NASLOV TITO živi v naših srcih stran 4 Leto XXXV. St. 17 Murska Sobota 29. april 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Iskrene čestitke ob prazniku VESTNIK 42 let za razvoj nekega naroda ni dolga doba, pomembna pa je toliko bolj, ker je izpolnjena z zavestnimi in izvirnimi procesi in dejanji, ki jih tvorno razvijajo delovni ljudje in občani sami. Ob vrsti težav, ki nas pestijo, ne moremo ovreči trditve, da je socialistična reolucija predvsem pa socialistično samoupravljanje, ob razvijanju delegatskih odnosov resnično sprostila in prevzela večino naših ljudi v prizadevanjih za hitrejši vsestranski politični in družbenoekonomski razvoj. Tudi v Pomurju lahko ponosno zremo na uspehe na vseh področjih, ki smo jih dosegli s pridnostjo enotnostjo, solidarnostjo in združenimi napori vseh delovnih ljudi in občanov. Posebej pomembni so rezultati na področju kmetijske, kovinske in tekstilne proizvodnje, in pri razvoju družbenih dejavnosti, kjer velja posebej omeniti razvoj zdravstvene službe in šolstva. Ob tem pa moramo še naprej izkoriščati naše prednosti, ki jih imamo na področju kmetijstva in pre- delave, v kadrovskih in umskih zmogljivostih in ob-mejnosti naše pokrajine. Ob vseh stabilizacijskih naporih pa mora biti naša stalna naloga skrb za krepitev vloge in položaja delavca pri ustvarjanju in delitvi dohodka,' svobodni menjavi dela — to pa naj bi bilo v središču naših razmišljanj tudi ob praznovanju 1. maja. V vse to je tesno vpeta tudi SZDL, ki ne sme biti zunaj dogajanj, ampak med ljudmi na vasi, v društvih itd. Odzivati se mora na vsa drobna vprašanja, ki vsakodnevno pestijo občane, ob tem pa se ne sme ie zatekati v forum-ske razprave vodstev ali organov. Ravno s sekcijskimi oblikami delovanja mora povezati vse sile, ki jih imamo v samoupravnih organih, DPO, delegacijah in društvih, pri reševanju problemov. To zahteva, da smo s svojo aktivnostjo prisotni v sleherni vasi, ulici, zaselku in hišnem svetu. Tako bo SZDL moč najbolj čutiti. Težišče njenega delovanja je v KS, kjer mora ustvarjati možnosti za aktivnejšo vlogo delegacij, za njihovo boljše povezovanje z OZD, drugimi KS, odprtost in ak- tivnejšo vlogo, pri oblikovanju stališč in odločitev. Ob praznovanju pomembnih jubilejev moramo priznati, da kljub vsem težavam z napori pri uresničevanju stabilizacijske politike beležimo pomemben napredek družbe. Ob tem ne smemo pozabiti na naloge in dolžnosti, ki jih imata sleherni delavec in- občan za ohranitev miru, naše sreče in sreče vseh narodov in narodnosti. Še nikoli v zgodovini nismo živeli v miru toliko časa, kot živimo sedaj. Še nikoli ni naša dežela oziroma niso naši narodi gradili v miru svoje prihodnosti. Da bo tako tudi v prihodnje si moramo prizadevati za nadaljevanje neuvrščene zunanje politike in ohranje-nje bogate Titove ter Kardeljeve dediščine. Obujanje spominskih dogodkov je povezano s sedanjostjo. Zgodovinska preteklost je potrjena in vtkana v vse, kar imamo in kar še ustvarjamo. Vsem delovnim ljudem in občanom v imenu pomurskega medobčinskega sveta SZDL čestitam k dnevu OF in delavskemu prazniku 1. maju. Boris Prejac predsednik PMS SZDL Nagrajenci ob dnevu OF Ob dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda so bile slavnostne seje občinskih konferenc SZDL v vseh štirih pomurskih občinah, na katerih so podelili srebrne znake in priznanja OK SZDL aktivnim posameznikom in društvom. Letošnja priznanja so prejeli: Občina Murska Sobota Letošnja priznanjaOF so dobili: Koloman ANTALIČ, kmetovalec iz Sebeborec, za aktivnost v delu SZDL, ZRVS ter krajevne in hišne samouprave; Avgust FARKAŠ, ravnatelj OŠ »17. oktober« v Beltincih,za velik prispevek pri prehodu na celodnevno šolo ter angažiranost v KS, zlasti pri delu delegacij in društev; Marjana GORENSEK, upokojena socialna delavka iz Murske Sobote, za aktivnost v NOB in povojni izgradnji, še posebej na področju socialnega varstva borcev; Janko HORVAT, referent za transport v veletrgovini Potrošnik, iz Murske Sobote, za prizadevno opravljanje funkcij in zasluge na področju krvo-dajstva; Geza HUJS, kmetovalec iz Ratkovec, za nenehno navzočnost pri vseh akcijah na območju KS, vaškem odboru SZDL in KS ter za aktivnost v društvih; Gabriel dr. KASTELIC, upokojeni zdravnik iz Murske Sobote, za aktivnost v NOB in povojni graditvi ter delovanje na raznih področjih; Anica KERČMAR, učiteljica na podružnični OŠ Dolenci, za veliko pomoč pri organiziranju raznih akcij in kulturnih prireditev na obmejnem območju ter za aktivnost v delegatskem življenju; Karel KOLOŠA, kmetijsko-vinarski inšpektor iz Murske Sobote, ki sodi med najbolj prizadevne aktiviste OF, danes pa še aktiven v KS in v pred-sredstvu KO SZDL; Franc LAZAR iz Bakdvec, zaposlen v TOZD Obrtništvo Sobota, že od mladinskih let stalno aktiven v družbenopolitičnem življenju, kakor tudi v KS Bakovci, kjer opravljazavzeto in odgovorno delo; Janko LIŠKA, upokojeni profesor iz Ljubljane, ki je še vedno aktiven družbenopolitični delavec. Spodbujal je mlade za vključevanje v napredno gibanje in veliko prispeval k osvetljevanju delavskega gibanja in zgodovine NOB Prekmurja in Pomurja; ELEMIR MELIN, delavec v TOZD Klavnica Mesne industrije ABC Pomurka, iz Murske Sobote, za i prizadevno delo v ZSMS, počitniški zvezi, delovni organizaciji in za : | sodelovanje na raznih akcijah; Edvard MIHALIČ, zaposlen na pokra-I jinskem štabu TO, iz Rogašovec, dolgoletni in zelo aktiven drifžbeno-I politični delavec, sedaj predsednik KK SZDL, opravlja pa tudi razne I funkcije v DPO; Ludvik PERŠA, upokojeni kmetijski tehnik iz Ižakovec, i zlasti za požrtvovalno delo v krajevni skupnosti, kjer je sodeloval pri vseh j večjih akcijah; Rudolf VREČIČ, kmetovalec iz Murskih Petrovec, aktiven’ : na vseh področjih v KS, kjer je vestno izpolnjeval naloge. Sedaj član . predsedstva KK SZDL. Občinska priznanja pa so prejeli: DRUŠTVO ZA REKREACIJO IN ŠPORT INVALIDOV »SOBOTA«, GASILSKO DRUŠTVO CANKOVA, GASILSKO DRUŠTVO RANKOVCI in KUD LUDVIK ROGAN TIŠINA. Občina Ljutomer Srebrne znake OF so prejeli: Franc Kosič iz Krapja za delo med NOB in graditev socialističnih družbenih odnosov, Martin Frank iz Slamjaka za aktivno delo med NOB in za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, Franc Šauperl iz Ljutomera za aktivno delo v Rdečem križu in 61 -kratno dejanje krvi, Franc Lipovec iz Cezanjevec za aktivno delo v krajevni samoupravi, Frank Zmazek iz I Gajševec za aktivno delo v krajevni samoupravi in družbenopolitičnih i ; organizacijah, Matija Žunič iz Kuršinec za aktivno udeležbo v NOB in j gradnji socialistične družbe, Marijan Belovič iz Veržeja za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in pri uveljavljanju krajevne samouprave. Priznanja OK SZDL so dobili: Albina Senčar iz Stare Ceste, Boris Rudolf iz Ljutomera, Albin Grm iz Mote, občinska konferenca ZRVS Liutomer Franc Stajnko iz Vogričevec, Mirko Babič iz Logarovec, Franc Markovič iz Ljutomera, Stoja Copot iz Ljutomera, Franc Jurša iz Branoslavec ter gledališka skupina KUD Ivan Kavčič iz Ljutomera Občina Lendava Ob letošnjem prazniku Osvobodilne fronte slovenskega naroda je občinska konferenca SZDL Lendava podelila štiri srebrne znake OF za posameznike in priznanje za temeljno organizacijo združenega dela Planika Turnišče. Srebne znake OF so letos prejeli: Anton Slavinec iz Lendave, Franc Car iz Dobrovnika, Amalija Groznik iz Lendave, Janez Bernadi iz Lakoša in temeljna organizacija združenega dela Planika Turnišče za tesno sodelovanje s krajevno skupnostjo in za razvoj krajevne samouprave.- Občina Gornja Radgona Srebrni znak OF so prejeli: JOŽE DREMELJ za dolgoletno aktivno -delovanje na družbenopolitičnem in gospodarskem življenju, IVAN DRVARIČ za aktivno in požrtvovalno delo v vaškem odboru Radenci in krajevni skupnosti, ROZINA KRANER za dolgoletno aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah v Vidmu ob Ščavnici in delo .na prosvetnem ter kulturnem področju, FERDINAND LEBAR za dolgoletno prizadevno delo pri razvoju socialističnih odnosov v KS Stogovci, IVAN MERČNIK za aktivno delo pri razvoju socialističnih odnosov v KS Spodnja Ščavnica in občini, VIKTOR PELC za dolgoletno in predano delo na področju množične športne rekreacije v občini, ALOJZ ŠTAJNER za aktivno delo na področju mladinskega aktivizma in pri vlogi mladih za SLO in DS, JANKO TRSTENJAK za dolgoletno požrtvovalno delo na področju gasilstva, CZ in DS v občini, JOLANKA VEREŠ ža dolgoletno aktivno delo na področju delegatskega in samoupravnega sistema v občini in širše in FRANC MULEC za dolgoletno delo pri razvoju socialističnih odnosov v KS Radenci in občini. Pismena priznanja pa je občinska organizacija SZDL podelila: KMETIJSKI ZADRUGI GQRNJA RADGONA. DPD S.VOB.QDA GORENJE ELRAD, TABORNIŠKEMU ODREDU POD STARIM GRADOM OŠ JOŽE KERENČIČ in DTV PARTIZAN APAČE. OS ZSS Gornja Radgona pa je za aktivno sindikalno delo nagradil s srebrnim znakom ZSS: BRUNA GRAPOLINA iz Gorenje Elrada. BOŽIDARJA RADMANA iz Radenske, JAKOBA IVANEKA iz radgonskega kmetijskega kombinata, MARIJO FRAS iz OS Kapela, PERA MENIČANINA iz radgonske carinarnice in VIKTORA LIPICA iz Avto-radgone ter OO ZSS TOZD TRANSPORT Avtoradgona in OO ZSS TOZD MESOIZDELKI, KK Gornja Radgona. aktualno po svetu globus Pred dobrim mesecem je argentinski predsednik general Reynaldo Bignone narodu sporočil, da bodo letos oktobra volitve, vojaška vlada pa se bo umaknila v kasarne in predala oblast civilni vladi 30. januarja prihodnje leto. V Braziliji so bile parlamentarne volitve jeseni lani in pomenijo prvi korak k prenosu oblasti na izvoljene predstavnike. Tudi vojni režim v Urugvaju se je odločil za splošne volitve, ki naj bi bile novembra 1984, oblast pa naj bi predali marca 1985. Na južnoameriški (zeleni) celini so samo tri države s stabilnim političnim sistemom: Venezuela, Paragvaj in Kolumbija. V Venezueli seje demokracija utrdila že leta 1958 in deželi vladajo civilne vlade. V Paragvaju se je utrdila diktatura generala Alfreda Stroessnerja, ki že od leta 1954 drži v rokah državno krmilo, dočim si v Kolumbiji delita od leta 1957 oblast konservativna in liberalna stranka NI VSE DEMOKRACIJA, KAR NOSI TA PREDZNAK Vojnim vladam generala Juana Josea Torresa Gon-zaleza v Boliviji in generala Juana Velasca Alvarada v Peruju bi težko rekli diktatura, kakor se ne bi moglo reči demokracija vladanju predsednika Marije Velazca Ibarre v Ekvadorju. Politični zemljevid »zelene celine« iz leta 1965 kaže, da so skoraj v vseh državah bili pri krmilu civili: Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Ekvador, Kolumbija, Peru, Urugvaj in Venezuela. Edino v Paragvaju je bil na oblasti general (Stroessner). Trinajst let kasneje — 1976, vladajo v Južni Ameriki generali: Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Ekvador, Paragvaj, Peru Urugvaj. Civili so bili takrat na oblasti samo „Z ZELENE CELINE” DEMOKRACIJA GRE SVOJO NEZADRŽNO POT — NAPOVEDI ZA OMEJEVANJE GENERALSKIH DIKTATUR še v Venezueli, Kolumbiji v Gvajani in v Surinamu. Slednji sta v tem času postali neodvisni državi.. Danes je rezultat sil generali: civili neodločen. Generali vladajo v Argentini, Braziliji, Čilu, Paragvaju, Surinamu in v Urugvaju. Civilne vlade imajo v Boliviji, Ekvadorju, Gvajani, Kolumbiji, Peruju in v Venezueli. Toda pobuda je vendarle na »civilni strani«. Kot že rečeno, v Argentini, Braziliji in v Urugvaju na Trenutki navdušenja ob prihodu civila na oblast: Hemin Siles Zuazo v Boliviji povedujejo generali svoj povratek v kasarne. Zanimivo za Južno Ameriko je, da so civili v preteklosti prihajali na oblast ob hudih gospodarskih krizah v tridesetih in štiridesetih letih tega stoletja. Krize so omajale zemljiškoposestno oligarhijo, kije vladala »zeleni celini.« V ta čas spadajo tudi pričetki industrializacije celine. Po drugi svetovni vojni, ko so se ZDA ukvarjale predvsem z Evropo, se je Južna Amerika obrnila k sebi. Po vsej celini so se porojevala in razvijala različna gibanja, močno nacionalistično obarvana. z zahtevami po socialnih pravicah, gospodarski samostojnosti in politični neodvisnosti. To so bile zahteve širokih ljudskih množic, dočim je proti tem gibanjem dvignila glavo zemljiška oligarhija pa tudi buržoazija je zahtevala zase še več prostora pod soncem. V teh trenjih so izginili nekateri civilni režimi — v Braziliji Argentini, v Urugvaju in Čilu. CIVILI NA POHODU Poskusi, da bi zadovoljili zahtevam množic so bili izziv vojski, da je prevzela oblast in tako zaščitila interese oligarhije in drugih bogatašev. Neizpolnitev zahtev množic pa je pomenila podtalni boj, ki je prav tako izzival vojsko. Tako je bilo v sedemdesetih letih. Danes, ko nekatere južnoameriške države ob svetovni gospodarski krizi plačujejo hud davek — Brazilija in Argentina sta med najbolj zadolženimi državami na svetu — kaže, da bodo v večini držav prevzele oblast spet civilne vlade. Toda primer Peruja kaže, da tudi civilna vlada ne more zadovoljivo razreševati vseh problemov. V Peruju delavci vse pogosteje stavkajo, pojavlja se podtalni odpor. Letošnji prvi maj bo na »zeleni celini« ob vsem omenjenem poln upanja predvsem za tiste, ki so na družbeni lestvico bolj pri tleh. Dunaj — Nedeljske parlamentarne volitve v A _ doslej vladajoči socialistični stranki niso prinesle abs® večine. Socialisti so izgubili 2. odst, volilnih glasov, W vativna ljudska stranka pa je zabeležila 1,7-odstotn’ r y volilnih glasov. Zeleni in združeni alternativci niso ® nobenega poslanskega mandata, slabo pa so se odreza komunisti. s isse MOSKVA — Po ocenah švicarske banke naj bi Sovjetska zveza letos povečala izvoz zlata za stotkov. kar pomeni 250 ton letno. V Sovjetski zvezi J ta način povečati devizne rezerve, ki so se s pocenitvi] na svetovnem trgu močno zmanjšale. ..stavno VARŠAVA — Komisija poljskega sejma z* .“e neodgovornost bo v kratkem izročila podrobne obtoz danjemti predsedniku vlade Pjotru Jaroszewic?1* ^^1 nekdanjim podpredsednikom vlade: Tadeuszu Py»l Wrzaszczyku in Janu Szidlaku. . uanie BUKAREŠTA - V Romuniji so prepoved3” goveje živine in konj brez prisotnosti predstavnika organa. Drobnico in perutnino smejo prodajati sam। sicer le na živilskih trgih. S tem nameravajo prepm kupčevanje in različne špekulacije v trgovini z živi e RIM — V Italiji bodo junija parlamentarne Povod zanje je sedanja vladna kriza. MOSKVA — Desetim jedrskim elektrarna*]1- naj sovjetsko pomočjo zgradili v vzhodnoevropskih drz naj bi bi se do leta 1990 pridružilo še deset novih, P”1, poslej j6 dobili jedrsko centralo tudi Poljska in Kuba, ki J nimata. Letos bodo dogradili dve, in sicer na Madz v Češkoslovaški. . STOCKHOLM - V zadnjih letih je nehalo kadri' milijon 300 tisoč Švedov, vendar še vsak četrti »ven živeti brez cigaret. ani- LONDON — Vodja palestinske osvobodilne zacije Jaser Arafat je v nekem intervjuju izjavil, d j uSta-stinsko državo na sedaj okupiranem ozemlju mog noviti v treh letih. . ^|£t MILANO — Mestne oblasti so dale v stare katedrale vgraditi posebne Kovinske ornam® znebd1 pa so napeljali električni tok. Tako so se k°n -a ubila nadležnih golobov. Moč toka ni tolikšna, da bi g° TOKIO — Japonska je pozvala Irak in Irannaj hata z vojno, da bi očistili velikanski naftni ma g^avA61" skgm zalivu. Nafta je pričela teči v morje ob iraškem napadu na iranska naftna črpališča v La IDAHO — Nekdanji ameriški vesoljec, Glenn name* ava kandidirati na predsedniških v p^e-bodo v ZDA prihodnje leto. Za predsedniško mes guje pet predstavnikov demokratske stranke. jj, BUDIMPEŠTA - Mednarodni konzorcij !9zJojila bank je odobril Madžarski 200 milijonov dolarj r ^o8r-Madžarska je prvič dobila posojilo Mednarod 6^ njen3 nega sklada in Svetovne banke lani, ko je POi! članica. ATENE — Po številu ladij je grška trgovs^ v začetku letošnjega leta zdrknila na tretje . jeGml Japonsko in Veliko Britanijo. Trgovska mor”.ari1arjev zadnja leta prinašala povprečno 3,5 milijarde do j£ DŽAKARTA - Nedaleč od Bandinga na otoku zemeljski plaz zasul 21 ljudi. Žrtve so bili delavci, . pesek. žarišču dogodkov Po skrivnostnem potovanju vodje ameriške diplomacije Kissingerja leta 1971 v Peking so se ameriško-kitajski odnosi celih deset let izboljševali. ZDA so postale tretji največji trgovinski partner Kitajske (takoj za Japonsko in Hong-kongom). Govorilo se je o nekaterih vzporednih strateških interesih obeh držav do Sovjetske zveze. Potem je leta 1981 prišel v Belo hišo Ronald Regan.... Diplomatski PING-PONG Kot kaže, Peking najbolj moti Reaganova dvolična politika do Tajvana: hkrati, ko trdi, da hoče imeti dobre odnose s Kitajsko, pomaga režimu na Tajvanu in preprečuje priključitev otoka Kitajski. Po deset mesecev trajajočih pogajanjih so se Kitajci avgusta lani obvezali, da ne bodo več tako vztrajni glede priključitve Tajvana, v Washingto-nu pa so rekli, da bodo zmanjšali prodajo orožja tajvanski vladi. Američani bodo letos Tajvanu prodali orožje za 800 milijonov dolarjev. Tr-dijo, da s tem ne kršijo dogovora iz leta 1979, ki je predvideval orožje za 598 milijonov dolarjev. Po ameriški razlagi je razlika nastala zavoljo inflacije, po pekinški pa je to še en dokaz več o ameriški dvoličnosti. Seveda pa med obema državarfla ni edino Tajvan sporna točka. Američani niso pripravljeni uvažati večjih količin kitajske svile. V Washingtonu omejujejo izvoz tehnologije na Kitajsko. V kolikor bodo Američani odnose še nadalje zaostrovali se lahko zgodi, da pride do zaplembe kakšne kitajske trgovske ladje. Sodišče v Alabami je namreč sprejelo zahtevo skupine Američanov in razsodilo njim v prid, da je Kitajska dolžna plačati 41 milijonov dolarjev za obveznice, ki jih je kitajska vlada izdala leta 1911. Zaradi kasnejših burnih dogodkov na Kitajskem so mnogi smatrali, da so te obveznice propadle, nekateri pa so jih vendarle na veliko kupovali. Lastnikom teh menic je torej sodišče v Alabami prisodilo, da smejo od Kitajcev Jerjati tistih 41 milijonov dolaijev. Kitajci so na vse to pokazali veliko figo. Kapljica, ki je spolzela preko prenapolnjenega kozarca nesporazumov med ZDA in Kitajsko pa je bila kitajska teniška igralka Hu Na, ki so ji Američani dali politični azil. Kitajci so v povračilo takoj odpovedali vso kulturno in športno sodelovanje z ZDA za letošnje leto. Osem mesecev so se Američani natezali okoli odločitve o azilu omenjeni teniški igralki. Nekateri so bili za to, da se ji azil da, drugi sO se spet bali dolgoročnih posledic glede meddržavnih odnosov. V vso zadevo seje vmešalo končno še pravosodno ministrstvo in se odločilo za azil. Kitajski povratni udarec je v Ameriki vzbudil veliko odmevov. Največji ameriški prijatelj Tajvana, konservativni senator Barry Goldwater je celo zahteval, da ZDA prekinejo diplomatske odnose z LR Kitajsko, predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Thomas O’Neill pa je prepričan, da bi predsednik Reagan moral poslušati tiste, ki so azil odsvetovali. Bolj kot teniška igralka Hu Na, Kitajce skrbi usoda 10 tisoč njihovih študentov, ki so trenutno v ZDA. Širijo se govorice, da Američani najbolj talentirane nagovarjajo naj ostanejo po končanem študiju v ZDA. Nasprotno nenehnemu poslabševanju odnosov med ZDA in Kitajsko pa se tali dvajsetletni led v odnosih med Kitajsko in Sovjetsko zvezo ter ostalimi vzhodno-evropslimi državami. ZSSR in Kitajska bosta letos izmenjali deset študentov, (nekaj vzhodnonemških študentov je že v Pekingu). Pred nedavnim je Kitajsko obiskala prva skupina madžarskih turistov (do konca leta še deset takšnih skupin) iz Madžarske in DR Nemčije. Trgovinska menjava med Kitajsko in Sovjetsko zvezo bo letos presegla 800 milijonov dolarjev (lani dvakrat manj). Bolgari so na naftonosnih poljih Gaqing na Kitajskem zgra dili 6 hektarjev ogrevanih vrtov. V dveh dosedanjih krogih pogajanj o normalizaciji odnosov med Pekingom in Moskvo sicer niso veliko napredovali, toda ustvarjeno je vseeno novo ozračje. Nekateri poznavalci so-vjetsko-kitajskih odnosov prav v zbliževanju med obema državama vidijo ohladitev na drugi stranici trikotnika — med Pekingom in Washingtonom. Največji antimokunisti v Ameriki so prepričani, da se bosta Kitajska in Sovjetska zveza končno spoprijateljili. Bolj realneje najbrž tisto gledanje, ki pravi, da se bodo odnosi med Pekingom in Moskvo sicer izboljševali, da pa do podobnega prijateljstva, kot je bilo pred desetletji, v predvidljivi prihodnosti ne bo prišlo. Medsebojno nezaupanje je še namreč izredno veliko. Kitajci trdijo, da Sovjetska zveza načrtno vojaško obkrožuje Kitajsko s svojo prisotnostjo v Afganistanu, v Vietnamu in s tem, da podpira vi- Združevanje ni pobiranje denarja! Avstrijo ali na Madžarsko in pri nas jeprecej kmečkega prebivalstva. ki se lahko oskrbuje samo. Trgovce, ki —kot mnogi drugi — ugotavljajo, daje v našem sistemu poslovna etika čedalje manj spoštovana, skrbi več stvari. Prvo, kar je. je prešibka reproduktivna sposobnost trgovine, na drugo mesto uvrščajo zamrznjene marže, torej razlike med proizvodno in prodajno ceno, ki se jim vračajo kot bumerang, tretje je poplava samoupravnih sporazumov, ki v luči zakona o obveznem združevanju dela in sredstev iz leta 1980 zbujajo neprijeten vtis, da gre prej za izsiljevanje kot združevanje, in nenazadnje neusklajen odpiralni čas trgovin po vsej Sloveniji. Problematika je kajpak dosti bolj zapletena in lahko dodamo le še spoznanje soboških trgovcev: »Nismo ne najboljši ne najslabši v naši panogi, a na račun visokih obrestnih mer in zamrznjenih marž bomo konec leta najbrž ob-. stali na pozitivni ničli.