikoli in nikdar jih ne bom silil s hrano, jim pridigal, kako naj se oblačijo, ali jim gledal pod prste, kako naj lupijo krompir. Ja, seveda! Še preden si upaš pomisliti, da bi bil starš, se v tvoje obnašanje nehote prikradejo sumljivi simptomi. Ko minejo najbolj nora leta, detektor, ki opozarja na družinsko popotnico, vse bolj glasno piska. Ob poslušanju sosedovih kričačev, bi jim najraje svetoval kakšno vzgojno. Dekletu, ki na avtobusni postaji sredi oktobra sedi v kratkih hlačah, bi prinesel jopico in jo vprašal, kje ima spodnjo majico ... Zalotiš se, kako svojega partnerja, ki bi najraje na svetu predremal sobotno dopoldne, iz postelje zvlečeš v hribe. Da je mera polna, na vprašanje, kako dolgo se peče pečenka, ob izrečenem odgovoru ne moreš verjeti lastnim ušesom. Tako dolgo, da je pečena? Ali ni prav to najbolj smešen in nemogoč stavek, ki ga je iz leta v leto ponavlja mama? Zakaj za vraga potem prihaja iz mojih ust? V različnih življenjskih obdobjih sadež, ki zori na veji, veter potiska enkrat bližje, drugič dlje od krošnje. A kakorkoli se trudiš, jabolko ne pade daleč od drevesa. Ko prepoznaš kakovost, ki se je v njega stekla iz domačih korenin, nasprotovanje zamenja sprejemanje. Prava aroma pa se rodi, ko domači popotnici primešaš obilo začimb, ki jih nabereš na svoji poti. JABOLKO ta radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka KrižamKe at ugamKe RAJNIK, POKOJNIK Povsod zvami TANKA MORSKA ŽIVAL NEKDANJI ALBANSKI PREDSED-NIKHOXHA RUSKA REKA PREBIVALCI HRIBOV NICHOLAS RAY RIMSKI BOG LJUBEZNI POVEČANJE (REDKO) MESTO NA HONŠUJU OBRATZA IZDELOVANJE SODOV KRILO STAVBE ZAJEDAVSKA ŽUŽELKA OKUSNA MORSKA RIBA KLARINETIST BRLEK DRUGA DOBA MEZOZOIKA 12 STROK. NA OBRTNEM PODROČJU ALMA KARLIN YVES... LAURENT KONEC ŽIVLJENJA ŽALOST (STAR.) AMERIŠKA IGRALKA (JENNIFER) MARKO POTRČ KNJIGAS SEZNAMOM PODLOŽ. OBVEZNOSTI ŽENSKA ČRNERASE ROMUNSKI NOGOMETAŠ (EUGEN) DOLINA (STAR.) DVOZLOŽNA STOPICA UKANA, ZVIJAČA AMERIŠKA ANTROPOLOGINJA (MARGARET) KERSNIKOV ROMAN NOČNA PTICA PROFES. KOŠARKAR. LIGAVZDA KUGA20. STOL. SVED.SMUC. CENTER BOLNIKV ZDRAVNIŠKI OSKRBI RADOVAN GOBEC MEZKOVHIT GOVORICA DOL. SKUP. LJUDI INDIJANSKO PLEME ZNAK ZATON PEČENA JED Z RAZLIČNIMI NADEVI REŽISER CVITKOVIČ ANGLEŠKI KIPAR (REG) ČRNOGORSKI PESNIK PETAR PETROVIČ KDOR LIČKA NEKD.AM. TENISAČ ANDRE IGRALEC ZRNEC NEKD.JUG. LETALSKA DRUŽBA OMEJEN DEL POTI AVTO. OZN. SLOVENIJE DOHODEK IZ KAPITALA LISTNATO DREVO OZNAKA PAKISTAN TELIČEK (UUBK.) AM. IGRALKA SPELLING UPORPROTI OBLASTI JUDOV SIN GRŠKI OTOK ITALIJANSKI PEVEC RAMAZZOTTI DEL STANOVANJA STARO-GRŠKAPO-KRAJINA AVSTRIJSKI PISATELJ (EMIL) IZDELOVALEC COPAT STARORIM. POZDRAV FIATOV AVTO TKIVO OB ZOBEH GRŠKA BOGINJA ZEMLJE JEDRSKA ELEKTRARNA LIHOPRSTI KOPITAR 9 14 LEV KREFT IZMENJAVA MISLI, MNENJ HERCE-GOVEC NAJVEČJI MORSKI SESALEC REJENEC (REDKO) NEMŠKA ZVEZNA DEŽELA 16 LUKSEM-BURŠKA TV Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: majica NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 22. oktobra. Rešitev nagradne križanke iz št. 45 Vodoravno: SIGURNOST, ARANŽIRKA, BOBI, NAUM, ONO, MALTA, TINTA, NART, IJ, ETUI, OFICIAL, NASLON-KA, JABOLKO, MESO, LEE, NAKUP, KLUB, MONZA, TASA, LOKALKA, DAVIS, TT, EMANUELA, DES, HIK, TIC, PREGON, ATIKA, AL, DIAZ, RJA, EB, ROMANTIK, INSTANT, orgije, Čili, el, apno, napa, moskva, krava, lišaj, REČ, CELINE, ERIC, LIRA, EDI, ASIR, RITA, NN, NOSILEC, BOJEVNIK, TRAKIJA, SKAKAČKA. Geslo: Gobarska sezona je na višku. Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe in majico NT&RC, prejme: Hana Lenko, Studence 53f, Žalec. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Branko Jazbinšek, Pod kostanji 22, Celje. 3. nagrado, bon za pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Marija Sluga, Ul. 14. divizije 6, Rimske Toplice. Nagrajencem čestitamo. Tretjo nagrado bomo poslali po pošti, prvo in drugo dobite na oglasnem oddelku NT&RC, kjer vas bo čakala mesec dni. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ona: Če boste vedno gledali samo podatke, ki so vam všeč, ne pa tudi tiste druge, se vam lahko zgodi, da boste napačno ocenili situacijo. Pazite se, saj bo takrat veliko prepozno za kakršne koli popravke. On: Obeta se vam prav zanimiv teden, ko boste z lahkoto uresničevali še tako neverjetne cilje. Izkoristite ugoden teden in ne bo vam žal. Proti koncu tedna se boste nepričakovano srečali z nekom, ki se ga že dlje na nek način izogibate. Ona: Nikar ne pogrevajte starih prepirov, ampak poskusite raje doseči kar najboljše možno soglasje. Potrebovali boste pomoč, a je ne bo od nikoder. Mogoče pa je le ne znate videti, kajti star prijatelj bi vam prav rad pomagal. On: Sicer vam zelo veliko pomeni, a vendar ne toliko, da bi si zaradi nje porušili vse dosedanje življenje. Poskusite z neke vrste kompromisom in njena reakcija vam bo kaj hitro pomagala odkriti njene prave namene. DVOJČKA ffl Ona: Domače okolje vsekakor koristi vašemu zdravju, prav tako boste utrdili svoj odnos s partnerjem, ki je zadnje čase precej opešal. To bo najboljša naložba za prihodnost, torej le brez skrbi, sprostite se in uživajte. On: Nikar ne jemljite govoric popolnoma resno, saj pomenijo le to, da vaši nasprotniki ne zmorejo nič konkretnega. Z nekom se boste dogovorili za prijeten izlet, ki vam bo prinesel povsem nepričakovana doživetja. E Ona: Poskrbeti boste morali za kopico stvari, ki so vam bile včasih le zabava. Obeta se vam resen zaplet na poslovnem področju. Dobro bi bilo, če bi se resnično potrudili, kajti v nasprotnem primeru se lahko stvari izdatno poslabšajo. On: Poskušajte se uveljaviti na področjih, kjer je vaše znanje na zavidljivi ravni. Če boste izgubljali moči drugje, tudi tu ne boste uspeli. Obeta se vam velik poslovni uspeh, ki ne bo ostal neopažen. Ona: Nesporazumi, ki se vam zdijo povsem nepomembni, vam bodo dodobra pomešali poslovne načrte. Drugič raje pazite na vsako malenkost, predvsem pa je bolje, da o načrtih ne govorite naključnim znancem. On: Zdravstvenim težavam se bodo pridružile še finančne. Zaradi nepredvidenega dogodka boste morali kar precej seči v žep in to se vam bo še dolgo poznalo. Pa še partnerka lahko kaj posumi in že bodo tu težave. DEVICA ^ Ona: Odkrit pogovor s partnerjem vam bo prinesel povsem drugačen pogled na vajino zvezo, za katero ste bili do zdaj prepričani, da je ni mogoče izboljšati. Treba se bo še malo bolj potruditi in uspeh bo tu. On: Vaši poslovni interesi bodo prišli do polnega izraza, saj vam bo uspelo pridobiti na svojo stran osebo, ki ima v vašem poslu kar precej vpliva. Ta kooperacija bo imela vsekakor zelo daljnosežne posledice. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Poskusite razmisliti čimbolj nepristransko in mogoče boste končno spregledali, da je popolnoma drugačen, kot ste si ga zamišljali. Zato nikar ne rinite z glavo naravnost v zid, saj se lahko podre ... On: Nekdo bo resno preizkušal vaše potrpljenje, vendar se ne boste pustili zmesti, temveč boste vztrajali pri svojem prepričanju, da lahko s poštenim delom dosežete več kot s spletkarjenjem. Dolgoročno se vam bo to obrestovalo. msm Ona: Na silo zagotovo ne bo šlo, zato je najbolje, da se opri-mete kakšne dobre zvijače, in videli boste, da se prijeten neznanec ne bo več upiral vašemu osvajanju. Nekdo vam bo zaradi tega precej zavidal . On: Pred vami je zelo prijetna avantura, ki bo na žalost le prehodnega značaja, vendar ni vzroka za obupavanje. Je pač tako, da življenje ubira svoja pota. Sprostite se, čaka vas prijetno presenečenje. STRELEC ^ Ona: Sklenili boste zavezništvo z osebo, ki vam lahko v prihodnosti pomaga na mnogih področjih, ki so sicer vaša šibka točka. Torej se vam obeta izredno ploden teden, katerega poudarek bo predvsem na poslovnem vidiku. On: Kritično obdobje v ljubezni je sicer za vami, vendar nikar ponovno ne rinite z glavo skozi zid. Potrebno bo kar nekaj časa, da si svoje ljubezensko življenje uredite v takšnem smislu, kot je bilo pred tem. KOZOROG Ona: Kar naenkrat se boste znašli povsem v središču pozornosti prijateljev, kar vam bo vsekakor zelo všeč. Toda nikar se preveč ne razgovorite, ampak pazite na tiste besede, ki niso za vsaka ušesa. On: Ne poskušajte obračati besed, ki niso bile izrečene v slabem pomenu. Raje pretehtajte situacijo in videli boste tudi tisto, kar ste do zdaj spregledali. Zato le odprite oči in se nikar ne zaletavajte, da vam ne bo žal. IU.|.|,'M:»,,I Ona: Na sprehodu boste srečali neznanca, s katerim bo prav prijetno klepetati, saj bosta prav hitro ugotovila, da imata precej podoben pogled na zadeve okoli vaju. In še preden se boste pošteno zavedli, se boste zaljubili. On: Navezali se boste na nekoga, ki vam bo nudil vse tisto, za kar ste bili v zadnjem času prikrajšani. Pazite, da ne izgubite tudi njega. In nikar se ne imejte za tako enkratno osebo, saj ste konec koncev takšni kot vsi ostali. Ona: Zaradi navade, ki vam je prijateljica sicer ne očita, bi se morali vsaj malo zamisliti. Nekdo vam sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da bi zaradi njega podirali stara prijateljstva. On: Malo več umirjenosti vam nikakor ne bi škodovalo, saj delate preveč napak in še organizem si boste čisto izčrpali. Torej nikar ne hitite, raje si najprej odpočijte, potem pa dobro premislite, preden naredite naslednji korak. 