« V razpravo, ki je ob vsem omenjenem opozorila, da trgovina ni kriva za porast maloprodajnih cen, da v zadnjem obdobju pogreša vrsto proizvodov za po- braževalni program učitelj, za katerega je bilo razpisanih 60 mest, prijavilo, pa se je 84 učencev. Nekateri so se tako tudi poizkusili izogniti vsakodnevnemu avtobusnemu prevozu na srednjo družboslovno šolo v Ljutomer. Močno je porasla tudi namera za zaposlitev, povečalo se je zanimanje za poklic v kmetijstvu in strojništvu ter konfekcijski industriji. Od vpisnega roka se je stanje sicer nekoliko spremenilo in nekatere probleme so uspeli več ali manj uspešno rešiti; še vedno pa ostajajo nekatera odprta vprašanja in dileme. Na srednješolskem centru tehniško pedagoške usmeritve v Murski Soto-ti, kjer je najbolj ,vroče’, so že sklicali starše in učence, da bi se dogovorili o preusmeritvi. O tem so se uspeli dogovoriti s tistimi, ki so se prijavili za VIP učitelj, večina prijavljenih za program naravoslovna matematična tehnologija pa še vedno vztraja pri svoji odločitvi. Starši celo nameravajo izkoristiti zakonsko možnost in zaprositi Izobraževalno skupnost SRS za dodatni oddelek v Murski Soboti, tako da bi bili trije. To željo utemeljujejo s tem, češ da se že drugo leto zmanjšujejo možnosti vključevanja mladine (zlasti stotkov dražji izdelki, tudi s posredovanjem raznih komercialistov. se je nekajkrat vključila podpredsednica republiškega sveta ZSS Francka Herga. »Družbeni pravobranilci samoupravljanja iz vse Slovenije so na nedavnem srečanju v Mariboru pregledali okrog 300 samoupravnih sporazumov in niti en sam ni bil v skladu z zakonom,« je dejala in pribil^, daje združevanje dela in sredstev še vedno bolj razumljivo kot pobiranje denarja, ne pa kot dohodkovni odnos po ustavi, zakonu o združenem delu in drugih sistemskih zakonih. Krepitev moralnopolitičnih kvalitet Na seji predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov v Murski Soboti so najprej obravnavali poročilo o razmerah v štabu in enotah teritorialne obrambe občine Murska Sobota. V razpravi so podprli poročilo o delu v preteklem letu, ki ga je pripravil občinski štab teritorialni obrambe, ker je v njem, kot so poudarili, na celovit način prikazano dejansko stanje na tem pomembnem področju. Doseženi so bili pomembni rezultati pri obrambni usposobljenosti članov enot in štabov teritorialne obrambe, zlasti še pri krepitvi moralno-političnih kvalitet, kar je dobra osnova za nadaljevanje dokaj razvejanega idejnopolitičnega dela v prihodnje. Okrepila se je tudi vloga članov zveze komunistov v enotah teritorialne obrambe, večja tem uspeli, je težko verjeti, saj je komisija za usmerjeno izobraževanje pri izobraževalni skupnosti Murska Sobota sprejela o tem odklonilno stališče. Ce bo ostalo pri ,-NE’, bo treba seveda sprejeti sklep o omejitvi vpisa in uvesti sprejemne izpite, o čemer morajo zvedeti učenci najpozneje do 1. junija. Ker se je preveč učencev prijavilo tudi v program (srednji) tekstilni konfekcionar (+ 15) in skrajšani program pomočnik tekstilnega konfek-cionarja (+ 13), si bo komisija prizadevala, da bi za en oddelek povečali skrajšani program. Od ostalih srednjih šol usmerjenega izobraževanja v Pomurju pa imajo razen zdravstvene šole v Rakičanu vse ostale še prosta učna mesta. Tako pričakujejo’ v Lendavi še okrog 30 učencev v program kovinarstvo in strojništvo, 15 učnih mest je odprtih v dvojezičnem srednjem programu poslovno-finančna dejavnost in 5 v dvojezičnem VIP vzgojitelj-učitelj. Srednja gostinska šola v Radencih ima še okrog 30 prostih mest za program strežba, srednja družboslovna in ekonomska šola v Murski Soboti pa prav tako okrog 30 mest za program trgovinska dejavnost in 11 mest za VIP administrativna dejav- Sindikat v smislu kongresnih smernic ne bi smel dovoljevati, da pride do podpispvanja izsiljevalskih samoupravnih sporazumov in dogovorov, še najmanj na področju oskrbe, kjer bo treba prej ali slej preveriti obstoječi spisek najnujnejših proizvodov blaga m storitev za gospodarstvo in občane. »Smo za izvoz, a ne za vsako ceno, saj nekateri proizvodi morajo biti doma. Da pa bi jih ob pomanjkanju na domačem trgu izvažali, tako daleč pa v Jugoslaviji še nismo zabredli,« je naglasila Francka Herga. Branko ŽUNEC ,vroče’ nost. Srednja šola družboslovne ' usmeritve v Ljutomeru lahko sprejme še 8 učencev v program družboslovna-jezikovna dejavnost, srednja kmetijska šola v Rakičanu pa 9 učencev v program kmetijec. Dovolj prijav in celo nekaj preveč pa so na tej šoli prejeli za program živilec (SR) in kmetovalec-kmetovalka (SKR), kar je vsekakor spodbudna ugotovitev. Manj ugodno pa je dejstvo, da so se za dislocirano enoto gradbene šole na SCTPU v M. Soboti odločili le 4 učenci, tako da ostaja velik vprašaj, ali bo ta šola pri nas sploh lahko delovala, in tudi za dislocirano enoto elektro šole iz Maribora na istem centru se je od možnih 60 prijavilo le 33 učencev za program elektroenergetika. Kadar razpravljamo o teh vprašanjih, pa vedno znova prihaja v ospredje stališče, da ne bi smeli dopustiti, da bi postalo Pomurje na področju izobraževanja mladih, zaprto saj bi nam to v prihodnosti povzročilo kopičenje posameznih poklicnih profilov, ter da bi postali nekakšen rezervat nekvalificirane delovne sile za ostalo Slovenijo. Zmanjševanje možnosti za nadaljnje izobraževanje vodi ravno k temu obojemu. JOŽE GRAJ Varga Sandor — dobitnik zlatega odličja OF Tri desetletja predanosti aktivizmu, stalnega dela na terenu — med ljudmi, pionirskega dela in poglabljanja v problematiko na področju narodnostne politike, množica odgovornih nalog in družbenih funkcij, med katerimi naj omenimo le tri — sekretar občinske konference SZDL v Lendavi, podpredsednik in zatem še predsednik skupščine občine Lendava ter član družbeno-poli-tičnega zbora republiške skupščine — vse to zapolnjuje življenje človeka, ki je najprej mislil na vse to delo in šele potem nase. Takšnega ga poznajo v Lendavi, na celotnem narodnostno mešanem območju v Pomurju, v vsej naši pokrajini in tudi širše. Kot pripadnik madžarske narodnosti je vseskozi aktivno soudeležen pri izgrajevanju našega koncepta narodnostne politike, ki mu lahko pripišemo izvirnost in naravnanost, katera pripadnikom narodnosti dejansko omogoča enakopraven vsestranki razvoj. V to področje je vložil velik del svoje življenjske energije, kot pripadnik narodnosti pa doseženo takole ocenjuje: »Najprej moram reči, da sem zadovoljen, če posežem na sam začetek in če to primerjam z doseženim. Za ilustracijo samo en primer s področja družbeno-poli-tičnega dela. Zametek uresničevanja narodnostne politike je bila uporaba madžarskega jezika, nadaljevali smo z uvedbo dvojezičnega šolstva, razvijali smo kulturno dejavnost narodnosti in še bi lahko našteval. Vse to je bilo osnova, da smo v novo ustavo in statute vgradili posamezna področja kot posebne pravice narod- jevanje dvojezičnega šolstva na nivoju srednjega ter višjega oziroma visokošolskega študija. Madžarski jezik tu še nima ustrezne veljave in to ima lahko za, nadaljnji razvoj narodnosti boleče posledice. Primanjkuje nam ustrezno usposobljenih kadrov za delo na dvojezičnem območju, in če ne bomo dovolj hitro ustvarili možnosti za njihovo izobraževanje, se bodo kadro vskiproblemi še .bolj zaostrili. Kakšne posledice lahko to ima, pa verjetno ni potrebno posebej razlagati.« Tovariš Aleksander Varga ta čas poklicno opravlja funkcijo. odgovornegaurednikaNepujsaga in madžarskega programa Radia Murska Sobota. Prav informativna dejavnost pa je eno pomembnih področij uresničevanja narodnostne politike. Ocenjuje, da časopis s svojo prisotnostjo v domala slehernem gospodinjstvu na narodnostno mešanem območju in stalno kvalitetno rastjo ustrezno opravlja svoje poslanstvo. Te možnosti pa bodo z ure- | ekPoledanajjiin“ 000013 H^ih dop^ hteseč^t^pj^® podatke, ali bo otrok obiskoval vrtec v šo/^^jši c s,Ov in Dox;d.Ju m avgustu. Oba omenjena meseca sta čas v jeseni rnajbolj katerih želimo, da bi se naj tudi naši Driven mi ^J^ipatudi» ln, nabrab moči. Tisti, ki so predšolski, za premih to? 0’ Zato st.avsakodnevne vzgojne obveznosti, kijih tudi ^tt^^niimr'^.taliv 2^* ‘majo daljše počitnice (pedagogi na iti m?eje tke S?ajanjem dveb mesecih skušajo otroka obvarovati pred drriJ- °vih a*’k' ga obisi-.?reinenibo °kolja, ki jo prinaša prehod v drugi kakn"11' s0rndPus'°v ZanrJ,emalčekzaradi organizacije dela vzgojiteljic uPir ’ ^tho a ikl ali dok1' varstvo Pa reševati s starimi mamami in Po?i?°Preh„j b’ bilo dok 10,1 sosed*- starejšimi otroki, dopusti in še Rial StrnvUvdruKivrJ°Za1našenadobudneže. Posebej, češe le-ti jK°VnJaki: DsjEC !n k novi tovarišici ter med otroke, ki jih ne. Prev^bvih/i^fjesprep^ ®’°g>- sociologi in pedagogi, bi gotovo so-nnh.P^ !ahko Škodljiva, toda, tako kot pri biti k? . skur>i„ nJ*boveoa\„Je manJ vzg°Jno m bolj le varstvo, nihče ni Petdp J glasnih otrok krenL nenja- Turii tokrat, ko vemo, da v poletnih e,'tni dA ak°kot nX? Posegajo dogovorjeno število, bi morali obdr» ^ttihini^^^ki njeonv en starSL med njimi oče, ki je dejal, da med pa Polet?! ukvariala > n^a nd' Prev‘tt ne bo čas, kaj šele, da bi se ^'Sou^Piači?11'3' Jlm ln bo zato raje plačal vrtec, otroka pa bilj la^kih^ °*v meje poaAarslvajenamrečjedrosp6ramedizvajalci ^čik1 Prem Pa je tudi nt ...Plavljenega plana, osnova za izračun ^‘mi iikarstva?bveščeni in ' ° varstva v času počitnic) in starši, ki so otrok nni°5 neg°dovanjem sprejeli položnice za ^ležen Za Preki--1?0 na spiskn J6?!11.1 obiskoval vrtca. Petintrideset med bodr,Skv ker vztr i ° zn'kov in bodo verjetno morali kar do ^n^hbčim-^ali. Po Sl3 varstva,ki ga njihov otrok ni bil ^Paj K' c Verjetno hA etnerb sklepu pa ga bi morali, kajti s?-' bi odra^6 cene varsm dr“Sod v Pomurju velja kot izhodišče S rnjenb? ° dovonUnaP’ kot izbr m°braeun enaJstib mesecev, dvanajsti i Om na VečlZa izrabo Utdni mesec dopusta staršev. Trideset dni N«ihizkj^aet dni- 83 dopusta's tem' da je pogoj zanj hrugie^2^1®tnihdajod,očaioibd;.e|Prjki‘C31’ ‘n zato se starSi na osnovi Mazafc^ v v'n a b bi lahko bili kje s. koiZraCunav Pri tem iv, ^l^mom a plače vali zastonj, če otrok niCo(tobin ?i'n e^e P°trebno zamisliti in bolj kot na J a osnovi predloga od bora za svobodno Ali res v dobro otroka? omenjena skupnost, delovale prav v njihovo dobro. Toda, ali je temu res tako? Eno so na strokovnih srečanjih izrečene besede, drugo vsakodnevna praksa, v kateri nemočni otroci največkrat potegnejo kratko. Tudi tokrat jo bodo, če se izkaže, daje ceneje najeti nekaj dodatnih moči med nezaposlenimi vzgojiteljicami in varuhinjami, v poletnih dveh mesecih, ki ju imajo zaposlene vzgojiteljice in varuhinje določena za koriščenje svojega letnega dopusta. Obenem je to tudi čas kolonij, in tako bodo skupine otrok organizaciji dela navkljub številnejše kot bi lahko bile, malčki v njih različnih starostnih skupin in prikrajšani za brezskrbne tople dni, starši pa nezadovoljni, ker jim opredelitev v (uvodu omenjeni) anketi ne bo dala možnosti, da bi lahko brez finančne prisile nad glavo odločali, ali bo in koliko časa bo njihov otrok na počitnicah. Tudi o tem bi se lahko pogovarjali na roditeljskih sestankih, saj staršem točne informacije o tem, kako bo z zaporo nekaterih vrtcev in organizacijo dela znotraj njih, ter o posameznih finančnih postavkah, gotovo ne bi bile odveč.' Brigita Bavčar REDNO VZDRŽEVANJE KOMUNALNIH OBJEKTOV Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram so v murskosoboški občini v lanskem letu uspeli uresničiti zastavljeni program na področju cestne dejavnosti ter pri pripravi in opremi stavbnih zemljišč, zlasti pa za blokovsko stanovanjsko izgradnjo. To pa ne-velja za področje komunalnih dejavnosti, kjer je bilo opravljenih le 63 odstotkov načrtovanih del. To je posledica zamujanja pri gradnji severnega kanalskega kolektorja zaradi dolgotrajnega čakanja na vodnogospodarsko soglasje, odložitve urejanja Gregorčičeve ulice m križišča z Lendavsko ulico v Murski Soboti zaradi premoženjskopravnih zadev, izostala pa sta tudi izkop poskusnih vodnjakov in ureditev drenaže v Krogu, ker so kasnili z raziskavami o oskrbi z vodo v Pomurju. To so poudarili na ponovno sklicani skupščini samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost v Murski Soboti, ko so delegati razpravljali in sprejeli poročilo o delu skupnosti v minulem letu. Potrdili so tudi poročilo odbora za nadzor nad delom organov skupnosti. Iz sprejetega programa dela m finančnega načrta za letošnje leto Odlikovanje Ludviku Duhu Na seji predsedstva skupščine občine Ljutomer, ki je bila pred zadnjo sejo občinske skupščine, so na krajši slovesnosti v imenu predsedstva SFRJ podelili odlikovanje red zasluge za narod s srebrno zvezdo ljutomerskemu župniku Ludviku Duhu. Predsedstvo SFRJ mu je to visoko odlikovanje podelilo za dosežene uspehe pri socialistični izgradnji države. Upokojeni župnik župnije Ljutomer je bjl od osvoboditve član SZDL, član Ciril-Metodovega društva Slovenije in 4 leta član tega društva v Ljutomeru. Bil je tudi član društva slovenskih duhovnikov, aktiven predvsem v pokrajinskem odboru v Murski Soboti. Od leta 1972 je član koordinacijskega odbora OK SZDL za odnose z verskimi skupnostmi. Leta 1961 so po njegovi zaslugi v celoti obnovili župnijsko cerkev v Ljutomer, 1980 pa'tudi njeno notranjost, tako da je bila proglašena za kulturni spomenik. Ludvik Duh ima posebne zasluge pri reševanju problematike uporabe - slovenskega jezika v župniji na Razkrižju in pri predlaganju konkretnih rešitev glede odnosov med verskimi skupnostmi in samoupravno družbo. D. L. pa izhaja, da bo največja pozornost namenjena rednemu vzdrževanju komunalnih objektov, za kar bodo porabili več kot 6,6 milijona dinarjev. Začeti nameravajo s prvo fazo gradnje severnega kanalskega kolektorja do ulice Ob progi v dolžini 765 metrov, kar bi naj stalo nad 22 milijonov dinarjev. V programu so tudi gradnja vodovodnih priključkov v. Čopovi, Vegovi in še nekaterih drugih ulicah v Murski Soboti, ureditev oskrbe z vodo v naselju Pušča, v krajevnih skupnostih Rakičan in Moravci, na vrsti pa bo tudi izkop vodnjaka v Krogu. Poleg ureditev križišča Lendavske in Gregorčičeve ulice ter ustrezne prometne signalizacije v mestu Murska Sobota pa je predvidena tudi napeljava kanalizacije po Bakovski ulici. TOZD Komunala podjetja Sobota pa je predlagala zvišanje cen komunalnih storitev za 28 odstotkov, kar velja za vodarino in kanalščino, medlem ko bi se naj ostale komunalne storitve podražile za 18 odstotkov. Delegati so omenjeni predlog sprejeli, vendar bo zadnjo besedo morala izreči še občinska skupnost za cene. Milan Jeri STRAN 3 TITO živi v naših srcih Četrtega maja letos minevajo tri leta, odkar je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce našega najdražjega tovariša, predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, maršala in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Trta. Tita ni več med nami, vendar Tito živi v naših srcih in na vseh nas je obveza, da nadaljujemo njegovo veliko delo. V vsem, kar je Jugoslavija danes, s čimer se ponašamo, kar razvijamo in kar smo odločni braniti z vsemi silami, je Titovo delo. Tito ni samo junak osvobodilne vojne in graditelj socialistične izgradnje, on je mnogo več — simbol — navdih, zgled, ki spodbuja in hrabri. Vrednote Titovih revolucionarnih misli in akcij so trajne. Njegove besede so vedno nakazovale pot, .po kateri je treba iti, kaj popravljati ali dograjevati. Iz množice Titovih govorov in člankov smo izbrali nekaj njegovih misli in jih strnili v pričujočem prispevku. VSE SILE ZA OBNOVO DOMOVINE TITO ZA MLADE — Titove besede, izrečene na številnih srečanjih $ delavci, na sestankih aktivistov ali na kongresih so vedno neposredno izražale interese delavskega razreda in dajale spodbude nadaljnjemu raz-voju. ». . . Delavski razred ima danes državo, ki mu omogoča vsestranski razvoj in nudi priložnost, da si zagotovi življenje dostojno človeka in to ne le kot delavca temveč tudi kot človeka, ki se bo lahko razvil vsestransko, kulturno in politično. Ta država je Demokratična federativna Jugoslavija, ki je veljala veliko žrtev in za katero je padlo veliko tovarišev iz vaših vrst. Vaša dolžnost je, da iz spoštovanja do njih varujete pridobitve, za katere so padli... ... Naša država ima velike obveze do delavskega razreda in po svojih sposobnostih jih bo tudi izpolnjevala. Ne Obljubljam vam zlatih gora, saj vem, kakšna je naša dežela, koliko je uničena in kaj vse je potrebnozanjenoobnovo. Ne obljubljam vam zlatih gora, pač pa vas opozarjam, da boste morali še veliko žrtvovati za njeno izgradnjo. Izgraditi deželo pomeni izgraditi pogoje ža boljšo in srečnejšo prihodnost delavskega razreda, njegovih otrok in bodočih rodov.. .«,je dejal Tito julija 1945. leta na kongresu Enotnih sindikatov Srbije v Beogradu, o tem pa je govoril tudi na proslavi dneva vstaje makedonskega naroda oktobra 1945 v Skopju: »... Obnova države je najpomembnejša naloga, ki jo želijo uresničiti vsi narodi Jugoslavije. Jugoslavijo so 'oropale štiri fašistične sile. Ropale so štiri leta. In ko so fašistične sile kradle v naši deželi in nosile iz nje na vse strani, ko so gorela mesta in vasi, ko je okupator rušil in požigal, ko sd zdaj tu posledice vsega tega, tedaj je razumljivo, da naše oblasti ne morejo vsega tega obnoviti v nekaj mesecih. Mi se tega zavedamo, zavedate pa se tudi vi. Zato iz vseh vas, iz vsakega posameznika, veje ista ideja, ne glede na to,če so eni boljše drugi pa slabše oblečem. Vidim, da v vsakem posamezniku in v vseh vas obstaja čvrsta vera v boljšr jutri in to ne v >boljši< iz praznih predvojnih obljub, pač pa resnični boljši . ..« Ko je predsednik Tito v avgustu 1946 obiskal železarno na Jesenicah, pa je delavcem med drugim dejal: ».. . Vsak delavec in delavka, vsak delovni človek v naši državi mora dojeti, da je gospodar, da ima pravico povedati svojo besedo, vendar ima hkrati tudi dolžnost, da pri speva maksimalni delež za dobrobit skupnosti. Vsak državljan mora dati vse od sebe, zato ima pravico tudi od drugih zahtevati, da delajo tako. Tudi naša ljudska oblast mora vložiti maksimalne napore. Biti mora resnično ljudska in se ne sme izolirati od ljudskih množic. Ne sme se spremeniti v administrativni, birokratski aparat, pač pa mora biti živo prisotna v vsakdanji akciji, v vsakodnevnem delu med širokimi ljudskimi množicami. . .« Mladina je naša bodočnost, je večkrat poudarjal tovariš Tito. Tito je imel rad mlade, mladi pa so imeli radi Tita. Velikokrat je spregovoril o mladih in mladim, jih učil, svetoval, spodbujal. »Mladi rod noče vojne, želi si mir, kulturo in svobodo. Zeli si vedro in veselo življenje. ne pa strahot vojne in ponovno temo ter propad«, je zapisal že leta 1937 v članku, objavljenem v Projeteru. Ob otvoritvi proge Šamac — Sarajevo, novembra 1947, pa je mladim dejal: »Mladinci in mladinke, vaša prva dolžnost je učenje. Pred našo mladino postavljamo pomembne naloge, toda zapomnite si: za vas je na prvem mestu učenje, šele nato delo. V šolah si morate pridobiti znanje, ki vam bo jutri omogočilo, da boste še bolj koristili svoji deželi. Prav tako je potrebna, če ste slabotni in nedorasli — fizična okrepitev, saj drugače ne boste mogli prenesti vseh fizičnih naporov pri delu za dobro naše države. Zaradi tega zahtevamo, da se učite. Vsak, ki to zanemarja, dokazuje, da ne razume duha nove Jugoslavije. Nova Jugoslavija želi imeti mlado generacijo — pametno, vsestransko izobraženo in šolano.« »Mlada generacija v naši državi nima različnih interesov; njeni interesi so istovetni, skupni. Mladina, ki sodeluje pri tako veliki nalogi, kot je izgradnja socializma v deželi, ima skupno nalogo in skupen cilj. Ta skupen cilj pa odpravlja potrebo obstoja dveh organizacij, ki jih preveva isti duh: komunistične in ljudske mladine. Prva in druga sta ljudska mladina — ljudska v polnem pomenu te besede.« Te besede je Tito namenil mladim na skupnem kongresu SKOJ in Ljudske mladine, decembra 1948. Tito je velikokrat govoril o mladih v šolah, o mladih delavcih, ni pa pozabljal tudi mladih na vasi. Leta 1959jev svojem govoru v Nišu med drugim dejal: »Prepričan sem, ko bo naše mladince z 'vasi v vse večjem številu zajela težnja po čimprejšnji preobrazbi 'svojih vasi in prehodu na socialistični način obdelave zemljišč, da bo to izredno pomembno za našo socialistično skupnost in da bo na ta način prav naša mladina postala tisti dejavnik, ki bo preobrazbo vasi prevzela na svoja-pleča.« V referatu na 9. kongresu ZKJ. marca 1969, pa je dejal: »Mladina ne mara stagnacije v družbi. Vedno išče kaj novega, kjer bi lahko uveljavila svoj polet. Več bi morali razpravljati z mladino in usmerjati njen elan v konstruktivni smeri. Zveza komunistov se mora tako organizirati. da komunisti delujejo neposredno med mladino, v njihovih organizacijah. Samo 'z neposrednim političnim delom v enakopravnem odnosu s člani mladinskih organizacij se bodo k0"^^ lahko borili za ures^ programskih ciljev m P , f ZK, in to predvsem najbolj številnim vkljj njem mladih v akcije sničitev teh nalog.« A Z . večkratnega P°me^.nanjfllf srečujete in se _ mladinci iz vseh .. pu države, iz vseh rep nOj. ustvarjate tisto.* Kar / večje in najvažnejše _-:g dalj nji razvoj in Jv0 in naše države - brat‘v enotnost. Ustvarjat« u^eSp vansko celoto. P gel se utrjuje težnja, K h Ja b> ne more spremeniti bila Jugoslavija en 30. V poslanici ob p Jel?' obletnice mladmsk je vnih akcij, marca poudaril: »Ko proslavljaj jhakcii. co mladinskih de{ ji j dejansko praznuj eM' šole, ki je po marši j st vena na svetu. Mladij' socialistične vzj.n0Sti, & šola-bratstva in e [mva-tovarištva in Prlla, prevali te vrednote globah0P ^jib našo mladino. ^N^ati'11 ie treba nenehno if P , je v nadalje razvijati- stobol dejanjih potrjevati z ljubezen mladih 0° <( socialistične domo^ VARUJTE JO KOT PUNCICO SVOJEGA OČESA Naša trdna socialistična skupnost, ki se je kovala in kalila v borbi in revoluciji, je trajen porok naše prihodnosti. Tito je vedno, ob vsaki priložnosti, poudarjal pomen bratstva in enotnosti, ki ju je treba varovati kot zenico očesa. »Morje krvi smo prelili za bratstvo in enotnost naših narodov in nikomur ne bomo dovolili, da bi se dotikal ali da bi nam znotraj rušil bratstvo in enotnost. Nobena od naših republik ne bi bila sama zase nič, da nismo vsi skupaj! Ustvarjati moramo - svojo zgodovino, svojo jugoslovansko socialistično zgodovino, enotni tudi v prihodnje, ne da bi se dotikali nacionalne pra vice posameznih republik, da gojijo svoje tradicije, ne na škodo, marveč v korist celotne skupnosti, da bi se medsebojno dopolnjevali. Braniti moramo našo največjo pridobitev, bratstvo in enotnost naših narodov, kajti samo to nam omogoča nadaljnjo ustvarjalno pot naprej. Vsakdo mora gledati na vso našo skupnost, na vse, kar je v korist skupnosti, zakaj to, kar je v korist vse skupnosti, je tudi v korist vsakega posameznika«, je predsednik Tito poudaril v svojem govoru maja 1962 v Splitu. V pogovoru s predstavniki Zveze mladine in Zveze študentov Jugoslavije marca 1969 pa je o tem vprašanju povedal: »Gotovo je enotnost mladine poglavitni pogoj, da je naša mlada generacija tako kakor v vsej naši zgodovini tudi zdaj v prvih bojnih vrstah za bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Pri nas se še premalo govori o jugoslovanskem socialističnem patriotizmu. Velika večina naših narodov misli, da nobena nacionalnost ne more napredovati brez enotnosti z vsemi narodi Jugoslavije, so pa tudi majhne skupine, ki, žal, ne mislijo tako. Tega ne bomo dopustili in ne smemo dopu- stiti. Tu se mora mladina kar najbolj angažirati in lahko veliko narediti. Tudi jaz pravim, da sem Jugoslovan. In tako bom zmeraj govoril, vendar to ne potnem, da sem , pozabil, da sem bil rojen v Zagorju, da sem po narodnosti Hrvat. Bistveno je to; kar delam in k čemur težim, in to mora biti poglavitno za slehernega našega državljana. Na prvem mestu mora vsekakor biti, da se čedalje bolj krepi kohezija vseh narodov in narodnosti naše države.« Znamenite besede o največji pridobitvi naše revolucije. o bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti, je predsednik Tito izrekel tudi na zborovanju v Rumi. septembra 1953: enotnosti, pridobite r. ki smo / varujte naši veliki bor -kot punčico sva) 8 ja b nikomur ne dav prid0^ je omogočila °' imamo, ta Pr,il ,,avar,l'„sl gočila. da srno močno. monol“ enakopravnih na^ar^ L velikimi napori. . p/ih šno gradijo sreW^ nosi. Varu j te J° svojega očesa »Tu v Vojvodini ste mnogo prispevali za zmago največje in najlepše ideje, ki so jo partizanski odredi od prvih dni imeli zapisano na svojih zastavah — ideje bratstva in VESTNIK, 29 STRAN 4 PRAZNIČNA reportaža I Murin standard vsem za zgled SKRB ZA PREHRANO DELAVCEV — Vsi zaposleni imajo danes zagotovljeno toplo malico, ki jo vozijo iz obrata družbene prehrane. V ta namen so v vseh tozdih (na sliki TOZD Perilo) uredili razdelilne kuhinje. pravilne politike v tem največjem pomurskem delovnem kolektivu, kjer je celo 35 odstotkov vseh zaposlenih starih do 25 let, do 18. leta pa skoraj 8 odstotkov. To je Murin velik kapital, v katerega nenehno vlagajo dodatna sredstva. Pri tem je treba vedeti, da je kar 1363 delavcev ali 29,29 odstotka vseh zaposlenih z manj kot pet let delovne dobe. Fluktuaci-ja je sorazmerno nizka (niti 4 odstotke), prihaja pa vedno več novih delavcev. In če pogledamo še strukturo zaposlenih, vidimo, da je največ delavcev s končano osnovno šolo (2029), z dokončano šolo jih je 1287, poklicno šolo jih ima 1114, visoko kvalifikacijo je pridobilo 37 delavcev, srednjo izobrazbo ima 293 zaposlenih, višje šole je končalo 56, visoke šole 24, magisterij pa ima en zaposlen delavec v Muri. Skrb za izobraževanje kadrov je bila in je še vedno stalno prisotna, zato rezultati niso mogli izostati. Ko govorimo o delavskem standardu, pa ne moremo tudi mimo drugega, nadvse pomembnega vidika, ki se kaže v tem, da so se iz leja v leto izboljševale delovne razmere zaposlenih. In to ne le znotraj Murine organizacije v Murski Soboti, ampak tudi v TOZD Oblačila v Ljutomeru in TOZD Moda v Gornji Radgoni. Ne gre pa prezreti tudi urejenih delovnih prostorov, opremljenih s sodobnimi klimatskimi napravami, ogrevanjem in še čem. Pred mnogimi leti pa v murskosoboški Muri zaradi večjih vlaganj niso mogli razmišljati o kakem višjem dvigu standarda delavcev, kot šo regres za dopust, gradnja počitniških hišic, organiziranje toplih malic in prevozov. Vse to pa so uspeli približno v zadnjih petnajstih letih tudi uresničiti, pri čemer velja povedati, da so se zadeve začele premikati postopoma. ŽE NAD 400 BLOKOVSKIH STANOVANJ O večji skrbi za družbeni standard v Muri lahko govorimo nekako po letu 1960, ko se je začel graditi nov* obrat oblačil in je prišlo do razširitve obrata perila. Sprva so začeli reševati problem prehrane zaposlenih, ki so takrat dobivali le mleko in kruh, že 1962. leta pa ŠPORTNA DVORANA — Razne športne panoge, zlasti pa odbojka, dobivajo vse več privržencev med Murinimi delavkami in delavci. so uvedli tople malice. Sedaj so na voljo dnevno trije obroki, saj je možno izbirati med toplimi, hladnimi in dietnimi malicami. Vsi zaposleni imajo zagotovljeno malico v delovni organizaciji, saj imajo v vseh temeljnih organizacijah združenega dela urejene razdelilne kuhinje. Težišče je na toplih malicah, kijih vozijo iz obrata družbene prehrane ABC Pomurka. Le v tretjini primerov gre za mrzle malice, nekaj pa je tudi dietnih. V. zimskem času pa dobijo delavci brezplačno topel čaj, medtem ko si lahko sami kupijo tudi brezalkoholne pijače in kavo. »Z načrtno stanovanjsko izgradnjo smo začeli leta 1963,, pri čemer smo med redkimi v SR Sloveniji uvedli lastno udeležbo za pridobitev blokovskega stanovanja. Tako je bilo vsako leto in rezultat tega je prek 400 zgrajenih stanovanj za naše delavce. Poleg tega pa smo letno dodeljevali tudi od 150 do 200 članom kolektiva kredite za individualno stanovanjsko izgradnjo. To je vsekakor zelo velik skok.« nam je povedala tovarišica *Marija Vildova, vodja kadrovsko-socialne službe. Kot smo zvedeli, se je pri tem pokazala tudi velika pripravljenost ostalih organizacij združenega dela iz murskosoboške občine za sovlaganje sredstev v družbeno izgradnjo stanovanj. V Muri letno namenijo prek 64 milijonov dinarjev lastnih sred* štev za tovrstno gradnjo blokovskih stanovanj, z lastno udeležbo pa se zbere še 4,7 milijona dinarjev, kar znaša skupno skoraj 69 milijonov dinarjev. Gre vsekakor za ogromen delež gmotnih sredstev, ki se sedaj delijo po ključu 60:40 v korist družbeno usmerjene gradnje. Prva leta pa je to razmerje znašalo celo 80:20. Lahko rečemo, da so nastala pravcata blokovska naselja Murinih delavcev zlasti na ulici Štefana Kovača, kjer seje sploh začela ta gradnja blokov, pozneje pa tudi na ulicah Staneta Rozmana in Lendavski ulici v mestnem jedru Murske Sobote. Tudi v letošnjem letu bo osnovni poudarek dan stanovanjski izgradnji, za kar bodo porabili nad 60 milijonov dinarjev. Če v prejšnjih letih niso dobili toliko stanovanj, Jkolikor so potrebovali, pa so le-ta zdaj predraga in marsikdaj tudi neprimerna za delavske družine. Kljub temu pa upajo, da bo letošnje leto vseljivih okrog 20 stanovanj za Murine delavce, predvsem v blokovskem naselju na severni strani Lendavske ulice. Poleg tega pa trenutno rešujejo okrog 140 individualnih gradenj, ki imajo prednost pred določenim številom dozidav. Vzporedno pa so v Muri skrbeli tudi za prevoz svojih delavcev na delovna mesta. Tako so leta 1972 uvedli avtobusno ' linijo Ljutomer—Murska Sobota, danes pa ima večina delavcev zagotovljen organiziran prevoz z avtobusi. Trenutno se jih vozi na delo v Mursko Soboto čez 2600, pri čemer zaposleni plačujejo le manjši znesek, kar pa je odvisno od dolžine relacije. UREJENO LASTNO ZDRAVSTVENO VARSTVO Na levi strani od glavnega vhoda v tovarno oblačil in perila Mura kaj hitro opazimo nekaj nizkih objektov. V prvem je našla svoje prostore obratna ambulanta, ki so jo predali namenu leta 1975. Sicer pa je zdravstveno varstvo, kot nam je povedala tovarišica Šarika Ficko, socialna delavka, pri njih urejeno že okrog 17 let, saj je takrat v Muro prihajal zdravnik enkrat tedensko, pozneje vsak dan dve uri, danes pa je zdravstvena služba urejena na splošno zadovoljstvo zaposlenih. Trenutno delajo v obratni ambulanti: dva zdravnika, pet medicinskih sester ter dva zo- MURINI BLOKI — Z načrtno stanovanjsko izgradnjo so v Muri začeli leta 1963 in med redkimi v naši republiki uvedli lastno udeležbo za pridobitev stanovanja, kar se je pokazalo za upravičeno naložbo. LASTNO ZDRAVSTVENO VARSTVO — V Muri se lahko pohvalijo tudi z lastno obratno ambulanto, ki je dokaj dobro opremljena. S tem so omogočili zdravstveno varstvo zaposlenim kar v okviru svoje delovne organizacije. bozdravnika z asistentko. Pohvalijo pa se lahko tudi z opremljenostjo, saj premorejo lasten laboratorij in EKG napravo. Na ta način je omogočeno, da delavci Mure dobijo osnovno zdravstveno varstvo kar v okviru svoje delovne organizacije. Velja poudariti, da se zdravstveni delavci vedno bolj usmerjajo v preventivno delo, s čimer želijo preprečiti določene poklicne in druge bolezni. Zato vsako leto opravljajo zahtevne preventivne preglede, ki zajemajo letno tudi do 250 Murinih delavcev. Najprej so seveda na vrsti najstarejši člani kolektiva, nato pa likalci, prikrojevalci, strojni delavci, šoferji, elektrikarji in ostali; pač odvisno od kriterijev, ki jih. upoštevajo pri napornem opravljanju delovnih nalog in opravil. Razen tega pa vsako leto pošljejo na preventivno zdravljenje v zdravilišča do 40 delavcev. Od leta 1975 imajo tudi športno dvorano s klubskimi prostori, zunaj pa so asfaltirana razna igrišča, kar omogoča raznoliko športno in rekreativno dejavnost delavcev Mure, zadnje čase pa se v njo vse bolj vključujejo tudi zaposleni iz ostalih organizacij združenega dela Murske Sobote. Mura pa je tudi ena bd redkih organizacij v naši republiki, ki ima zaposlenega poklicnega športnega referenta. Ta skrbi že drugo leto zapored tudi za organizirano rekreativno vadbo v počitniškem naselju v Rovinju, pri čemer mu pomagajo animatorji. Z organiziranim letovanjem v Rovinju so začeli nekako pred šestimi leti, tako da imajo skupno že sto ležišč. Pfi tem so naleteli na veliko razumevanje nekaterih drugih kolektivov, ki jim v juliju, ko imajo kolektivni dopust, odstopajo svoje posteljne zmogljivosti. V tem času pa se je uveljavilo tudi športno društvo Mura, ki na sindikalnih športnih igrah murskosoboške občine žanje največ uspehov. Nadvse aktivna je tudi sekcija za šport in' rekreacijo invalidov, ki redno sodeluje na vseh prireditvah, njeni člani pa se enkrat tedensko udeležujejo organiziranega plavanja v bazenu v Radencih. Nikakor pa ne smemo prezreti planinskega društva, v katerega je včlanjenih že 420 delavcev. Lani so opravili kar 19 pohodov po naši domovini, ki se jih je udeležilo več kot 600 pohodnikov. V Muri bi želeli graditi no.’