2 8 4 6 7 3 10 11 13 17 5 18 15 56 RUMENA STRAN Za domovino Društvo FAM zastopa Silvia Lippai (levo), predseduje pa mu Andreja Ilgo (desno). Pri organizaciji obiska jim je pomagal naše gore list, publicist Drago Medved, za dobro pokušino je zagotovo poskrbel tudi eden od gostiteljev, direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Bolj malo je morda tukajšnji javnosti znano, da so tudi »famovke« prek svojega društva sofinancirale film o Almi Karlin. »Famovke« na delu Celje so v okviru svojih rednih srečanj preplavile podjetnice iz različnih krajev Slovenije. Združene so v Društvu poslovnih žensk - fAm. Foto: FAM Slovenska demokratska mladina, Ženski odbor SDS in Klub seniorjev SDS so v nedeljo na Venišah pripravili družinski dan. Srečanja članov SDS in njihovih družinskih članov se je udeležil tudi predsednik stranke Janez Janša z ženo Urško ter s sinovoma Črtomirjem in Jakobom. Družini se je na fotografiji pridružila še ena Šalečanka, evroposlanka Zofija Mazej Kukovič. Predsednik SDS je izrazil skrb zaradi politične situacije in zadolževanja naše države - mogoče so tudi zaradi tega že dopoldne v cerkvi sv. Jurija v Mozirju molili za domovino in slovenske družine. US Predsedujoča »famovkam« Andreja Ilgo je v imenu podjetnih sotrpink obdarila tudi celjskega župana Bojana Šrota, ki je bil tokrat dobesedno blažen med ženskami. Za dvig samozavesti so mu podarile skodelico z napisom: »Jaz sem FAM-ozen«. Če še ni vedel, zdaj ve. V Sloveniji se odlično počutita Občinski svetnik v Rogaški Slatini Anton Plevčak (levo) in podžupan Občine Šmarje pri Jelšah Janko Šket sta bila hvaležna za jabolko, v katerega sta zagrizla, a je bilo to, po izrazu na njunem obrazu sodeč, nekoliko bolj kislo. Hvala za golaž, vince in jabolka Na 10. vseslovenskem srečanju kmetov so udeleženci izpostavili kar nekaj perečih problemov, ki kmetom kratijo miren spanec in jim jemljejo veselje do dela. Na prireditvi pa so se tudi zahvalili za letino in se priporočili, da bi bil pridelek prihodnje leto še boljši. TV, foto: GrupA V Vitanju sta se v petek srečala dva pomembna Američana, ki jima je Slovenija zelo všeč. Znanstvenik dr. Anton Mavretič (levo) iz Bostona, ki živi onkraj velike luže že več kot pol stoletja, prihaja na sončno stran Alp - v svojo ljubljeno Belo krajino in še kam - vsako leto. Njegov sogovornik, ameriški veleposlanik v Sloveniji, Joseph Mussomeli je prav tako pred kratkim izjavil, da je njemu in njegovi družini Slovenija tako zelo všeč, da se jima bodo zdele ZDA po vrnitvi domov tujina. In na Konjiškem je bil veleposlanik v zadnjih mesecih kar dvakrat. Najprej je bil pri vinogradniku in vinarju Marku Podku-bovšku v Ločah, ki je dolga leta živel v ZDA, nazadnje je bil na odprtju razstave o dr. Mavretiču in ameriški vesolj- ski sondi Voyager, ki so jo v petek odprli v Vitanju. BJ, foto: SHERPA Za sladko vince sta se s prepevanjem Slomškove pesmi En hribček bom kupil zahvalila predsednik države Borut Pahor in celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Pred seboj pa sta imela le sok ...