* zmogljivosti v Rovinju oziroma prek počitniške skupnosti, vendar to za enkrat še ne bo možno. Želijo pa, da b letos kupili vsaj pet počitniških prikolic, s čimer bi nekolika ublažili ogromno zanimanje zaposlenih za tovrstno obliko letovanj a. TUDI DELO IN KULTURA SI PODAJATA ROKE Da je kulturna dejavnost pognala neizbrisne korenine med delavkami in delavci Mure, se ni težko prepričati. Spoznanje, da je razgledan delavec tudi dober samoupravljalec, je v tem velikem kolektivu dobilo zares svojo praktično potrditev. Zato ni nič čudnega, da se bo kulturna sekcija, ki deluje v okviru sindikalne organizacije, v kratkem preoblikovala v kul-tumo-umetniško društvo Mura. Kdo danes še ne pozna njihovega pevskega zbora, folklorne skupine, okteta ali pa reeitacij-ske skupine, ki pripravljajo številne prireditve v kolektivu in zunaj njega. Lani so, denimo, gostovali pri naših delavcih na začasnem delu v tujini v mestu Beningheim v Zvezni republiki Nemčiji, letos pa pričakujejo vrnitev obiska. K uspešnim rezultatom je v mnogočem pripomogla tudi od leta 1980 zaposlena poklicna animatorka, ki skrbi še za področje obveščanja. Ne gre pozabiti, da si je knjiga in s tem bralna akcija — v tozdih imajo urejene izposojevalnice — utrla pot med delavce Mure. Ko, beseda nanese na standard, dokazujejo zaposleni v Muri tudi trdno povezanost s krajevnimi skupnostmi, od koder izhajajo. Med drugim so se namreč odločili za sofinanciranje izgradnje otroških vrtcev v Lipovcih in Murski Soboti, sodelovali pa so že pri mnogih podobnih akcijah. Tudi nadvse lepo urejeno okolje okrog tovarniških prostorov govori o neke vrste standardu, saj je kulturna zavest odigrala pri tem najpomembnejšo vlogo. In če končamo: včasih vse odločitve niso bile sprejete z odobravanjem nekaterih posameznikov, danes pa je ta zadeva povsem spremenjena. Brez ogromne prizadevnosti, pripravljenosti in določenega odrekanja zaposlenih v tovarni oblačil in perila Mura ne bi mogli doseči tako spodbudne gospodarske rezultate, kot jih sicer. Resnica pa je, da se brez tega tudi ne bi mogli dokopati do precej visokega standarda, ki je danes lahko za zgled mnogim drugim kolektivom. Pripravil: Milan JERŠE Foto: A. Abraham PRAZNIČNA REPORTAŽA STRAN 5 Odveč e v tem prispevku sovorttl o silovitem, tehta rečemo skokovitem napredku nase ao.rnov’r'e'in napredek le onaziti na slehernem koraku: v industriji in kmetijstvu,vprosveti in kulturi, zdravstvu in' varstvu itd v kratkem obdobju, polnem velikansKm naporov,^smo otT zavestnem prizadevanju m^ono« delovnih rok spremenili našo stvarnost To ni več mdu, sirijsko zaostala dežela, temveč država kmet?istvom, sodobno industrijo ter z vse naprednejšim kmebjstv -W sta zagotovilo za vse večjo blaginjo delovni I • Vzporedno z ustvarjanjem gmotne osnove sc^oN^ vali m se oblikujejo novi, humanejši odnosi mea 1 To so odribsi proizvajalcev-samoupravljalcev, g P? farjev svoje lastne usode. Z razvojem vseh o M* benega upravljanja, katerega središče je de avsKo samoupravljanje, so dane neposrednim proizvaja cem Pravice in dolžnosti, kakršnih nima noben delavsw razred drugih narodov v svetu. Neposredni pronvajatec n® formalno, temveč stvarno upravlja m odloča o narodne heroje Daneta Šumenjaka Mirana in njegovega soborca Alojza Kosija. Ranjenega so fašisti ujeli Staneta Červiča—Bojana, ki je potem dočakal svobodo v taborišču smrti Dahau. Kratek vendar strašen epilog. Borci Soboške občine menimo, da predstavlja bitka na Vaneči enega izmed najstrašnejših spopadov z okupatorjem v naši občini, in zato tudi najpomembnejši pomnik iz NOB v občini. Ta kraj pa je žal preskromno obeležen, kljub temu da se tu shaja šolska mladina, prirejajo pohode, prireditve itd... . Drugo leto bo poteklo 40 let od bitke na Vaneči, zato borci menimo in v tej zamisli nas podpirajo vse družbenopolitične organizacije, da do te obletnice Vanečo primerno obeležimo. Veččlanska strokovna komisija je izvršila ogled in proučila možnost sanacije obstoječega stanja ter predlagala kot edino možnost novogradnjo primernega pomnika. Projektivni biro v Murski Soboti je izdelal idejni projekt po zamisli strokovne komisije, ki je upoštevala številne pripombe in mnenja, ki so bila izražena na predsedstvih podpisnikov družbenega dogovora. Predlo- prebivalca v občini Ig 150- din. Vodstva družbenopolitičnih organizacij in borci NOV obČ^ kujemo, da nas v naši zamisli podprejo vsi delavci m Murska Sobota. /MURK * Ob prvem maju 1 čestitamo delovnim • * <» ljudem Pomurja! STRAN 8 VESTNIK, kulturna obzorja SEZONA PREPORODA Letošnjo sezono je Obmejni simfonični orkester pričel dokaj nenavadno. Najprej z nekaj burnimi sestanki, na katerih je bilo na tehtnici vprašanje, ali sploh nadaljevati z delom. Že med letom (začetek sezone je bil v letu 1982) je prišlo do tistih znanih zagat s pologi in omejevanjem prehodov, nadaljevalo se je z majhnim številom takrat za delo pripravljenih glasbenikov s te in one strani meje ... A sedaj, ko ocenjujemo minulo leto, seveda po končanih koncer-hh, ugotavljamo, da je letošnja sezona ena najboljših glede kvalitete, glede števila I drugega’11 glede marsi’ l PF°8ram Obmej-je bil J^ega orkestra \^adn0 *ovan dokaj ne-bi re-to^nia • sestavljenega l Cniorknimaj° niti po-b.ertove v kazen Schu-bilaJ.a^e koračnice, ^strain lna samostojna °stale v a skladba, so vse laične Certne točke bile keska. ]7vs sPremljavo or-u^naston111 moramo se-kl,je sodeEan?ambla trobil, telo‘a in °Val kot oklepna čeki F^rav v progra- (a ^Podnastopa i-°P bi lahVUdl nJ'bov na-MnJ ocenili kot so-nr^orna) [2^ zasedba bila Engram Do Pregledamo Ri sbah L Vrstl: P° dveh v na trobil Je fevn A1 mah koncert za p'te'jica na Je bila vic ^eru ^'asbeni š°li v Itn 0 delo k .^ca M aro-kn' naibolir L abko ocenili let^njega In Mo^ h temu da je i aVedati’ aa Se mora-vSrskia ’1 da Je to le ^L^lje daikbek ki 'ma v£kot Pa b\ postal kaj a^at^L"^’ a žal s« &!JePremalo pi> nasL temu Pa je festki a2°P zahvaljujoč JprijetnoUho izzvenel JJV "sirijske 'ir,,)1"' Sirlk ? orkesler Swi >S Militi Pa^anesme-vioHnist >?a — vsak petek in soboto glasba POSEBEN POPUST ZA ORGa SINDIKALNE SKUPINE Vse informacije: Tel.: (069) 72-Naslov: Moravske toplice, 69221 MARTJANCI VESTNIK, 29 STRAN 10 naši kraji in ljudje MAČKOVCI Trgovina v Ižakovcih | dobili bodo telefon I IN TRGOVINO Ižakovci so lepo urejeno obmorsko naseIje,^»^Mursld 870 prebivalcev, od katerih je 310 zaposlenih, n- j zan Soboti. Ulice so asfaltirane, kraj pa je tud. ^rfaltom pove; s35 kilometra oddaljenimi Beltinci. V prete reševJanju ' krajevni skupnosti Ižakovci veliko naredili p |.ra. Problemov in razvoju kraja. Kljub veliki prtpra J r -n Janov, da sodelujejo pri raznih akcijah, pnspe J jjtj. Prostovoljno delo, pa vsega vendarle ni bilo mog reševanje ker je bilo vedno premalo denarja. Tako so m Marsikaterega problema odlagati iz leta v leto. ZGRADILI SO 'NOGOMETNO IGRIŠČE IV Ižakovcih že vrsto let deluje nogometni klub, ka-Mrega moštvo uspešno tek-»muje v drugi medobčinski nogometni ligi Murska So-bota. Ker pa niso imeli lasnega igrišča, so morali vse Iskrne odigrati drugje — v Beltincih in Dokležovju. Zato so se odločili, da si gradijo novo igrišče. Lju-1 bitelji nogometa so prijeli za 1 krampe in lopate ter veliko dela opravili prostovoljno, g Njihova prizadevanja pa sta 1 unančno podprli telesno-| kulturna skupnost v Murski Soboti in krajevna skupnost Ižakovci. Igrišče, ki je v lepem okolju, je že nared, saj na njem že igrajo tekme, le da je potrebno še urediti okolico. Ko bodo naredili tudi to, ga bodo slavnostno predali namenu. Vsekakor pa je igrišče zaTraj in mladino velika pridobitev. DOSLEJ BREZ TELEFO- NA Že pred štirimi leti so se predstavniki krajevne skupnosti Ižakovci začeli pogovarjati s podjetjem za PTT v Murski Soboti o ureditvi te-. lefona. Pri tem je bilo veliko težav, vendar so naposled le skupščine KS Ižakovci Štefan Prša opazuje dela pri Va, v katerem je telefonski kabel opravili dela pri izkopu in zasutju rova za telefonski kabel od Beltinec do Ižako-vec. Poleg prostovoljnega dela in prispevka krajevne skupnosti pa bo moral vsak naročnik telefona primakniti 40.000 dinarjev. Pomembno vlogo pri urejanju telefonije je opravi!3-članski gradbeni odbor, ki ga- vodi Stefan Prša, predsednik skupščine krajevne skupnosti Ižakovci. Z namestitvijo nove 600-številčne avtomatske telefonske centrale v Beltincih (ta je že nared) bo torej 28 naročnikov iz; Izakovec dobilo telefonsko povezavo, česar se zelo veselijo. POTROŠNIK BO GRADIL TRGOVINO govskim podjetjem Potrošnik iz Murske.Sobote, ki bo zgradil nov trgovski lokal. Ta bo na parceli stare osnovne šole, ki že štiri leta več ne rabi namenu. Krajevna skupnost in Potrošnik sta že začela s pripravami za lokacijsko dokumentacijo.’Nove trgovine se krajani Ižakov.ec zelo veselijo, četudi bodo nekaj časa (ko bo ta v gradnji) morali nakupovat v Beltince ali druge sosednje kraje. RAZMIŠLJAJO O VRTCE novinarji ^tra. tjj^euesa dela, ki je bilo v P stroke: 6 struct dej V vari^v^ilo se ga je 18 delavcev kovinske i£ni in praktični d L '^tetič^ktnovanje je bilo razdeljeno na problemih si^e ^vlj^,50 tekmovalci pokazali, kaj "^vjjanju-Tekmovanj^ Wale °,0 varstvu pri delu in o samo P ^amen tega pa J > več družbenopolitičnih ddavc ' delu in manjši P Vk^ke stroke spodbudi h kvalitetnejšemu določen izdel ? naČrS v^m delu pa so tekmovalci moral bQ časa. Tudi S Podton'o ocenjevali kvaliteto izdelka«"^nje. Najboljši bodo so kovinarji pokazali “dovolj lej.rnovanj ženicah Ca maja tekmovali tudi na rep Jam D. žganje srednješolcev ^kalo^yj?1!' Edvarda Kardelja v Iz pomurskih občin S ? Man-^1156 dijakov vseh srednjih šol Slo RaviJana in SDE§ iz udeležili srednja medicinska šola iz Rakica smo si ogledali koroški narodni muzej, kjer imeli ^ni ^wega 0 zgodovini korbške zemlje’£enci tamkajšnje šole n?tavilikra?^m' Naslednjega dne so nam Edvarda Karde J • kifek kulturni program ob 4. obletnic. ^«1* ogi tov. Pepci (Mijsmo poslali tudi pismo njego p vloga men > jo sledila razprava za okroglo mu°e^ ter ki^ovaX ,sl°voljnih dejavnostih, Stipend' 3 izacijah. Mladi s ^nialištev'ii aktivnost mladih v mladinskih ° domov z namenom, Mo^ skušnje, sprejeli sklepe m se 7.“»' sku5ali, vsak po kkkoček^Pj o.stali le na papirju, temveč J Jožica Stefanec ’ uresničevati v naših sredinah. uprave za inšpekcijske ” ^UrSRa s^RADGONA, LENDAVA' LJU’ ES™ POZIVA h? Sik r“3ae) da v smis,“ Odloka o zatiranju pro-s*‘ 20/7^ na območju SR Slovenije (Uradni >6 širjenj moraio zaradi uničevanja in zaradi nairL prosene (koruzne) vešče (Pyrausta gorati >s Polia^ne,e do 30 aPr'oJ Porabiti, oziroma uničiti (pokrmiti, Pre^6Vanje z atl al' so*9at‘j koruznico. a9aUo v ““vodenim odlokom predpisanih v “Pravno kaznovanje. mer. Trgovina v Ižakovcih, kije v zasebnih prostorih, lastnik pa je že lani odpovedal najemnino. je v neprimernih prostorih. Zato si krajevna skupnost že dalj časa prizadeva. da bi v kraju zgradili novo trgovino. Naposled so se uspeli dogovoriti s Tr- V Ižakovcih že dalj časa razmišljajo o gradnji vzgoj-novarstvenega prostora. Ker pa so izpadli iz tega srednjeročnega obdobja, nameravajo zgraditi prizidek k vaškemu domu, kjer je trenutno mala šola, ki jo obiskuje 20 otrok. Toda sami vendarle ne bodo zmogli tako velikega bremena, zato računajo na pomoč širše družbene skupnosti. Feri Maučec Priprave na akcijo v teku V petek se je na Razkrižju v prostorih naselja republiške mladinske delovne akcije Ljutomer 83 na prvi seji sestala skupščina MDA. Delegati podpisnikov samoupravnega sporazuma o izvedbi te akcije so sprejeli program dela na deloviščih po izmenah, ki je časovno opredeljen. Iz programa je razvidno, da bo 360 brigadirjev v treh izmenah izkopalo in zakopalo nekaj nad 9.000 kubičnih metrov zemlje iz 12.550 metrov jarkov za vodovodno omrežje, ki ga bodo gradili na tem območju občine Ljutomer. Za delo bodo mladi brigadirji porabili 35.600 normnih ur ali 66 delovnih dni. Znano je, da je severovzhodno območje občine Ljutomer dokaj slabo oskrbljeno z pitno vodo, predvsem hriboviti predel krajevne skupnosti Razkrižje, to pa so vasi Šprinc, Globoka in Kopriva. Od 26. junija pa do 28. avgusta bodo brigadirji iz vse Slovenije, sosednje hrvaške občine Čakovec in pobratene občine .Titovo Užice pomagali krajanom teh vasi pri reševanju njihovih najbolj perečih problemov pri oskrbi z vodo. V okviru republiške mladinske delovne akcije bosta sodelovali tudi enota Rdečega križa in tehnična enota. Na seji skupščine so izvolili tudi predsedstvo tega organa, ki ga bo vodil Anton Hvalec, ki bo istočasno predsedoval tudi skupščini. D. L. Preverjanje znanja Minulo soboto je v prelepem sončnem pomladanskem vremenu okrog 300 mladih iz murskosoboškega srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve izvedlo streljanje z vojaško puško za šolsko streljanje na redni številki 2. Bili so to učenci 2. letnika usmerjenega izobraževanja, ki so že lani jeseni prvič streljali z vojaško puško in jim je sedaj to bila ,,nadgradnja” že poprej osvojenih znanj. Zatorej tudi ni nič čudnega, če je tokratno streljanje izredno dobro uspelo, in da so bili doseženi zadovoljivi rezultati. Šolsko streljanje z vojaško puško sodi v redni učni program predmeta obramba in zaščita, kjer se mladi pripravljajo na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito in pri tem kažejo izredno zanimanje prav za streljanje z vojaško puško. Ob tem je potrebno zapisati tudi to, da bo že v najkrajšem času nuj-na akcija za ureditev doslej improviziranega strelišča v Mačkovcih, kjer razmere zaenkrat niso dovolj zadovoljive. Resda so rezultati primerni, a mladim bo v bodoče potrebno nuditi ugodnejše razmere za izvedbo tako zahtevnega preverjanja znanja o obrambi in zaščiti, kot je streljanje z vojaško puško. Verjetno pa bo k akciji svoj delež prispeval vsak, ki na kakršenkoli način uporablja strelišče v Mačkovcih. In pri tem šole z veliko delovnih rok ne bodo stale ob strani. — GORENJE-ELRAD Filip MATKO Obiskal jih je Anton Trstenjak sredo, 20. aprila, je delovni kolektiv Gorenje-Elrad v Gornji Radgoni obiskal letošnji Kidričev nagrajenec prof. dr. Anton Trstenjak. Ker Še nikoli ni bi L v tovarni, ki so jo zgradili po vojni, si je z zanimanjem ogledal delovne prostore tega l .200-članskega kolektiva. Pohvalil je skrb Elrada za razvojne oddelke, saj tako ni treba kupovati dragih licenc za proizvodnjo. Ludvik Kramberger TEŽAVE VAŠČANOV IZ GORNJIH IVANJEC „TA PRESNETA ŠČAVNICA! Pravzaprav je Gornje Ivanjce, vasico, ki jb z ene strani obdajajo negovski gozdovi, na drugo stran pa se preveša v Ščavniško dolino, kar precej težko najti. Ne zaradi tega, ker bi bila tako-odmaknjena in nedostopna, čeprav do te vasi še ni in še verjetno dolgo ne bo spreljana »široka bela« cesta, temveč iz preprostega razloga, ker popotnika nanj ne opozarja nobena tabla. Domačini in okoličani se bodo seve ob tem le hudomušno nasmehnili, češ, kdo ne pozna tega kraja — za ostale pa je že težje. MAJHNA VAS TRDNIH KMETOV Sicer pa se življenje v tej majhni vasici, v kateri v dvajsetih domačijah živi-, le okrog osemdeset vaščanov, prav male razlikuje od sosednjih zaselkov ivanjske in negovske krajevne skupnosti. Kot nam je povedal predsednik tamkajšnjega, vaškega odbora Mirko Kovačič, ta čas bijejo bitko za urejenost .7 kilometrov dolgih vaških cest, največji problem pa jim povzroča potok Ščavnica. »Čeprav majhna, pa je naša vas vas trdnih in pridnih kmetov.« nam je malce podrobneje predstavil življenje v kraju predsednik vaškega odbora. »Dobra polovica domačij se preživlja izključno s kmetijstvom. ki ima v našem kraju stoletne korenine. Pa tudi vsi ostali, ki so zaposleni, so nave-. zani na zemljo in jo ob službi pridno obdelujejo.« TEDI Z »RABOTO« NAD CESTE Prav tako pridno in složno pa skrbijo vaščani za skupni blagor. Vse makadamske 'vaške ceste sami vzdržujejo s pomočjo krajevnega samoprispevka — kmetje ga plačujejo glede na katastrski dohodek pa tudi na kmetijsko mehanizacijo pri go- spodarstvu — in z lastnim delom. »Kdor oa zaradi kakršnegakoli vzroka plačila ne zmore,« boli, vendar ne prizadene go-tovariŠ Kavčič, »lahko to nadomesti z delom ali >raboto<. Mirko Kavčič: »V vaškem odboru si prizadevamo ...« kot temu pravimo po domače«. Pa Saj tako za popravilo cest vsi zavihajo rokave. Tako so lani družno s povsem lastnimi sredstvi zgradili nov most čez vaški potok, ki veže obe strani tega zaselka. Dela so se udeležili vsi predstavniki močnejšega spola m čeprav se je zavleklo pozno v noč. nihče ni odnehal. »Kaj pa smo hoteli drugega?« se sprašujejo vaščani. »Kdo bi nam pomagal, če ne sami, čeprav most pa tudi ceste uporab- Gomjilvanjci — vas trdnih kmetij Ijajo še delavci radgonskega kmetijskega kombinata in .njihova težka mehanizacija še kako škoduje našemu makadamu,« ŠČAVNICA POVZROČA SIVE LASE Kaže, da bo tudi za tukajšne kmete potok Ščavnica še precej . časa glavno breme. Ko poplavlja. poplavlja tudi z znojem obdelano zemljo kmetov' iz .Gornjih'Ivanjec. Kot sami pravijo, je v vasi zaradi potoka venomer ogroženih od 40 do 45 hektarov obdelovalne zemlje. In to vpliva, da dosegajo precej nižje proizvodne rezultate. »Nekaj časa smo se sami pe- naših močeh, samo da se rešimo te more. Vendar, kot kaže, Ščavnica še kmalu ne bo v novi strugi.« Najbrž pred koncem tega desetletja zares ne. Tako kot raste povsem neuporabno javševje na 12 hektarih nekdaj obdelovalne zemlje, Tudi to pridne kmete boli, vendar ne prizadene gozdarjev r. Ugonskega kmetijskega kombinata. Kot pravijo tukajšnji kmetje, ti hektarji že skoraj 15 let ne dajejo nobenega dohodka. Pa bodi dovolj kritičnosti, saj, kot pravijo domačini, skoraj vedno naleti na gluha ušesa. Na kratko Še poglejmo, kaj pri vaškem odboru načrtujejo za letos. STRAN 11 sport -ATLETIKA------------------- Balek vice prvak SFRJ V Velenju je bilo državno prvenstvo v maratonu in hitri hoji za letošnje leto. Kot edini pomurski predstavnik je nastopil Milan Balek, član AK Pomurje iz Murske Sobote, in se odlično odrezal. V hitri hoji na 20 kilometrov je z rezultatom 1 ura, 29 minut in 28 sekund zasedel odlično drugo mesto ter tako postal vice prvak Jugoslavije. Za državnim rekorderjem Edijem Kolarjem iz Celja je zaostal za 34,8 sekund. Balek in Kolar sta se ves čas ogorčeno borila za prvo mesto, vendar je bil v finišu močnejši Kolar. S tem dosežkom se je Milan Balek uvrstil v člansko državno reprezentanco, ki bo sodelovala na BA1 v Izmiru v Turčiji. Prav tako pa je izpolnil normo za naziv športnika mednarodnega razreda in normo za nastop na I. svetovnem prvenstvu v atletiki v Helsinkih. Postal pa je tudi kandidat za sodelovanje na mediteranskih igrah v Casablanki. To je vsekakor izredno lep uspeh za 33-letnega atleta Milana Baleka. * ---»KEGLJANJE------------ Carda in Gradis prvaka Odigrano je bilo zadnje kolo tekmovanja v slovenski kegljaški ligi. Radenska—Carda iz Murske Sobote je v Kranju premagala Triglav z rezultatom 5.496:5.316 podrtih kegljev (Carda : Kovačič 897, Drvarič, 895, Horvat 849, H. Steržaj 919, M. Steržaj 989 (rekord kegljišča) in Smodiš 947). Ta je ekipa Radenska-Carde osvojila enako število točk kot Gradis iz Ljubljane in bosta morali ekipi odigrati še eno tekmo v Celju. Radenska-Čar-da pa si je že zagotovila sodelovanje v hrvatsko-slovenski kegljaški ligi, kar je lep uspeh pomurskih kegljačev. Gradis Carda Konstruktor Slovan Celje Triglav NAMIZNI TENIS — REP. PION. PRVENSTVO TRETJE MESTO SOBOČANOV Na Jesenicah se je zbralo 12 ekip pionirjev in pionirk iz Slovenije, na republiškem prvenstvu. Sobočani so bili zastopani s tremi ekipami pionirjev kot edini v Sloveniji in z eno ekipo pionirk, ki so dosegle pričakovane rezultate, najboljša ekipa pionirjev pa je osvojila zelo dobro 3. mesto, kar je bilo dovolj za udeležbo na letošnjem državnem prvenstvu v Tuzli. Sobočani so v predtekmovalni skupini premagali Soboto II s 3:2, Gorico s 3:0, Vesno s 3:2, Triglav II s 3:0. V finalni skupini so premagali Ljubljano s 3:1, izgubili s Kočevjem z 2:3 ter z novimi republiškimi prvaki ekipo Fužinarja iz Raven z 2:3. V tem srečanju je Robi Benkovič premagal kandidata za državno pionirsko reprezentanco Jamška z 2:1, leta pa je potem v odločilni partiji premagal republiškega prvaka Boruta Benka in se mu tako oddolžil za poraz na republiškem prvenstvu. Zelo dobro 6. mesto je dosegla tudi druga ekipa Sobote v postavi Ivan Kuzma in Mirko Unger, posebno pa je treba pohvaliti odlično igro Kuzme, ki je bil s scorom 11:1 med najboljšimi igralci prvenstva. Tretja ekipa v postavi Mekicar, Simon Unger in Zitek je osvojila 9. mesto, isto mesto pa je osvojila tudi ekipa pionirk, za katero so igrale Tanja Sinic, Nataša Vogrinc in Darja Trček. • M. U. 10 6 0 4 +478 12 10 6 0 4 +383 12 10 5 0 5 +589 10 10 5 0 5 —667 .10 10 4 0 6 —303 8 10 4 0 6 —480 8 -----JUDO----------------- Sobočani najuspešnejši V organizaciji judo kluba Čakovec je bil drugi pozivni turnir v judu za starejše mladince, člane in članice. Nastopilo je okrog 70 tekmovalcev in tekmovalk. Največ uspeha so imeli predstavniki' soboškega Partizana, ki so osvojili največ prvih mest. . Rezultati — st. mladinci in člani do 55 kg: 1. Vrdjuka (MS), 2. Koles (MS), 3. Kuzma (Cankova); do 60 kg: 1. Fajhtinger (MS), 2. Me-ničanin (MS), 3. Kavčič (Čak); do 65 kg: 1. Krajačič (Le), 2. Horvat (MS), 3. Vrbnjak (MS); do 71 kg: 1. Cinč (Le), 2. Magdič (Lju), 3. Žižek (Cak); nad 71 kg: 1. Kranjc (Lju), 2. Majtan (Cak), 3. Vučko (MS); Članice: 1. Horvat (MS), 2. Bokan (MS), 3. Ivanič (Lju). O. Š. Obisk Marka Mraka Pretekli teden je obiskal Mursko Soboto in Bakovce predsednik Partizana Slovenije Marko Mrak in se s predstavniki ZTKO in društev Partizan soboške občine pogovarjal o nalogah društev in njihovi večji uveljavitvi. Podprli so tudi idejo o ustanovitvi Zveze društev Partizan v občini. J. R. STRELSTVO Prvo kolo letne lige Začelo se je strelsko tekmovanje v občinski letni ligi Murska Sobota. Sodelovalo je 21 ekip iz SD: Rezultati — ekipno: 1. Mura 1087, 2. Tišina 1059, 3. Noršinci 1050 krogov. ^8samično: 1. Horvat (Mura) 372, 2. Šiftar (Mura) 366, 3. Bukovec (Tišina) 365, 4. Kodila (Noršinci) 359 krogov. SRL — ŽENSKE Poraza Polane in Radgone V nadaljevanju prvenstva v slovanski ženski rokometni ligi sta pomurski ekipi ostali praznih rok, čeprav sta igrali doma. Rezultata: Radgona : Duplje 22:28 jn Polana : Burja 11:26. II. SRL BAKOVCI : ŠEMPETER 24:22 ORMOŽ : POLET 25:27 SPEEDWAY- PNL Petišovci : Hotiza 4:2 Turnišče : Crenšovci 0:2 Dobrovnik : Tišina 2:0 Beltinka : Tešanovci 3:0 Veržej : Radgona 2:1 Bakovci : Lipa 1:1 TEKAŠKI MARATON TREH SRC V RADENCIH Pričakujejo blizu 2500 tekačev Pod pokroviteljstvom Radenske bo v soboto, 30. aprila 1983, s pričetkom ob 14.00 uri v Radencih maraton Treh src, že tradicionalna tekaška prireditev. Organizator se je dalj časa zavzeto pripravljal na ta športno-rekreacijski dogodek, tako da je vse nared za sprejem množice tekačev iz vse države. Pričakujejo, da bo na prireditvi sodelovalo blizu 2.500 tekačev. Na programu bodo trije teki, in sicer trimski tek na 10 km, mali maraton na 21 km in maraton na 42 km. Za letošnji maraton je organizator izbral novo progo, ki nima toliko vzponov in spustov kot prejšnja. Tudi tokrat bo start in cilj pred hotelofn Radin, teklo pa se bo v smeri proti Ljutomeru in nazaj, zato bo cesta Radenci—Križevci na dan prireditve zaprta od 13.00 do 19.00 ure. Obvoz bo mogoč po cesti Ljutomer—Križevci—Murska Sobota—Radenci in obratno. Organizator bo sprejemal naknadne prijave še na dan prireditve od 10.00 do 13.00 ure. Poleg tekačev pa bo v času prireditve poskrbljeno tudi za tiste udeležence maratona treh src, ki bodo ostali pred hotelom Radin. Postavljene bodo stojnice s pijačo in jedačo. Na Startu bo zaigral in zapel Andrej Šifrer. Za sodelovanje na maratonu pa se je prijavil tudi MOPED SHOW. Tof,'Rifle in Maja bodo najprej pretekli 10 km, nato pa povedali kakšno pikro. Pred Startom bo zaigral tudi pihalni orkester. OBČ. PRVENSTVO V KROSU Sodelovalo 450 tekmovalcev Na občinskem prvenstvu v krosu, ki ga je pripravil AK Pomurje iz M. Sobote, je nastopilo okrog 450 atletov in atletinj. Rezultati — ml. pionirji: 1. Gobec (OŠ L), 2. Flisar, 3. Horvat (oba Ti); ml. pionirke: 1. Pergar (OŠ EK), 2. Hajdič (Grad), 3. Serec (Ti); st. pionirji: 1. Žlebič (Gr), 2. Slivnjek (Pu), 3. Benko (Ku); st. pionirke: 1. Banfi (OŠ II), 2. Kuro-nja (Gr), 3. Roudi (Pu); Ml. mladinke: 1. Lazar (SSC), 2. Mbrec (SšC), 3. Makari (Rad); Ml. mladinci: 1. Režonja (Enot), 2. Fujs (Mura) 3. Rantaša (SŠC); St. mladinke: 1. Banfi, 2. Majer, 3. Kuzma; St. mladinci: 1. Fujs, 2. Potočnik, 3. Mikorič; Članice: 1. Kol-manko, 2. Jerebic, 3. Ciček; Člani: 1. Horvat, 2. Sabo, 3. Sakač. Športno srečanje V Murski Soboti je bilo tradicionalno športno srečanje mladih iz pobratenih občin Paračin iz Srbije in Murske Sobote. Mladi so se pomerili v malem nogometu, kjer so zmagali Paračinci, v namiznem tenisu, kjer so bili uspešni Sobočani, v košarki, kjer so zmagala dekleta iz Murske Sobote, v streljanju, kjer so bili boljši domačini, v karateju, Kjer je zmagala ekipa Paračina in v šahu, kjer so bili prav tako boljši gostje. HOKEJ NA TRAVI Pomurje: Maribor 7:0 V prijateljski tekmi sta se pomerili moštvo Pomurja iz Murske Sobote in na novo ustanovljenega kluba Partizan Ivan Cankar iz Maribora. Prepričljivo so zmagali Sobočani. Gole za Pomurje so dosegli: Črnko 3, Casar in Zelko po 2. Sodil je Glavač iz Beltinec. Beltinka 13 Turnišče 13 Tešanovci 13 Dobrovnik 13 Veržej 13 Bakovci 13 Crenšovci 13 Hotiza 13 Lipa 13 Petišovci 13 Radgona 13 Tišina 13 10 2 1 45:19 22 823 33:18 18 823 37:24 18 7 3 3 38:32 17 625 26:20 14 5 3 5 30:22 13 4 4 5 19:22 12 5 1 7 28:28 11 355 19:35 11 3 1 9 26:36 7 238 20:41 7 I 4 8 11:35 6 I. MNL M. SOBOTA REZULTATI — 9. KOLO Rogašovci:Puconci 1:1 Carda:Bogojina 4:3 Rakičan: Apače 2:1 Šalovci:Dokležovje 1:0 II. MNL M. SOBOTA REZULTATI — 9. KOLO Vrelec:Romah 1:1 Grad:Pušča 0:5 Melinci:Gančani 3:3 Ižakovci:Bratonci 2:1 III. MNL M. SOBOTA REZULTATI — 9. KOLO Filovci:Križevci 4:3 Cankova:Selo 1:2 Tromejnik:Prosenjakovci 5:2 Slaveči:Serdica 0:3 I. ONL LENDAVA REZULTATI — 9. KOLO Mostje:Bistrica 3:2 Mladost:Panonija 3:0 Olimpija:Nedelica 3:2 Borba:Nafta 1:1 II. ONL LENDAVA REZULTATI — 11. KOLO Renkovci:Graničar 1:0 Zvezda:Kapca 1:3 Odranci:Lakoš 7:1 Žitkovci:Pince 1:2 Polana prosta ----ROKOMET------------------ Beltinci v polfinalu V Beltincih je bil četrtfinalni rokometni turnir za pionirje, na katerem so nastopile štiri ekipe. Prvo mesto je osvojila ekipa OŠ 17. oktober Beltinci pred Ptujem, Veliko Nedeljo in Radgono. Tako se je ekipa Beltinec uvrstila v polfinale. Zmagal Ondrašik, Kocmut dvanajsti Avto-moto društvo Gorenje—Varstroj Lendava je bilo v organizator kvalifikacijske dirke v speedwayu za svetovno Prve , kateri je sodelovalo 16 tekmovalcev iz 8 držav: Avstrije, Italije, CSSR, Madžarske, SZ, ZR Nemčije in Jugoslavije. Pokrovite J prireditvijo je prevzela delovna organizacija Pomurski tisk 1 Sobote. Za Jugoslavijo so nastopili štirje tekmovalci: Kocniu Radgone, Pavlic iz Preloga ter Jože Kekec in Jaušovec iz Zmagal je favorit Ondrašik iz CSSR, in sicer v vseh petih vo J । najboljši tekmovalec je bil Radgončan Albert Kocmut, ki J® nekaj možnosti, da se uvrsti med prvih osem in v nadaljnje te .. Žal pa je v 14. vožnji padel in tako zasedel šele 12. mesto. Ostal pa so zasedli zadnja mesta. . nreszko Rezultati: 1. Odnrašik (CSSR) 15, 2. Dalchiele (It) +er (A) (Mad) 12, 4. Urban (CSSR) 12, 5. Markov (Bol) 11, 6. Fischan+ 9, 7. Mayr (ZRN) 8, 8. Manev (Bol) 7, 9. Maksimov (SZ) T , jj. (SZ), 11. Todorov (Bol) 5, 12. Kocmut (Ju) 5, 13. Zamn ’ Pavlic (Ju) 2, 14. J. Kekec (Ju) 2 in 16. Jaušovec (Ju) 1 točko. ------KONJENIŠTVO----------------------— PRVA KROŽNA DIRKA - FANTI (SLANA) „„ Konjeniški klub Ljutomer je v nedeljo na hipodromu : v sredi&u I pripravil otvoritveno dirko, na sporedu pa je bilo šest vože J- je zanimanja je bil prvi tek krožne dirke za prvenstvo Slove mora" sodelovalo 12 konj. Zaradi padca Ivana Kosca iz K0"1?1 era, dirko ponoviti. Zmagala je Fanta z Brankom Slano iz Lju y tek' MS z Markom Slavičem ml. iz Ključarovec pa je bila sl. ® movanju dvoletnikov je zmagala Dorica MS z Markom S jojti Ključarovec. Sicer pa so bili glede na začetek sezone doseže kilometrski časi. .. 2. Rezultati: I. dirka: 1. Valentino (Antonič, Šentjernej/, pjSko (Šonaja, Veržej), 3. Fireta (Seršen, Veržej). II- dir , pirnitrt’ (Hanžekovič, ml. Veržej), 2. Nelko MS '(Gorišek, Maribor), • j guli« (J. Slavič, Ključarovci). III. dirka: 1. Lima II. (Jureš, Ljut0 pjngo^j (Štrenfelj, Kom), 3. Parnas (Selinšek, Mb). IV. DIRKA; \/pebel^1 Slavič, Ljutomer), 2. Lido II (Pogačar, Ljubljana), 3. 2000 n®' Mb). 5. dirka — prvi tek krožne dirke za prvenstvo SRS "^u^jbort', Fanta (Branko Slana, Ljutomer) 1,26,3, 2. Ilona (Cvetko, Alba MS (M. Slavič, ml. Ključarovci), 4. Lero II. (M. Ha Veržej), 5. Fjord (Habjan, Grosuplje). VI. dirka — dvoletni 1. Dorica MS (M. Slavič, st. Ključarovci) 1,30,8. ------KOLESARSTVO----------------------- XII. KRITERIJ NARCIS V VERŽEJU o I Kolesarska sekcija Partizana Veržej pripravlja v 1983, tradicionalno krožno kolesarsko dirko ..XII. KRITE yer)ej. pod pokroviteljstvom Turistično-olepševalnega “fust pio 1,3 km dolgi progi bodo tekmovali pionirji ,,B” na ’ jjj n>la ji ,,A” na 6,5 km, mlajši mladinci na 23,4 km m s stare) na 35,1 km. Start bo ob 9.00 uri pri gasilskem domu. M a° ki, mladinci bodo vsaki tretji krog sprintali, zmagovalec pa kolesaftj zbral največ točk. Pravico nastopa imajo vsi registnr^^. kateA veljavno licenco za letošnje leto. Prvi trije tekmovalci v7magovalec, prejmejo medalje, prvih pet pa praktične nagrade. Z prjčakuJ®[a’ starejših mladincih pa dobi pokal pokrovitelja. Or8anaz^*'^:>—jOnirj* *n da bodo tudi letos na dirki nastopili vsi najboljši slovenski p dinci ter da bo dirka zelo zanimiva. ŠE EN USPEH POMURCEV^,^ V organizaciji KK Sloga-Viko Varaždin je bila veli a kln^noi® sarska dirka Po Medžimurju. Sodelovalo je 80 kolesarje . z vzp® venije, BiH, Srbije in Hrvatske. Na zelo težki 72 km do Ig P je p® prek Železne gore, so se zopet izkazali pomurski velja za Berdena, ki je v konkurenci mlajših mladine tarejši"1 ? ni®" četrto mesto. Dobro seje odrezal tudi Titan, kije med s pjj tu®1" zasedel osmo mesto. Med mlajšimi mladinci je uspešno n ,.0, Cigut. z,.,- wCig®ESt' Rezultati — ml. mladinci: 4. Berden, 19. Čeh in 22. ci: 8. Titan in 19. Bertalanič. ------ROKOBORBA-----------------------"^7 PODLESEK IN FAJS PR^ V Mariboru je b;l v počastitev OF članski turnir v r njifv ft rem so sodelovali tekmovalci iz Hrvatske in SloverUj®- uvrstiie tudi tekmovalci iz Murske Sobote in dosegli nekaj oSvojU ft uspešnejši med njimi je bil Podlesek, ki je v kat. do 74 sto in v finalu premagal lanskega državnega prvaka Sor.. t[)0 je P je’ stop je pokazal, da so bile priprave v SZ koristne. P Jvfnjl iz t»» Vlado Fajs, ki je zmagal v kat. do 62 kg. Kous, ki se J £ranjc P „ p. kat. do 90 kg zasedel drugo mesto. V kat. do 62 kg Pa J zasedel drugo mesto. Vogrinec in F. Fajs sta izpadla. ------STRELSTVO--------------------- Mura in UNZ Končano je bilo tekmovanje v streljanju z,zra^7moškihinl kalnih športnih iger soboške občine. Sodelovalo je 27 nji® ekiP- nV2.PVe:i' Rezultati — moški — ekipno: 1. Mura I. 885 krog । 3. SCT 832, 4. Pomurski tisk 829, 5. Upokojenci 789+ UNZ 477, 2. Mura 459, 3. Blisk 445, 4. Panonija 422, > zem 416 krogov. Posamično — moški: 1. Šiftar (M j81» (Mura) 185, 3. Rengeo (SCT) 182, 4. Madžar (Potrosn'^eS (u ^1 (SCT) 178 krogov. Ženske: 1. Vogrinec (UNZ) 173, 0(Mur ; 3. Šinko (Panonka) 171, 4. Turner (Blisk) 168, 5- Ken® gov. ------SNL--------------------------------------------- PORAZA MURE IN NAFTE V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi sta oba pomurska ligaša srečanji izgubila. Muro je premagal Kovinar v Mariboru (2:3), Nafto pa v Lendavi Tabor—Jadran (2:3). Gola za Muro sta dosegla Oršoš in Gabor, za Nafto pa Marton in Prša. Poraz 0:2 so doživeli tudi nogometaši Ljutomera v srečanju z Aluminijem iz Kidričevega. Po poteh partizansk® Ljubljane Tudi v letošnjem letu bo organiziran prevoz .ub]jiine' -juiu v hod v okviru prireditev Po poteh partizanske LJ j], o avtobus bo odpeljal udeležence — člane td®11 j,nn jtP iK' — v soboto, 7. maja 1983, ob 5.00 uri izpred do" .- u® Murski Soboti. Petčlanske ekipe je potrebno Pr,J pa telefonu 21-428. Prevoz plača ZTKO, stroške prehr leženci. VESTNIK, 29 STRAN 12 lahko gradiš, če imaš vse • w pri roki • VSAKDO Sl V ŽIVLJENJU ŽELI TOPEL, MIREN IN PRIJETEN DOM • OD® LIP BLED VAM POMAGA Ofo&PsTA Prodajalna MURSKA SOBOTA IH te| . .n 22042 ® l^OrflPi^hv/ifTi 64260 Bled, Ljubljanska cesta 32 -telefon: (064) 77-661 ČESTITAMO OB I. MAJU! ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU 1. MAJU Z ŽELJO, DA SKUPNO DOSEŽEMO ČIM VEČ DELOVNIHZMAG IN USPEHOV! telefon: (064) 77-661 STRAN 13 čestita delovnim ljudem Pomurja ob prazniku dela — 1. maju! kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Pretep na avtobusni postaji 21. aprila okrog 19. ure se je 20-letni Jože Bračko iz Lastomerec pripeljal z avtobusom iz Maribora in na avtobusni postaji v Radgoni izstopil. Medtem, ko je čakal na drug avtobus, je pristopil k njemu 21-letni Lovrenc Ropoša z Orehovskega vrha, ki je bil vinjen, in začel Bračka nadlegovati. Ta se mu je umaknil, vendar ga je Ropoša dohitel in ga udaril, nato pa še brcnil. Vmešal se je 19-letni Ropošev brat Mirko, ki je sprva napadalca odvračal od nadaljnjega mučenja, nazadnje pa je tudi on pretepal Bračka. Ta je dobil hude telesne poškodbe in so ga prepeljali v soboško bolnico, brata Ropoša pa so do iztreznitve pridržali na postaji milice. Tudi prijavili ju bodo javnemu tožilstvu. Prejšnji teden je spet gorelo posopje v Hrastjo-Muti. 43-letni Jože D. je, kot domevajo, ponovno segel po vžigalicah. Prvič je to storil 5. aprila. Menda je v težkem gmotnem in psihičnem stanju. Kdo mu bo pomagal? 19. aprila ob 13. uri je izbruhnil požar v gozdu v ' Predanovcih. Zaradi hitre intervencije gasilcev je nastala le manjša materialna škoda. Preprečena je tudi širitev ognja v bližnji večji gozd. Gmotna škoda, posledice požara v tozdu Mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru, znaša kar 250 tisoč dinarjev. Ugotovili so, da je začelo goreti v sesalnem jašku, ogenj pa je povzročila statična elektrika. Zaradi nje se je vnel bombažni prah, ki se sprošča v delovnem procesu. 18. aprila ob 14. uri pa je izbruhnil požar na kopici sena v bližini gospodarskega poslopja Stanka Nemca v Puconcih. Zgoreli sta dve toni sena, škoda paznaša 5000 dinarjev. Ogenj je posledica otroške igre z vžigalicami. V noči s 17. na 18. april je nekdo ukradel iz skladiščnega prostora, zavaro- vanega z žično ograjo, 4 rotacijske luči rumene barve in nekaj drugih rezervnih delov in tako Komgrad Ljutomer oškodoval za 14.000 dinarjev. Marija Fajfar iz Zbigovec je vsa ogorčena prišla na milico v Radgono in prijavila tatvino dveh pavov (samca in samice). Lepotca je nekdo ukradel v noči na 22. april, ko sta počivala na drevesu. Oškodovana je za 10.000 dinarjev. Ce je morda kdo izmed naših bralcev pri kom opazil pava, naj obvesti oškodovanko. V Primatu v Lendavi se je 21. aprila zgodila huda delovna nesreča. Skozi ozki prehod je mimo viličarja šel delavec Anton Žižek iz Mostja. Zaradi nepazljivosti mu je kolo viličarja zapeljalo čez prste leve noge, zato je padel pred viličar, nakar mu je stisnilo in zmečkalo še desno stopalo.Prepe-Ijali so ga v bolnico. Poročali smo že o prometni nezgodi, ki se je zgodila 22. marca. Tedaj je Franc Horvat iz Banute med vožnjo iz Lendave proti Dolgi vasi s kolesom z motorjem zapeljal v obcestni jarek in trčil v betonski propust, zaradi česar se je hudo poškodoval. Po enem mesecu zdravljenja so iz bolnice sporočili, da je 23. aprila umrl. 18. aprila ob 8.30 se je zgodila prometna nesreča v Ljutomeru. Stefan Kelenc iz Gornje Bistrice se je peljal z osebnim avtom po Lendavski cesti. Tu je z njegove leve strani prečkala cesto 76-letna Alojzija Žunič iz Ljutomera. Kljub zaviranju jo je osebni avto zadel in se je pri padcu hudo poškodovala. Janez Ropoša z Orehovskega vrha se je 20. aprila peljal po lokalni cesti Crešnjevci—Zbigovci. Zaradi domnevne vinjenosti, neprimerne hitrosti in neizkušenosti vožnje z avtom je vozilo zaneslo čez cesto, kjer se je prevrnilo v jarek. Voznik se je lažje poškodoval, materialna škoda pa znaša 30 tisoč dinarjev. Voznik neevidentiranega traktorja Vladimir Hodošček iz Zenkovec se je 20. aprila vključeval s stranske na lokalno cesto. Na levo je zavil v hipu, ko se je po tej cesti pripeljala z osebnim avtom Majda Slavic iz Murske Sobote. Telesno se ni poškodoval nobeden, škodo na vozilih pa so ocenili na 80 tisočakov. 22. aprila 20 minut po polnoči se je pripetila prometna nesreča v Noršincih. Iz Martjanec proti Nor-šincem se je ob tem času pripeljal z oebnim avtom Franjo Antunovič iz Murske Sobote. Vozil je, čeprav nima dovoljenja. V križišču ni uspel zaviti v levo, ampak je zapeljal naravnost čez cesto in trčil v hišo. Voznik se je hudo poškodoval, sopotnica Zlatka C. iz Murske Sobote pa lažje. Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo do nesreče v Beltincih. Milan Bernardi iz Beltinec, ki se je peljal s traktorjem, h kateremu je imel pripet priklopnik — cisterno, v križišču lokalne in prednostne ceste ni ustavil in se prepričal, če se lahko varno pelje naprej, zato je trčil z osebnim avtom, s katerim se je v tistem hipu pripeljal Stanko Rous iz Beltinec. Škode na avtu je za 250 tisoč dinarjev, na traktorju pa za 20 tisoč dinarjev. Traktorist ni imel vozniškega dovoljenja. Tesno srečavanje je vzrok prometne nesreče v Križevcih v Prekmurju. Vendel Gašpar iz Čepinec, ki se je peljal z osebnim avtom, je med vožnjo trčil v prednji del avtobusa. Gmotna škoda znaša 90 tisočakov, Gašpar se je hudo poškodoval, sopotnica Helena pa lažje. S. S. Delovna skupnost Zavarovalne skupnosti TRIGLAV, ?ornur ska območna skupnost objavlja dela in naloge zavarovalnih zastopnikov za delovno področje: — v zastopu 8-119 Veržej, — v zastopu 8-4 Lendava. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje pogoj, da imajo končano najmanj osemletno šolo m delovne izkušnje. Za objavljena dela in naloge se združuje delo s polnim nim časom za nedoločen čas in s posebnim pogojem P nega dela, ki bo trajalo tri mesece. b Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu o sredstev za osebne dohodke ter sredstev sklada skupn rabe. na Kandidati naj vložijo prošnje s kratkim življenjepisom odbor za medsebojna delovna razmerja in kadrovska sanja pri Pomurski območni skupnosti ZS TriS13!, : naj-15-tih dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obvesce kasneje v 30-tih dneh od zaključka objavnega roka. • Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Ljutomer objavlja Pr dela in opravila - TEHNIČNEGA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o. TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE MURSKA SOBOTA, n. sol. o., ŠTEFANA KOVAČA 10 OBJAVLJA prodajo ene enote v Vrstnih hišah v Miklošičevi ulici — ob kanalu v Murski Soboti zgrajeno do delne V. gradbene faze. Orientacijska vrednost enote je 3,800.000,— din. Interesenti si lahko ogledajo enoto na kraju samem v času od 8.-10. ure dne 14. 5. 1983. Vsi interesenti so dolžni predati svojo pismeno ponudbo na gornji naslov do 17. 5. 1983. Vse informacije dobijo interesenti na upravi TOZD, Štefana Kovača 10, M. Sobota (komerciala). ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA Ne pozabimo na čebele V letu 1977 sprejet zakon d varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin določa, da v času cvetenja ne smemo škropiti sadnega drevja, cvetja in zdravilnih zelišč s sredstvi, ki čebelam lahko škodijo. Čas cvetenja’je čas od odpiranja cvetnih brstov do konca odpadanja cvetnih listov. Tako določa zakon, v praksi paje žal drugače. Čebelarji, tako oni,‘ki jim je gojenje čebel konjiček, kakor tisti, ki od te dejavnosti pričakujejo večjo gmotno korist, ugotavljajo, da se na njihovem območju občani ne ozirajo kaj prida na zakonska določila in tudi na preprosto logiko ne, torej škropijo, kdaj se jim pač zljubi. Nekateri škropijo ob neprimernem času in — preveč. Škropijo tudi neposredno v cvetove in tako vsako leto narede čebelarjem veliko škodo — zastrupljajo čebele. Sadjarji bi morali vedeti, da brez čebel ni sadne letine. Nihče ne trdi, da sadnega drevja ni treba škropiti, ne sme pa se škropiti v času cvetenja. Še posebno sredstva proti insekticidom (insekticidi) so za čebele nevarna in zato se jih čebelarji bojijo. Upravičeno se pritožujejo ter iščejo pomoč proti nevestnemu delu sadjarjev. »Veliko lahko pripomore obvešča- nje.« pravi inženir Merklin iz kmetijske zadruge Panonka v M urski Soboti. »Nikoli naj ne bi škropili direktno v cvet. Insekticide naj bi uporabljali le tedaj, ko opazimo na sadnem drevju več škodljivcev. Sicer pa sadno drevje 14-dnevno škropimo s fungicidi. Drevje naj bi škropili zvečer, ko čebele ne izletavajo več. Še ena je prednost škropljenja ob takem času: ni več vetra, absorbcija škropiva je boljša .. .Čepa sadjar hoče na vsak način škropiti podnevi, tedaj bi moral čebelarje obvestiti. seveda vsaj en dan prej, da tistega dne ne bi izpustili čebel iz panjev.« Sožitje med čebelarji in sadjarji je v obojestransko korist, saj čebele oprašujejo cvetoče drevje, to je korist za sadjarje, po drugi strani pa čebele prinašajo med, spet korist za čebelarja. Za oprašitev enega hektara strnjenega plantažnega nasada so potrebne najmanj tri. za nestrnjene nasade (in takih je v Pomurju še največ), pa je na vsakih 200 dreves potrebnih najmanj pet čebeljih družin, ki jih je treba naseliti čim bliže ali celo v samem nasadu. _ Za čebele Strupenih sredstev nikakor ne smemo rabiti v krogu 50 metrov od čebelnjaka ali čebelje paše, ne da bi čebelarje prej obvestili. V primeru nevarnosti in velike gospodarske škode. torej ko je škropljenje nujno, je treba v sadovnjakih najprej pokositi ves cvetoč plevel, na katerega bi čebele lahko letale, in šele potem škropiti. Zakon o varstvu čebel tudi, določa da moramo posode od škropiva sežgati ali zakopati na ustreznem mestu, priprava škropiva pa je dovoljena 50 metrov stran od odprtih voda (reka, jezero, potok). Š. S. KMETIJSKA INŠPEKCIJA UPRAVE ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OBČIN GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA TOZD TOVARNA OBUTVE TURNIŠČE Ob mednarodnem prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem! poziva v smislu Odredbe o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin (Ur. I. SRS, št. 23/77) uporabnike kemičnih sredstev za varstvo rastlin, ki so škodljiva za čebele, da teh sredstev ne uporabljajo na kmetijskih kultiviranih rastlinah, gozdnem drevju, okrasnih in zdravilnih rastlinah, kadar te cvetijo ali kadar se na njih pojavlja mana. Pred uporabo kemičnih sredstev v sadovnjakih mora biti tudi odstranjena podrast, če je v cvetenju. Raztreseni ali razliti ostanki kemičnih sredstev se morajo odstraniti oz. se jih mora napraviti neškodljive za čebele. Tisti, ki ne bo upošteval z navedeno odredbo predpisanih mer, bo predlagan v upravno kaznovanje; oškodovanemu čebelarju pa bo moral povrniti sodno odmerjeno škodo. KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC, tel. < 061 ) 741-333. telex 31656 SEKRETARJA Občinskega sveta Zveze sindikatov Ljutomer. Pogoji: , inistra- — končana srednja ekonomska šola ali upravno-adm tivna finančni — eno leto delovnih izkušenj na administrativno delih — poskusno delo 2 meseca. . Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s delovnim časom. ... jzpol- Prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazi i na njevanju zahtevanih pogojev pošljite v 10 dneh od J naslov: Občinski svet ZSS Ljutomer, Vrazova 1 -ernlj Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh P° p sklepa o izbiri. S svojimi uslugami se priporoča ekspres KEMIČNA ČISTILNICA MARTA ZEMLJIČ MURSKA SOBOTA, Štefana Kuzmiča 11 Telefon: 21-349 - ČISTIMO VSEH VRST OBLAČILA IN rriSoNA - POSEBNA UGODNOST JE NAŠE ČIŠČENJA NA DOMU! . rt0 le P^0 Odprto dnevno od 7. do 16. ure, Ob sobotah o P soboto v mesecu od 7. do 12. ure. / VSEM CENJENIM STRANKAM ČESTITAMO OB NIKU DELA, 1. MAJUI .„,^881 >banKa Gralla I*/ AVTO NOVO? Na voljo dnevno od 6. do 22. ure Sodobno opremljena banka za vse mednarodne bančne 4>osle je že odprta, ob pyhrnski avtocesti/ 10 kilometrov severno od mejnega prehoda v Šentilju. Na drugi strani te avtoceste je prav tako že odprta banka in servisna postaja. Vse storitve vsak dan neprekinjeno od 6. do 22. ure. AVTOBANK* ------- VESTNIK, STRAN 14 GRAŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM OKNO v mednarodno gospodarstvo jop 20 A telefon 71663 I beschlage-center: hengottwiesgasse telefon 911510 STROKOVNA TRGOVINA ZA zellezninarske izdelke in orodja, hišne in gospodinjske aparate, steklo in porcelan, peči in štedilnike, * okovja za gradnje in pohištvo, Pripomočki za vrtna opravila — kosilnice za travo orodja in stroji za hišna opravila, stroji za profesionalce. Velese’V^am° na 9ra^em spomladanskem Hala 11' razstavni prostor 421 in 422. sta£r°stem C, takoj ob Jugoslovan-•aJ/ Paviljonu. Uspešen na osnovi novih struktur Graški spomladanski velesejem 1983 prinaša na 155.000 kvadratnih metrih površine mednarodno ponudbo blaga iz 35 evropskih in čezmorskih držav. VELESEJEM BO PRIKAZAL NASLEDNJE STROKOVNE RAZSTAVE IN POSEBNE PRIREDITVE: »LESNO. JEDRO« — oprema predvsem za obrtniške delavnice, uporaba lesa za opremo stanovanj in hiš »ŽELEZARSKO JEDRO« -razstava celokupne železarske in jeklarske industrije Avstrije DELAVNICE ZA DELO NA DOMU — mala orodja za brkljate in rokodelce SKUPINSKA RAZSTAVA pod naslovom »VARČEVANJE ENERGIJE - TODA KAKO?« GASTROMODEL — informativni center za gostilničarje RAZSTAVA OB PRAZNOVANJU 300-LETNICE »AVSTRIJSKE KAVARNE« RAZSTAVA »MLEKO OD A-Ž« RAZSTAVA »ARHITEKTI NAČRTUJEJO ZA POLJEDELSTVO« KMETIJSKA PONUDBA S STROJI IN NAPRAVAMI ZA SADJARSTVO, POLJEDELSTVO, VINOGRADNIŠTVO IN ŽIVINOREJA. VSE ZA LOV VABLJEN! - OBIŠČITE NAS! Ul Q VOEST-ALPINE STAHL'HANDEL GREINITZ__, Na sejmu! Hlh iiiii Specialni stroji za tesarje Podstrešna okna I AEG 21 l 418 VELUX ,. na prostem med halama LLI a •mn Ogrevalna tehnika s sistemi za varčevanje z energijo Hi HB m <0 m co Ul V) Ul cn Ul Zabavna elektornika VMeo-TV-Sterep—Radio Stroji in orodja za vaš hobi □niLiBERT Kopalniška oprema - oprema za vrtove lamag Megastar Skladiščna in transportna tehnika OTHKNBERQER Ino orodje in stroji za inštalaterje cn m Plavalni bazen za vsakogar cn LLI Družinski nakupovalni center \f GRADCU Starhembergg.Waagner BirostraDe Prodajalna v mestu - Hiša v kateri lahko izberete najprimernejša darila Grieskai • Griesgasse • Belgiergasse cn LLI a GRAŠKI VELESEJEM -NOVE IDEJE ZA VSE NAMENE OD 30. aprila DO 8. maja 1983 STRAN 15 NOVE DELOVNE ZMAGE OB USPEŠNEM DELU MURPEN - novi toplotno in zvočno izolacijski material KAJ JE MURPEN? MURPEN je poceni in odličen toplotno in zvočno izolacijski material na osnovi umetnih smol, ki se brizga (vgrajuje) na licu mesta — na objektu, ki ga nameravamo izolirati. Takšen izolacijski material se v Zahodni Evropi zelo uporablja, zlasti za izolacijo dvojnih zidov. Podatki iz ZRN kažejo, da so Nemci leta 1980 s pomočjo izo-lacije s podobnim materialom prihranili oziroma porabili 18 % manj kurilnega olja. Izdelava MURPENA MURPEN proizvajamo pretežno iz domačih surovin in S pomočjo specialno razvitih strojev na gradbenem objektu. S tem odpade drag prevoz toplotno izolacijskih materialov. Lastnosti MURPENA Pena pri vbrizgavanju dobro zapolni prostor in ima enakomerno strukturo. Volumenska masa je 12 do 20 kg/m3. Preiz-kušenci so bili 60 sekund izpostavljeni delovanju normnega plamena. V plamenu se pena ne topi in ne kaplja. Po odstranitvi plamena ne gori. MURPEN spada v razred B2, kar pomeni, daje samogasiv in pri gorenju ne razvija škodljivih plinov. Ko eficient toplotne prevodnosti x = 0,035 W/mK. Temperaturna obstojnost MURPENA je od 75 stopinj Kelvina do 373° K. Odporen je praktično proti vsem topilom. MURPEN ne prenese praktično nobenih mehanskih obremenitev, zato ga vgrajujemo tam. kjer imamo že neko mehansko zaščito. Ob vgraditvi vsebuje določeno množino vode, zato se mora nekaj dni sušiti. Pri tem se materal nekoliko skrči. Pri plošči iz MUR-PENA z dimenzijami 700 x 700 x 50 mm je bil skrček pri 28 dnevnem ležanju pri normalnih pogojih 2,8 %. Po DIN normahje zahteva manjša od 4 %. MURPEN je dober zvočni izolator. Pri frekvenci 500 Hz je koeficient absorbcije zvoka 60 %, pri 1000 H? 66 % itd. MURPEN je izredno obstojen proti staranju, saj je dvopla-stični material in na vzorcih starih 50 let ni bilo opaziti strukturnih sprememb in padca izolativnosti. MURPEN se prenaša z vsemi v praksi uporabljenimi gradbenimi materiali in jih ne napada ali uniči. MURPEN vsebuje majhne količine prostega formoldehida kar odganja škodljivce (miši, podgane, ptiče itd.), da ne napadejo materiala. Sam material je nestrupen. Uporaba MURPENA Najbolj razširjena uporaba tega izolacijskega materiala je za izolacijo sten in zidov v sistemu drugi fasadni zid. Ta zid je sestavljen iz dveh slojev: zunanja fasadna opeka zračni sloj 10 cm notranji opečni zid V tako napravljeni zid zvrtamo luknje premera 30 mm, na vsak kvadratni meter po eno. Skozi te luknje izvedemo izolacijsko vbrizgavanje — penjenje. V MURPENU vgrajeni zrak v obliki finih mehurčkov nudi prehodu toplote približno 9 krat večji upor kot če je votli prostor prazen. En cm MURPENA ima isto izolacijsko vrednost kot 11,5 cm opečnega zidu. Dolgoletne izkušnje kažejo, da to pomeni prihranek 20 do 30 % pri kurjavi letno. Pri novogradnjah lahko izvajamo izolacijo z MURPENOM vzporedno z zidanjem fasadnega zidu. Poleg izolacij sten in zidov lahko z MURPENOM uspešno izoliramo tudi podstrešja — streh, instalacijskih jaškov, cevovodov s toplo vodo v zemlji in kopalne kadi. SGP Konstruktor tozd Gradbeništvo Pomurje je dosedaj uspešno izvedel toplotno in zvočno izolacijo z MURPENOM v hotelu TERMAL v Moravcih. Stroji za vbrizgavanje pene MUP.PEN so plod domačega znanja in dela domačih strokovnjakov iz IMP DO PANONIJA iz Murske Sobote. Srebrna plaketa kvalitete za izolacijski material MURPEN podeljena na minulem drugem jugoslovanskem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni 1983. POMURSKI PROIZVODNI PROGRAM FARM Naša delovna organizacija se je s svojim proizvodnim programom farm uspešno vključila v razvojne programe kmetijstva pomurskih občin in na širšem jugoslovanskem področju, Razvili smo AB montažno konstrukcijo »program F«, kije primerna za izgradnjo vseh vrst objektov za proizvodnjo mesa: goveji, svinjski, perutninarski, ovčji hlevi itd. Montažne dvorane iz programa »F« so zgradbe srednjih razponov za potrebe kmetijstva. So lahko eno ali večiadijske dvorane z razponom 12,35 do 18,35 metrov v prečni smeri ter rastri med stebri od 6 do 10 metrov v vzdolžni smeri. Svetla višina dvoran je 2 metra in sgp konstruktor maribor n. sol. o. tozd gradbeništvo pomurie murska sobota n. sol. o. INFORMACIJE: tel.: 069/22-740 Štefana Kovača 10 telex: 35 255 yu grapom več odvisno od zahteve investi-toija. Konstrukcija je zaradi svoje fleksibilnosti vsestransko uporabna za potrebe kmetijstva, zlasti tam, kjer so potrebne lahke konstrukcije brez vmesnih podpor. Konstrukcija je v celoti montažna ter jo odlikujeta hitra in cenena gradnja, saj lahko cca 1000 m zmontiramo v roku 5 dni. Posebnost našega programa so še armirano betonske rešetke za svinje od 80do 310 cm dolžine in goveda od 100 do 340 cm dolžine. S tem programom gradnje je tako tudi naša organizacija prispevala svoj delež k racionalni izgradnji v kmetijstvu. 1. MEDUNARODN! SAJAM . poSoprivr^1 ZLATKA MEDALJ kvalitete ZAIZLOŽAK komisija ZA OCJe~"" Priznanje — zlata ’"^tonsk* litete za armirano mu po-konstrukcije program u deljena na mednarodnem opreme za Enak0 na zagrebškem velesejmu-priznanje — kvaliteto so prejeli z P tj;sko »F« tudi na lanskem Rad-živilskem sejmu v G goni. i |^| VELIKA ZALOGA IN IZBIRA REZERVNIH । DELOV OB GLAVNI CESTI MARIBOR - GRADEC i PRI BENCINSKI ČRPALKI MOBIL STIHL, HOMELITE IN SOLO ŽAGE, STIHL IN SOLO HRBTNE ŠKROPILNICE KOMBAJNI ZA KROMPIR. ||JP” nove in rabljene stroje nove traktorje KMETIJSKI STROJ C TRAKTORJI, CENTRALA ZA NADOMESTNE DELE Radi vam strokovno svetujemo — govorimo sioven OBIŠČITE NAS faMSfalS II. Alois M* I ZA NAŠE ODJEMALCE IZ JUGOSLAVIJE PRIZNAVAMO OB VEČJEM NAKUPU .(-H I L 18% ZNIŽANJE. VOGAU 14-16 A-8472 STRASS- DIREKTNI TELEFON 9943-3453^2 < VESTNIK-29 STRAN 16 Radijski in televizijski spored od 2 9. aprila do 5. maja petek SOBOTR NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Radio WURSKA SOBOTA 29. aDrK^ / "2Vpetek’ mia4P L (rubrika za k°neciu-Ske9aspo5a9aS'°Ven' UB Petek ob banka 90q 9:05 0 15 >2 10 Je Mi 18« RADIO ---- RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA 17.00 Aktualno v soboto, 30. aprila (sobotna reportaža, naš nasvet), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA l> 8.00 Poročila, 8.05 Zbis: Prišel je pevec slovenske dežele ..., • 8.25 Ciciban, dober dan: Knjižica iz Trnovskega gozda, 8.45 M. Pavlik—J. Pengov: Trije snežaki, predstava ljubljanskega Lutkovnega gledališča, 9.05 Tarzan, ameriška risana serija, 9.30 Zvoki godal: Violončelo, 10.05 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija, 10.30 Kruh skozi stoletja: Kruha in iger, 11.05 Dolgo iskanje: 330 milijonov bogov, angleška dokumentarna serija, 12.10 Ljudje in zemlja — ponovitev, 13.10 Poročila (do 13.15), 15.00 Ljubljana: Rugby: Jugoslavija—Belgija, prenos, 16.35 Poročila, 16.40 Niš: PJ v nogometu: Radnički— Hajduk, v odmoru EPP in Aerbbna gimnastika, 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Naše 24. srečanje, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Nočni kino: Samo enkrat ljubiš, jugoslovanski film, 23.15-Poročila TV ZAGREB 10.35 TV v šoli, 16.30 Poročila, 16.35 TV koledar, 16.45 Nogomet: Radnički-Hajduk, 18.30 Mali koncert, 18.45 Slike Dese Bulatovič, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Risanka, 20.15 Zagreb podravlja Dunaj, 21.50 Športna sobota, 22.10 L Ljubica Gerovac, 22.55 Poročila, 23.00 Graditi narod, TV AVSTRIJA 1’teF "leten atek film , 16.30 Je ‘ma Tur- Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. II.55 Nočni, studio. I3.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Na Praterju zopet cvetijo drevesa (film), 16.35 Popeye,, 17.00 Vesela škatlja, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dunaj pozdravlja Zagreb Drugi program 16.00 Politika v petek, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Nogomet, 19.00 Za ljubitelje filma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Lopov (film), 22.05 Moja volja je zakon (film) ^3i TV' JI3« Tvo3nIlkH S Pozna ume- RADIO 10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne, 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) PRENOS OSREDNJEGA SLOVENSKEGA SPOREDA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 8.55 Poročila, 9.00 Praznični zvoki, 9.30 Živ žav, otroška matineja, 10.30 625 — oddaja za stik z gledalci, 10.50 Zajec s petimi nogami, jugoslovanski mladin. film, 12.15 Pesem soncu in človeku — poje Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, 13.00 Festival revolucija in glasba: M. Gabrijelčič: Preludij v. Ukmar: Starka za vasjo, 13.20 SP v hokeju I: 3 — posnetek iz Miinchna, 14.45 Poročila, 14.50 Bitka na Neretvi — jugoslovanski film, 17.35 Naš kraj: Socefb, 17.50 Športna poročila, 18.05 Kino prihodnosti seje že začel, zahodnonemški dok. film, 18.50 Ne prezrite, 19.05 Zlata ladja: Uspavanka, 19.10 Risanka, 19.15 Cikcak, 19.22 TV in radio nocoj, 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme' 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 D. Šorak: Rade Končar — Ne zahtevam usmiljenja nadaljevanje in konec, dok. drame TV Zagreb, 21.20 Športni pregled, 21.50 Reportaža z nogometne tekme Željezni-čar:CZ, 22.20 Zakaj je Sahel lačen? — I. del dokumentarne oddaje, 23.15 Poročila. 9.15 Poročila, 9.20 F. Milčinski — C. Igor: Butalske noči, lutkovna igra, 9.45 P. Hacks: Šuhu in leteča princesa, predstava Mladinskega gledališča Ljubljana, 11.00 J. Dieti: Colnišnica na koncu mesta, ponov. češko-slov. nadalj., 12.00 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije, oddaja TV Beograd, 12.30 Poročila (do 12.35), 14.55 Zbis O. Grafenauer: Lokomotiva, 15.10 O. Grafenauer — J. Rode: Za devetimi vrati, lutkovna igra, 15.40 Ciganski napevi, 16.10 Pisani svet: Pesniki o otrocih, 16.40 Poročila, 16.45 Španski balet Maria Rosa — I. oddaja, 17.05 Veliko nebo — ameriški film (čb), 19.05 Zlata ladja: Banane, 19.10 Risanka, 19.15 Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19:26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik (za JRT II), 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Iz oči v oči v Neaplju, dokumentar. drama TV Beograd, 21.00 Rdeče rože, glasbena oddaja angažiranih pesmi, 21.50 Poročila. /© ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB TV ZAGREB 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12'00 Kmetijska oddaja, 13.05 Krležin portret Tita, 14.30 Človekova glasba, 14.30 Gremo naprej (film), 17.00 Od daleč — od blizu, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik 20.00 Ne iščem milosti — drama, 21.20 Športni pregled, 21.50 Nogometna reportaža, 22.20 Morje, ljudje, obale, 22.50 Dnevnik 10.00 Poročila, 10.05 Budnica, 10.35 Lepote našega maja, 11.05 Pesmi o maju, 11.35 Dot in kenguru (film), 12.45 Naivnosti, 13.30 Po stezah svobode, 14.00 Copland dirigira Co-planda, 14.55 Vojak in slon (film). 16.10 Dnevnik, 16.25 Nogomet: OFK Beograd — Velež, 18.15 Majski praznik, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pločevinasti bobenj, 22.20 Zabavna glasba, 23.00 En avtor, en film, 23.15 Dnevnik TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 10.00 Religija. 11.15 Kandy, 12.05 Vzgojna oddaja, 14.45 Veseli svet živali, 16.15 Čaranje, 16.55 Pozejdon gre pomagat (film), 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Johannes Brahms. 21.15 Lepi dnevi Drugi program 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.45 Šport. 22.05 Kabaret v Avstriji, TV MADŽARSKA | TV MADŽARSKA 8.25 Naš ekran. 8.20 Z? otroke. 10.40 Ponovitve. 14.40 2a otroke. 15.10 Kosilo, TV •Im. 15.50 Magistrat Kecskemet. 16.30 Rehabilitacija. 16.50 Himalaja, 1. del. 17.55 Portret.' iy.20 Praznično voščilo. 20.00 Pekinški cirkus v Parizu. 21.30 Kodaly: Narodne. 21.40 Okovi H nasmešek, ameriški film za starejše od 18 let. 23.40 TV dnevnik. 7.55 Prenos prvomajske parade iz Moskve. 9.00 Za otroke. 9.55 Prvi maj v Budimpešti. 14.15 Kodaly: Husi. 14.20 Napoved sporeda. 14.50 Nedeljska glasba. 15.45 Krožnik leče, madžarski film. 17.10 Most. 18.10 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Želeli ste. spored po želji gledalcev. 22.05 Športna poročila. 22.15. Poročila. TV KOPER 'MO NOGOMET: Niš: Rad-'rvr\ Hajduk, med odmorom ‘VD novice. 18.30 HOCKEY: . nchen: Svetovno prvenstvo L * ~ Finalna tekma, med odmorom TVD stičišče. 20.00 Z nami pred kamero - Oddaja v Roberto Batteli, garava; “^TVDdanees. 22. lOZgodba I j, pomembna je ta pridobitev, pa pove že podatek, da se zaposlilo 40 delavcev. Gornji Senik dohiteva razvoj tona sn na t^\rniom cnrPTTlinidiO _« šolskega centra v Murski Soboti. Rekordno število 37 tekmovalcev iz delovnih kolektivov Panonija, Blisk, Slovenijaceste-Tehnike in LTV Rogašovci je namreč pokazalo zares veliko teoretičnega znanja iz samoupravljanja, varstva pri delu in strokovnih nalog, kakor tudi pri praktičnem delu v osmih raznih poklicih. Vse udeležence so najprej pozdravili. predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Stefan Pintarič, zatem predsednik občinskega. odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin pri OS ZSS Danilo Sipoš, ravnatelj srednješolskega centra mag. Milorad Vidovič, pravila tekmovanja pa je obrazložil ing. Ernest Kološa. Razen rezkalcev, ki so tekmovali v prostorih Panonije, in brusilcev, ki so tekmovali v LIV Rogaševci, so se kovinarji iz murskosoboške občine pomerili v praktičnem delu tekmovanja v delavnicah srednješolskega centra v Murski Soboti. Uradni rezultati pa’ so tile: Med strugarji je zmagal Franc Zelenko (Panonija) pred Stankom Reckom (LIV) in Stefanom Madjarom (Panonija), med rezkalci Marjan Jeneš (Panonija) pred Brankom Kolmaničem (Panonija) in MilauvU IVVVAUill * ), med V disciplini varjenje REL je zmagal Milivoj Milosavljevič (Slovenijaceste-Tehnika) pred Francem Ferkom in Vinkom Stešem — oba Panonija, pri varjenju MAG Ivan Casab (Panonija) pred Petrom Mantaroskim (SCT) in Stankom Hodoščekom (SCT). Pri piamenskem varjenju se je najbolj izkazal Franc Vegi iz Bliska, drugi je bil Stefan Temlin iz Panonije, tretji pa Franc Gregor iz Bliska, medtem ko je pri varjenju TIG zmagal Zdenko Kovač (Blisk) pred Ivom Soštarecem in Vinkom Sre-žem — oba Panonija. Vsi zmagovalci v osmih raznih kovinarskih poklicih so se uvrstili na republiško tekmovanje kovinarjev Slovenije, ki bo v dneh od 27. do 29. maja na Jesenicah in v Kranju. Občinski svet zveze sindikatov, ki je prevzel pokroviteljstvo nad 'tekmovanjem, je vsem udeležencem predal priznanja, prvi trije v posameznih disciplinah pa so dobili tudi praktične nagrade. Ob koncu uspelega tekmovanja pa je bil Še kulturni program, v katerem so nastopili skupina Presenečenje in recitatorji srednje družboslovnno-ekonomske šole iz Murske Sobote. Milan Jerše Minuli konec tedna so v krajevnih skupnosti Cezanjevci praznovali svoj trinajsti praznik v spomin na dogodke pred 39 leti pri Ribičevem mlinu. V nedeljo dopoldne so na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij podelili bronaste znake OF Marjanu Jurši, Francu Feušu in Francu Novaku. Slavje se je nadaljevalo na Zgornjem Kameščaku z otvoritvijo kulinarične razstave in osrednjo prireditvijo, katere slavnostni govornik je bil predsednik občinske organizacije zveze komunistov Ozvald Tučič. V svojem govoru je poudaril pomembnost današnjega trenutka, naloge vseh samoupravnih, socialističnih in avandgardnih sil za odpravo pomanjkljivosti in krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter o uspehih, kijih je krajevna skupnost Cezanjevi dosegla v minulih letih. V kulturnem programu po slavnosti pa je sodelovalo kulturno-prosvetno društvo Janko Ribič iz Cezanjevec. D. L. Nedolgo od tega so na Gornjem Seniku, največji vasi v Porabju, ki šteje okrog tisoč prebivalcev — večina jih je slovenske narodnosti — pregledali uresničevanje razvojnih načrtov v tej petletki. Spregovorili so torej, kakšne rezultate so dosegli v zadnjih letih in kakšne potrebe še imajo. - O vsem tem nas je na kratko seznanil predsednik krajevne organizacije domovinske ljudske fronte na Gornjem Seniku Martin Ropoš. ,,Najprej velja omeniti dva betonska mosta, ki smo ju zgradili prek Seničkega potoka. To je bilo zares veliko delo. Zdaj imajo domačini dosti bliže z ene na drugo stran potoka, na primer na Janušev breg ali v Soboto. Lahko se vozjjo s kakršnimi koli vozili na njive in v gozdove. Hkrati smo popravili tudi nekatere vaške poti, s katerimi imamo sicer veliko skrbi. Okrog 25 kilometrov jih je namreč. Pri vzdrževanju nam precej pomaga občinski svet v Dolnjem Seniku. Obnavljali smo tudi električno napeljavo, predvsem po glavni ulici, kjer smo tudi uredili ulično razvetljavo.” Življenjske razmere ba Gornjem Seniku so torej iz leta v leto varce z STRAN 20 I spreminjajo n® ^ve b*^' ju * zujejo dr^"1W si jih zgradile m » nOve P^ prihodnje si obet« ( bitve, med ka a 1^° j/ v«a pomen gostiščem, P« » za ^dd11 čki potok (b '«" botjš» P^ mleka v gostiln«^ ^e’ z elektriko m, -ku .jek na Gornjem Se»* osnovni šoli os(ore L, ostale potrebne P oSuo centralno dvoje v Porabju- . s0 tu^' Dokaj 'nmmoa y posameznih zns .jgjdfP Seniku. O tem P« OBČINSKE KONFERENCE SZDL OBČINSKE KONFERENCE ZKS OBČINSKE KONFERENCE ZSMS OBČINSKI SINDIKALNI SVETI OBČINSKI ODBORI ZZB NOV ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA IN DAN OF MURSKA SOBOTA VSEM OBČANOM, DELO VNIM KOLEKTIVOM ORGANIZA CIJ IN USTANOV POMURJA IN JIM ŽELIMO SE MNOGO DELO VNIH USPEHO V NA VSEH TORIŠČIH UDEJSTVOVANJA! SKUPŠČINE OBČIN IN IZVRŠNI SVETI MURSKA SOBOTA GORNJA RADGONA LJUTOMER 1983 LENDAVA i LJUTOMER STRAN 21 DEVIZE BOLJ PO KAPLJICAH V vedno bolj naglašenih izvoznih prizadevanjih zavzema pomembno mesto tudi načrtovana devizna turistična bera.-To velja tudi za pomursko združeno delo, kjer predstavlja gostinsko-turistično ponudbo Radenska s svojimi šestimi tozdi. Kot smo že dejali, si v pokrajini ob Muri od njihovega dela, posebej še v sami turistični sezoni, ki je takorekoč pred vrati, obetamo precej. Na kakšni osnovi so ta pričakovanja, kako so se »ENOTNOST NASPROTIJ« Šest tozdov Radenske, kj skrbijo za gostinsko turistično dejavnost v Pomurju, premore danes skupno okrog 1.500 postelj. Med temi razpolagata z največjimi posteljnimi zmogljivostmi Naravno zdravilišče Radenci (skupno 610 postelj in še 100 zasebnih ležišč) in s hotelom Termal posodobljene Moravske toplice (danes okrog 500, s prenovljenim kampom pa v bodoče 800 ležišč). Ob tem pa razpolagate še s precejšnim številom povsem hotelsko-gostinskih tozdov (soboški Diana in Zvezda, ljutomerski Jeruzalem, radgonski Grozd). Skratka, precej pestra ponudba, kako jo usklajujete? M. Hojnik: Pri nas se zares ukvarjamo z različnimi tipi turizma. Najmočnejši je seveda tako imenovani stacionarni turizem ali zdraviliški, ob njem pa se ptojavlja še izletniški (sindikalni), lovski... Zato si prizadevamo, da bi se vsak tozd specializiral po svoje. Tako je denimo Narav Kakšni bodo »turistični« občutki v jeseni? no zdravilišče že poznano kot zdraviliški center za zdravljenje srčnih obolenj in bolezni ožilja. Moravske toplice se uveljavljajo kot zdravilišče za zdravljenje nealcutnih rev-matskih obolenj in lokomotornih organov. Obe zdravilišči sta članici poslovne skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Ostali, predvsem hotelski tozdi, pa so namenjeni poslovnim gostom in vsem ostalim. Posebej v Diani se uveljavlja lovski turizem. Žal pa 'je ta zvrst še vse preveč odvisna od staleža divjadi, najbolj pa tujim lovcem tudi niso naklonjene domače lovske družine. Iz izkušenj ve- v Radenski gosti nsko-turistič-ni delavci pripravili na »lov za devize«, kaj sami pričakujejo od nje in še o marsičem je stekla beseda z MILANOM HOJNIKOM. referentom zdraviliško-turistične prodaje v Radenski, sicer ne z najodgovornejšim za uspeh gostin-sko-turistične ponudbe, pa vendar, kot pravijo v sami delovni organizaciji, z možem. prek katerega je speljanih največ turističnih niti mo. da bi lahko na račun lova pridobili v jesenskem času, ko je sicer v teh hotelih (ob Diani je to še Jeruzalem) dovolj prostora, le-tega zapolnili z avstrijskimi, italijanskimi in zahodnonemškimi lovci, zato se že povezujemo s Kompasovim loviščem v Zgornjih Petrovcih in »Fazanom« iz Beltince. Lahko trdimo, da so vse naše posteljne zmogljivosti čez vse leto, nekaj več težav je z Jeruzalemom (premajhen za velike skupine in prevelik za majhne) in ob koncu tedna z Grozdom, dobro zasedene, skoraj 60-odstotno. Kako se naši gostinci med seboj povezujejo? Mirno lahko trdim, da vedno uspešneje. Tozdov-ski plotovi se rušijo, kar se najbolj ilustrativno izkazuje v možnostih kompenzacijskega obroka naših' stacionarnih gostov. Organizirano ali individualno lahko kosijo namesto. denimo, v Naravnem zdravilišču ali v Moravskih toplicah v slehernem našem obratu; če seveda poprej odpovejo ta obrok v stalnem objektu bivanja. Pri tem se največkrat odpravljajo v Gardo in na Janžev vrh. To veliko pomeni za goste, pa tudi za naše manjše gostinske tozde. Tovariš Hojnik, seveda pri tem ne smemo pozabiti na Banovce, kjer bodo maja odprli prvi nudistični kamp v Pomurju in kjer ste se sploh naravnali predvsem v kopališki turizem' in si na razne druge izvirne načine trudite pridobiti čimveč gostov in popestriti ponudbo (Zvezdina žganjekuha v vasi Krpliv-nik na Goričkem in še kaj). Pa spregovorimo še o bližajoči se turistični sezoni. Lani ste v Radenski zabeležili v primerjavi s prejšnimi leti bolj borna gibanja turističnega RADENSKA PRED TURISTIČNO SEZONO ____ • - _ prometa. To še posebej velja za nočitve tujcev, ki jih je bilo manj, kot ste načrtovali. Znano je. da v strukturi gostov prevladujejo domačini, pa vendar ste, še posebej v Moravskih toplicah, naravnali svojo ponudbo predvsem za tujce. Kako kaže letos, oziroma kakšni so rezultati v prvih treh mesecih? ZAMUJENO SE TEŽKO NADOKNADI M. Hojnik: V prvem trimesečju smo dosegli razmeroma ugodne rezultate. Tako smo v tem obdobju zabeležili 48.000 nočitev, kar je za okrog 5 odstotkov več kot v enakem času lani. Tujcev je prenočilo 11.200 ali 22 odstotkov več kot v tem času leto poprej. To je sicer, skupno za 4, v tujskih nočitvah pa za 2 odstotka-manj kot smo načrtovali, vendar menim, da se že lahko sprašujemo, če nismo načrtovali prenapeto. Zakaj izpad lani? Zagotovo je to dobršen del tudi posledica objektivnih okoliščin — ukrepov naše zvezne vlade — pa tudi subjektivnih. V Moravskih toplicah smo lani intenzivno gradili nov hotel. V naravnem zdravilišču se je poznalo, da smo tudi doma kot drugod pričeli varčevati na področju zdraviliškega varstva. Bilo je manj službenih poslovanj in takorekoč je poslovni turizem povsem usahnil. Na slabši obisk tujcev iz zahodne Evrope pa so vplivale recesije v teh deželah in politična vnema v teh državah, da naj preživljajo počitnice doma, pa seveda izjemno zaostrena konkurenca predvsem naravnemu zdraviliščuobkopicizdravilišč s podobnimi indikacijami v zahodni in izjemno konkurenčnimi v vzhodni Evropi. Največ pa smo. roko na srce krivi sami. Pred leti smo zaradi izjemnega zanimanja domačih gostov — na naše zdravilišče se je čakalo tudi do pol leta — povsem zanemarili tujski turizem. Domači gostje so izrinili tujce. Danes, ko so potrebe drugačne, pa smo zategadelj v precejšnji zamudi. V turizmu je težko nadoknaditi zamujeno. Spreminjanje strukture gostov je dolgotrajen proces, ki'* traja najmanj pet let. In kako ste pri vas zastavili ta korak in ali že žanjete sadove? M. Hojnik: Da se povrnem še na letošnje tujske nočitve. Moram poudariti, da je bilo vse do 20. tega meseca počitniško naselje v Moravskih toplicah zaprto. Na zadnje vprašanje pa bi odgovoril takole: V Radenski je akcija za pridobivanje večjega števila tujih gostov stekla predlani. lani pa smo v ta namen storili prve konkretne korake. Največje evropske agencije so nas intenzivno vključile v svoje programe. V tej akciji pa smo se povezali tudi z domačimi turističnimi agencijami: Kompasom. Putni- kom. Generalturistom ... Te propagirajo našo gostinsko-turistično in zdraviliško ponudbo na bolj oddaljenih trgih zahodne Evrope, sosednje trge — predvsem Avstrijo — pa »obdelujemo sami«. Mislimo, daje takšna politika pravilna, saj nam ta način privarčuje precejšnja sredstva. Kar se tiče odziva, je že opazen. Sicer še ni zares velik, vendar smo se že uvrstili v kataloge hajvečjih evropskih agencij (IKD Miinchen. DER/ABER Frankfurt. ADAC ...) pa tudi v programe manjših zasebnih prevoznikov. Ali bo to zadostovalo za realizacijo letošnjih, obsežnih planskih ciljev? V Radenski ste letos načrtovali skupno 322.100 nočitev, od tega kar 98.000 nočitev tujcev. To je skupno predvidoma 9.9 od,-stotka več kot lani, pri nočitvah tujih gostov pa celo 28,6 odstotka. Znano je namreč, - da se pravica do zdraviliščne-ga zdravljenja vse težje uveljavlja doma, da o tujini ne govorimo. Vi pa ste. kljub temu, da število individualnih gostov —. samoplačnikov narašča. vezani na agencijski turizem. Kako so v Radenski pravzaprav stekle priprave, kaj ste že ali še boste storili, da bi privabili v Pomurje čimveč tujcev? V VSAK LOKAL NEKAJ NOVEGA M. Hojnik: Zavedamo se, da bo zadovoljstvo gostov, s tem seveda tudi obisk, najbolj odvisno od počutja. To pa bo dobro le s celovitejšo Lani še v Banovcih takole — letos že brez ... ponudbo. Tako so v naravnem zdravilišču že prišli do spoznanja, da ne velja nastopati zgolj z zdravstvenimi storitvami. Tukaj vsem, ki ne prihajajo zgolj na zdravljenje, vse bolj nudijo možnost rekreacije. in to aktivne, pa tudi povsem načrtovane programe, za katere je zadnje čase med zahodnimi agencijami največ povpraševanja. Pri razširitvi ponudbe smo največ storili v Moravskih toplicah. kar se je izkazalo po zanimanju, ki so ga zanje pokazali minuli turistični sejmi v Stuttgartu, Celovcu in v Miinchnu. Sloves te vode je v zahodni Evropi že precejšen. Gostje so od tod vselej odhajali zadovoljni. Tudi cene, deviznih ne spreminjamo od leta 1981, izjema je seveda novi hotel Termal v Moravskih toplicah, so dokaj zmerne. čeprav ponekod glede na Radenci za turiste DA — kaj pa okolica! konkurenco malce višje. No, da se povrnem na ponudbo v teh, za nas »devizno najbolj plodnih toplicah«; namenjene so vsem, tistim, ki iščejo v njihovi vodi več zdravja, kot tudi povsem izletniškim turistom. Dosti je enodnevnih izletov in ravno pri teh se najbolj pozna čakanje na meji. V Moravskih toplicah so popolnoma obnovili kopališki del. gradijo teniško igrišče in urejajo travnate površine. primerne za igre z žogo. Zaposlili pa bodo tudi človeka, ki se bo z rekreacijo z gosti ukvarjal poklicno. Kot vidite, menimo, da je za prijetno počutje za goste najbolj pomembna rekreacija. No. že lani je zaživela skupna kolesarska akcija Radenske. Roga in Nedeljskega .dnevnika za kolesarjenje po vseh treh pomurskih kolesarskih poteh, v Banovcih, Radencih in Moravskih toplicah imamo’ tudi izposojevalnice koles.. . Vsekakor pa je tudi tokrat naš moto: »V vsak lokal nekaj novega«, pa naj si bo to samo nova hrana ali pijača. Kaj pa zunajpenzionska ponudba? Znano je, da tudi v Pomurju še ne znamo vnovčiti vsega, kar ob penzionskih storitvah še premoremo. Predvsem gre tu za lepoto pokrajine, bogate z naravnimi lepotami... številnimi jezeri, mlini na Muri in še čem. Kaj je storjenega pri tem? M. Hojnik: Žal zelo malo ali skoraj ničesar. Vendar sem prepričan, da to ni le, stvar Radenske. Kaj je za to storila pomurska turistična zveza, kaj so storila posamezna turistična društva ...? V Pomurju takorekoč ne premoremo lokala, ki bi bil odprt po 22.00 uri. kakšne • mn ' spominke PonU^i-ih t°P^ cem ... V Moravski^ cah so se sl0eL P oda t°l tilovskimi loncarj j 0 le osamljena la^ 1977. leta ko pj turistična zvezi spekt Pomurja, nisn asjet li koraka naprej-prevelik zalogaj* s po pa izdelavo Prok p vatij nudbo Radenske’ čiti tui bomo poskusih vkljJ. kijv Integral. Venadtupoznal IVANA KERČMARJA, Nemški in n^ar-ni avtomobilov audi, sicer pa doma s Hodoša! 'udi več visok 'h CaSop'si so 0 nJem ze voliko pisali, prejel pa je '^en nje se u ‘ ,na^ra^- P tovarni je še vedno uspešen, a tudi na različnih področjih. Kot aktiven član Vm, učenček0 POma%a SVOP ^en' Pri °'roški folklorni sku-^^anantreč f ^‘skujejo dopolnilni pouk iz slovenskega “° Us,anovitv domače plese, morda pa bo prišlo tudi u^ležiltudi n ° £ orne sPuP‘ne odraslih. Ivan se je v ta namen v Moravcih g Ranega seminarja v Škofji Loki. Zenasrečanju Naš roj °^° mogoče nastopili. ki jg ne more tudi brez športa. Vodi avto-moto Paso na tekm'Cer llradno $e n'so ustanovili, že trikrat zapored >>Pa tudi^r^11 ^ne Bavarske osvojili prehodni pokal, kovanjih lJard rad 'gram, kjer prav tako sodelujemo na ko ^ed 'P? se nam‘zni tenis me zelo privlači.« N^ANj^^a/bolj navdušenimi kegljači pa je TONE ^amoš/va ’ Se. v tem športu udejstvuje v okviru društve-br^iČni k °, lu^'!zven njega. Uspehov je bilo že precej, tako Vp^u/ein k \.jpni konkurenci. Še posebej težko pa vselej a ^Portr, la^Pi klub Čarda-Radenska, s katerim so na-e ln Prijateljske stike. nam dejali udeleženci našega srečanja. Istočasno pa je beseda stekla o uspehih in rezultatih, na katere je Lastovka lahko ponosna. To pa je bolj pomembno kot vse ostalo. Poleg kulturno-zabavne in športne dejavnosti naših delavcev posebej skrbijo tudi za najmlajše, ki so sredi tujine še najbolj ogroženi v tem smislu, da se ne naučijo svojega materinega jezika in da ne spoznajo dovolj, kaj je to ljubezen do domovine. Zato v okviru društva posvečajo veliko skrb temu, naj bi starši svoje otroke vpisali k dopolnilnemu pouku iz slovenskega jezika, za predšolske otroke pa so celo organizirali lastno malo šolo. In da bi otroci lahko pokazali, kaj se naučijo, so jim namenili tudi poseben prostor v društvenem glasilu, ki se prav tako imenuje Lastovka, nastopajo pa tudi na raznih prireditvah. »Nenazadnje vključujemo otroke tudi v športne dejavnosti, kjer so nekateri pravi talenti in so dosegli že vidne rezultate na raznih - tekmovanjih,« je dejal naš prvi sogovornik, predsednik Lastovke MIROSLAV KOKALJ. — Kako pa ohranjate vezi s pokroviteljem, to je ZVONE KOKALJ TONE KRANJČAN —BOJAZEN ZA DELO?— Pred leti so tuji delodajalci skorajda mrzlično iskali delavce. Tako rekoč so jih čakali na kolodvorih. Zdaj, ko je tudi precej Nemcev brez dela, bi se jih seveda radi rešili. V najslabšem položaju so turški delavci, pod določenim pritiskom pa so tudi naši delavci. Dogaja se celo to, da tudi gradbena podjetja odslej tudi za pomožna dela zaposlujejo v glavnem samo Nemce, kar je bil prej zelo redek primer. Položaj se je torej precej spremenil in na žalost poslabšal. » Vendar mi se ne damo kar tako. To smo dokazali tudi v primeru firme Telefunkeri, ki je pred kratkim odpuščala tudi naše delavce. Vložili smo tožbe pri nemškem sodišču in domala v vseh primerih smo uspeli. A li so morali odpuščene delavce vzeti nazaj ali pa jim dati večjo odpravnino,« nam je povedal Zvone Kokalj, ki opravlja v Ingolstadtu delovno mesto socialnega delavca za jugoslovanske zdomce. občinsko konferenco socialistične zveze v Murski Soboti? nas je še posebej zanimalo. »Najprej bi rad povedal, da smo s pokroviteljem zelo zadovoljni, saj nam je občinska konferenca socialistične zveze iz Murske Sobote nudila pomoč že kmalu po ustanovitvi. Zdaj nam redno pomagajo pri naših prireditvah, tako da nam zagotovijo nastope kulturnih skupin iz soboške občine. s čimer so prireditve kvalitetnejše in tudi privabijo večje število ljudi, skupaj pa vsako leto organiziramo tudi Srečanje lastovk v Pomurju. to je shod zdomcev in izseljencev. Deležni pa smo še drugih oblik pomoči, kot so slovenske knjige, kasete, plošče idr.« V tej zgradbi (pri pivovarni Nordbrau) so klubski prostori Lastovke. Dokaj veliki so in lepi, vendar morajo zanje plačevati drago najemnino. Za delovanje zberejo okrog 90 odstotkov lastnih sredstev. (Foto: J. G.) Znanje slovenščine koristi, a ne moti franc Škrinjar Na žalost je že precej slovenskih otrok, ki živijo v Ingolstadtu. pa ne obiskujejo dopolnilnega pouka iz slovenskega jezika. »Starši mislijo, da bi bili njihovi otroci zaradi tega 'preobremenjeni in da bi jih znanje slovenščine motilo v nemški šoli. Dognano pa je. da tisti otroci, ki bolj obvladajo materin jezik, so tudi v večini primerov uspešnejši v nemški šoli.« Kdo drugi bi nam lahko to povedal, če ne OLGA KERČMARJEVA. ki je v Ingolstadtu učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka. obenem pa v okviru društva Lastovka vodi tudi malo šolo. »Dopolnilni pouk imamo sedaj na eni šoli, v bližini tovarne Audi, kjer stanuje tudi največ naših delavcev, tako da Qtroci nimajo daleč v šolo. V tem šolskem letu jo obiskuje 76 otrok. To je seveda premalo. Na ' ‘ost nekateri otroci govorijo samo nemški, vendar temu so spet krivi starši. Mislim, da ni pomembno, -ali bomo ostali v Nemčiji ali pa se vrnili, vsak Slovenec bi moral biti ponosen na to, da zna govoriti svoj materin jezik, da pozna in spoštuje svojo domovino ...« Za igro že pripravljeni, zbor pa? Želja, da bi člani društva naštudirali kakšno odrsko delo, je prisotna že dalj časa. To je seveda zahtevna naloga. sredi tujine pa še toliko bolj. Naposled seje opogumil FRANC ŠKRINJAR. »Tekste že imamo, prejeli smo jih iz Sloveni je, in zdaj bom poskusil sestaviti ekipo. Najprej bomo naštudi rali kakšno enodejanko, kasneje pa morda kaj bolj zahtevnega.« Franc in domala vsi so tudi navdušeni pevci in radi bi ustanovili zbor, toda kdo naj bi bil pevovodja? Zaenkrat še niso našli nikogar, ki bi bil pripravljen voditi pevce. JOŽE GRAJ portreti: Jani Hanč. LJUBLJANA PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE TOZD Proizvodnja bivalnih enot TOZD Proizvodnja nadgradenj . 1^ ..PLETILSTVO" Prosenjakovci A a6 Ve/-TEKSTILU Ljubljana, tozd ..PLETILSTVO" Prosenjakovci X. n bili njihovi izdelki čimboljši, čestitamo vsem omurja ob prazniku dela — 1. majul TOZD Avtotrgovina-servisi GORNJA RADGONA n.sol.o. Čestita delovnim ljudem Pomurja ob prazniku dela - 1. maju! 63X0 Gornja Radgona Trg svobode 10 ™ : 069174^1 OBRTNA ZADRUGA „14" OKTOBER" GORNJA RADGONA izdelavo kvalitetnih kovinskih cistern, J Z ^Stita^!a L maiu pem ., m Pomurja! 1983 Poslužujte se storitev in proizvodov, ki vam jih nudi „14. OKTOBER" s svojimi člani za področje agro-kompleksa. Energetski program .____. Interaktivno orientirani mikroračunalniški sistemi za kmetijsko proizvodnjo Mikroračunalniški sistemi za proizvodnjo Obrtna zadruga posreduje, živilsko predelovalno organizira in izvaja in obrtnih storitev, preko svojih članov: različne vrste instalacijskih vse vrste gradbenih in zaključnih del v gradbe- ništvu. kovinske konstrukcije, izdelava in montaža različnih počitniških in vinogradniških hišic, razmnoževanje in priprava tiskovin, storitve z gradbeno mehanizacijo in avtoprevoz-ništvo, druge storitve po dogovoru. STRAN 23 ne zgodi se vsak dan mesece na Atlantiku Pred dobrim tednom dni je svetilničar Charlie Boyle na otoku Arranmore pred severozahodno obalo Irske zapazil bradatega, hudo izčrpanega možakarja v oranžnem reševalnem jopiču, ki se je stiskal ob steno svetilnika. Ves začuden ga je vprašal, kdo vendar je in od kod se je privlekel na samotni otok, nakar mu je neznanec odgovoril: »Sem Waxne Dickinson in pravkar sem preplul A tlantik.«' Na čereh irskega otoka se je tako končala ena najbolj čudnih plovb preko A tlantskega oceana. Skoraj pol leta, točno 142 dni, je trajala moderna odisejada samotnega lovca na nenavaden svetovni rekord. 39-letni nezaposleni računalniški tehnik Dickinson se je namreč odločil za nevaren in tvegan podvig z željo, da bi ga postavili na častno mesto v knjigi rekordov kot človeka, ki je preplul A tlantik v najmanjšem plovilu doslej. Na pot se je odpravil v zares skromnem čolničku. Dolg je bil vsega 271 cm in na zunaj bolj podoben zaprti kopalni kadi kot pravemu čolnu. S floridske obale na ameriški strani Atlantika je. odplul 30. oktobra. Sredi novembra so ga opazili že precej daleč na odprtem morju, potem pa je velikanski val odplaknil s krova njegovega čolnička kratkovalovni radijski oddajnik in krmdno napravo. Tako je bil samotarski pomorščak prepuščen na milost in nemilost atlantskih valov. 25. januarja so ga zapazili 750 milj od Nove Foundlandije, nato pa se je sled za njim izgubila. Imeli so ga za mrtvega. No, hrab i možakar se ni dal. Ob mesnih konzervah. dobri zalogi pitne vode in visoko beljaka Inskega zrna, s katerim se je večidel hranil, je kluboval naporom in dolgotrajni samoti. F plovilu mu- je ostal kompas, ki mu je kazal, da ga valovi le nosijo v želeni smeri, in to mu je dajalo notranjo moč. Strahoviti samotnosti pa je bil kos z dolgimi samogovori. Hlad ga je začel opozarjati. da ga je zaneslo proti severu in da se bo njegova pot končala. Mislil je že tudi na smrt, ker je bil do konca izčrpan. Sredi spanja ga je vrglo na otoček Arranmore. Njegova ladjica iz plastike, ki ji je nadel ime Božjo solza, se je na čereh začela lomiti. Bil je zadnji trenutek, da jo po dolgem drugovanju zapusti. Nekako mu je uspelo, da se je splazil na obalo, preplezal sto metrov visoke obalne pečine in prepešačil poldrugi kilometer do svetilnika. kjer ga je našel svetilničar. Bojte se Hartmannovih vozlov Medicinska znanost je bogatejša za novo vejico, ki je pognala na njenem starodavnem deblu, čeprav vsem medicinskim strokovnjakom niti ni prav, da takšne vejice poganjajo na svetem deblu medicinske znanosti, saj imajo take poganjke bolj za sleparije kot znanstvene dosežke človeškega razuma. Gre za geobiologijo, katere ustanovitelj je nemški zdravnik Ernst Hartmann. Geobiologija je zasnovana na predpostavki, da človek negativno reagira na določenih krajih in da lahko celo zboli, če se dalj časa nahaja v tako imenovanih eeopatskih predelih, to nad geološkimi razpokami, vodnimi plastmi in podzemnimi izviri, sloji določenih mineralov, nahajališči plina ipd. In še več, možno je, da so tudi mikro lokacije, kjer se nekatere bolezni najhitreje razvijajo, m v skladu s tem geobiologi govorijo o hišah in ulicah raka ipd. Tem točkam pravijo Hartmannovi vozli, ki so v bistvu sečišča nevidne mreže, ki objema ves naš planet. S posebnimi napravami geobiologi določajo, kje so Hart-marinovi vozli. Zanimivo je, da so ugotovili, da so v starih svetiščih prostor za najsvetejše in duhovnika vedno postavili na najbolj nevtralno točko, v sredo pravokotnika, omejenega s Hartmannovimi vozli. Nekaj poskusov, ki sojih izvedli Hartmann pa tudi drugi raziskovalci in pripadniki te mejne znanstvene panoge, kažejo, da v vsej stvari nekaj bo. Poskusne miške so hitreje, obolevale in imele večjo smrtnost zaradi tumorjev. če so se njihove kletke nahajale točno na Hartmannovih vozlih, medtem ko so miši, katerih kletke so bile na nevtralnem polju, počasneje razvijale tumorje in v primeru zdravljenja imele več uspeha in možnosti za preživetje. Poskus so opravili s 24.000 mišmi. Podobne poskuse so opravili tudi z rastlinami. Pri grahu, koruzi in pri žitaricah so opazili porast težav pri rasti, če so rastline gojili na geopatskih predelih. Zanimiv je poskus francoskega zdravnika dr. Regnauta. kije pri nekem bolniku našel 4 in pol milijona rdečih krvničk in 14 odst, levkocitov v prostorskem centimetru, ko pa je istega bolnika prestavil na mesto Hartmannovega vozla, je ugotovil porast levkocitov in skoraj za pol milijona manj rdečih krvničk. Ljudje še premalo vemo o pomenu teh vozlov, zato se ne oziramo dovolj nanje, menijo geobiologi. Živali pa zanje dobro vedo. Ugotovili so, da ptice, psi in konji nikoli ne izberejo mesta za spanje ali gnezdenje na Hartmannovem vozlu. Preprost nasvet, če kdo verjame v te še tako dvomljive in ne' dovolj preverjene ugotovitve: poglejte, kjer najraje dremata domača mačka ali pes, kadar sta v hiši — tam zagotovo ni Hartmannovega vozla. Najbolje je, da posteljo postavite tja. Za vsak primer. Edson Arantes do Nascimento, ljubiteljem nogometa bolj I poznan kot Pele, eden najboljših nogometnih igralcev vseh časov in njegova 19-letna zaročenka Xux, ki pravi, da leta niso važna ... Neki gasilec in nekadilec iz ameriškega Milwau-keeja nosi pri sebi poseben sprej. Čim v zaprtem prostoru kdo preveč kadi, spusti proti njemu oblaček smrdljivega vonja, ki sili tudi h kašljanju. XXX Pred Kolumbovim prihodom v Ameriki niso poznali poljske miši in vrabcev. Miši so kot »slepi potniki« prešle čez Atlan- tik, vrabce pa so pripeljali tja namerno, da bi uničevali insekte. Za povračilo je Evropa iz Amerike dobila, koruzo, tobak in — sifilis. XXX Do petdesetega leta starosti popije človek okoli 15 tisoč litrov tekočine. XXX Iz toplih krajev v Aziji in Afriki se v Evropo vrne kakšna četrtina ptic manj kot jih je v jeseni odletelo tja. Ali poginejo, ali pa so žrtve roparic in tudi ljudi. — Kako naj to razumemo? „Ukrep družbenega varstva je začasen. V obrazložitvi je bilo poudarjeno, da gre pri uvajanju tega ukrepa zgolj za sanacijo razmer v tozdu, ki se vlečejo že vrsto let, in sicer v glavnem zaradi zastarele miselnosti v vodstvenih strukturah v posameznih oddelkih, kjer je še vedno prisotna obrtniška miselnost in zaradi katere so bila vsa prizadevanja vodstev za sanacijo razmer v tozdu Mizarstvo (v Ljutomeru — op. p.) brezuspešna. Ob vsem tem pa so družbenopolitične organizacije izrekle vso pohvalo dosedanjemu direktorju Rudiju Severju za njegovo delo, saj je v enem letu dokazal, da se z dobrim gospodarjenjem in marljivim delom da dosegati dobre rezultate." Logika, pomagaj! (Citat je iz Vestnika, št. 16 od 21. aprila 1983) — Ste že slišali za dinarske čeke za tujce? Ali jih morda videli? Naši vrli trgovci, serviserji, obrtniki in drugi poslovneži si očitno požvižgajo nanje, saj bi jih sicer sprejemali kot plačilno sredstvo, ne pa, da se pretvarjajo, kakor da so jim španska vas. Ta ,.španska vas" je bila namreč legalizirana že s prvim januarjem letos. — Po fabrikah se morajo znajti: ker ni možno ,,pomnoževati" službenih avtomobilov, si pomagajo z Rent a car in ker ni možno povečevati reprezentance, zaračunavajo „ma’stne" najemnine za sestanke, seje ipd. -brž- DLAKE CVohuni iz vesolja Kdaj so poslali Američani prvega umetnega vohuna v orbite? Načrt za preiskavo zemlje iz stratosfere je dozorel v ZDA l. 1956. Čez tri leta. I. 1959. seje prvi »Discover« — Odkrivalec dvignil v višino 36.000 metrov. Potem so začeli krožiti nad Pacifikom lovci na te »metulje«. Posebna letala so skušala ujeti ogromne mreže padal, na katere je bila obešena 10 kg težka kapsula discoverja. Seveda seje tudi zgodilo, da so prišle te kapsule v napačne roke, zlasti v začetku. Uporabljanje tipa špijo-nažnega letala U2. ki ga je zbil na zemljo sovjetski Mig 21. so uporabljale ZDA do leta 1956 in deloma tudi pozneje. Ruski tehniki so iskali štiri leta »odgovor« na ameriško zračno špijonažo. a ga niso našli, pač pa jim je uspelo zaključiti poglavje ameriških špijonažnih letal U2. Pilot znamenitega letala U2 je bil kapitan Francis Gary Powers. Imelo je nalo- tek <1 aprila 1^0 sp poslali "v ' zrlk svoj satelit s pesmijo »vzho J Malo naprej od bival*3 profesorja Klasa je denčna vasica, kater spominja na staro E P Imenuje’se Vienna- Nekaj hiš se izgublja med dr J V teh hišah prebivajo We ki imajo skoraj vsi n avtomobile. Vse naoW uho m mirno. Poiskal eJ-hišo V ictorj a M archeg je bil pomočnik direK JCIA 14 let. Potemni naveličal, pa so mejše izbiro drugo, odg 0 mesto ali pa . P* Izbral sije PfkSJ”’nN'jeeoVO Zdaj piše knjige- W j(( prvo delo »Plesalec > ni ugajalo njegovim ua jalcem. Drug0jaiihzalož' CIA« je še v pred^11"/ že nika (menda je me izšla). Avtorje mora^ stili samo najbolj Ly skrivnosti PeH^j^odkii11 pa so lahko razni d g zgodbe. Iz te knjige e e- ....— — m — - kdo je odskočil s padalom. Toda stranke'v Italiji- o na on tega v paniki ni storil, je bil predviden u va. Rusi so prijeli njega in Cipru. Zanim ivo je oe 0. letalo, oziroma zbitine. Ru- nje življenja mo^^y Pa ski tehniki so iz zbitin re- huna: življenje ob go uničiti letalo, preden bi Zračni vohun U2, ki ga je zbil sovjetski mig 21 konstruirali U2 in dognali vse njegove skrivnosti. Potem pa je 31. januarja 1961 s Punte Arueio, v Kaliforniji, odletel v stratosfero SAMOS (Satelite and Missile Observation System) z možnostjo dviga 150 do 500 km. opremljen s fotoaparati. Filmal je površino 200 km po širini in 3.000 km po dolžini. Še en korak, pa se bo pojavil na nebu satelit, ki bo lahko dognal, kaj se dogaja v SZ. Problem je bil rešen aprila 1968: US Army je pognala v. zrak dva satelita »re-lais«. enega severno od ekvatorja, enegajužno. Imela "sta »pregled« nad SZ in Kitajsko. V treh sekundah sta lahko obvestila sprejemne baze o. event, oboroženem padu na ZDA. Decembra istega leta je sledil prvi praktični poskus informacije: v dveh minutah 52 sekundah je bil poveljnik ameriških sil Pacifika obveščen. da je eksplodirala na Kitajskem vodikova bomba. Že čez dve minuti je isto novico ponovil satelit Midas 83 A. •Profesor Klass’ je govoril samo o ameriških vohunih. Seveda pa obstajajo tudi sovjetski vohuni, saj tečeta oba sistema vzporedno, zamenjana so samo imena. Obojni, vzhodni in zahodni vohuni pa napovedujejo vsako minuto, kaj se dogaja v nasprotni hemisferi. Sovjetski zračni čuvarji se imenujejo Vostok — Kozmos. Opazujejo lahko Kitajsko prav tako kot ZDA. Zanimi-vopri ruskih satelitih je to. da nekateri odvržejo kapsule. ki sledijo čez nekaj dni matičnemu satelitu v nižja orbito. Potem pa izginejo. Lela 1970 so Rusi poslali \ vesolje svoj 140. satelit-vohun. Američani pa 145. Pa tudi Kitajci so stopili v ;e l tudi v družini- « niče' ženo, ki ne sme nt^ ga sar izpraševati- ^^iig-pokliče telefon iz vzatne tona, kako .on vstan^ C1 kovček, vrže vaj bl kaj ter molči. {u r,p dobri letalc'1 ziaVaf^ posvečajo r afjj. s1’ sem in to tog'‘ wa-no zelo iskan' ^ji mm (paljeP' VESTNIK« STRAN 24 vsakogar nekaj VZNEMIRLJIVA IGRA Z OGNJEM Je lahko otrok sam doma? I Nekateri Otroci so »zreli« 1 Pri sedmih letih, drugim je j potrebno nadzorstvo pri dese-I lih. Pravila, ki bi veljala za ! vse, torej ni. Kako bomo i vedeli, kdaj si upamo pustiti ' otroke same doma? J Opazujete ga. pravi psiho-! Mu lahko dopoveste, kaj Mie in kaj ne in zakaj ne? Je ubogljiv’ Preizkusite ga, na-iprej s čisto kratko odsotnos-in to večkrat, potem počasi podaljšujte odsotnost. In kdaj ga lahko začnemo tako preizkušati? Okrog pe-iega. šestega leta, pravi psiholog. Če imamo telefon, ga tiar " 'oliki 'o s,ar otrok že zna Pustite varno (zdravila in čisti la nedosegljiva, nevarno orodje pospravljeno itd), otrok v njem ne sme biti zaklenjen, ne da bi se mogel sam odkleniti. Se nekaj Je pomembno! Drugače je. na primer, če pustimo otroka samega doma ali v družbi bratcev in sestric ali prijateljev. Družba lahko zadevo olajša — ali pa zaplete! Najdejo se bratje in sestre, ki se tako prepirajo in tepejo, kadar so sami, da jih ni mogoče pustiti, ker bi utegnili sebi in stanovanju storiti kaj hudega. Starši, ki opazujejo svoje otroke, to kmalu spoznajo. Potem . so večji otroci, ki so povsem zmožni paziti na manjše in jih krotiti, ker prevzamejo nekakšno odgo varnost zanje in- jih manjši ubogajo. V drugih primerih pa se večji otrok, kadar je sam z manjšim, nekako »pomanjša«, da je onemu enak — in potem sta »nezrela« oba. Če moramo pustiti otroka samega se stvar dodatno zaplete, ker bi ga utegnilo biti strah. Predvsem mora otrok že biti vajen ostajati sam podnevi, preden pustimo samega ponoči. Pa tudi, če se podnevi kar dobro znajde, mu bo najbrž zvečer neprijetno. Kako pomagati? Nekate-ri psihologi svetujejo, da povabimo v takem primeru kakega otrokovega prijatelja, morda malo večjega. Tako kot pečenje nad žerjavico je tudi flambiranje mikavna in vznemirljiva igra z ognjem: ko pripravljamo jedi, hkrati ustvarjamo tudi prijetno razpoloženje. Kuhanje postane zabava in predstava, paša za oči in kasneje seveda užitek za želodec. Medtem ko lahko , pri pečenju na žaru sodeluje vsa zbrana družba, je flambiranje bolj predstava, v kateri odigra gostitelj ah gospodinja glavno, solistično vlogo. In vendar flambiranje ni nekaj", česar se ne bi mogli naučiti. Če želimo očarati goste s svojimi kuharskimi spretnostmi, bomo morali najprej seveda vaditi, da nam bo šlo flambiranje zares gladko od rok. Teoretično lahko flambiramo prav vse jedi — od mesa do rib, sadja, malih palačink-in velikih gosjih pečenk. Iz praktičnih razlogov AVTOMOBILIZEM Alkoholni maček — kaj je to? Lahko rečemo, da je to posebno obdobje, ki nastopa po prekomernem pitju. Značilno zanj je, da je količina alkohola v krvi zelo nizka ali je celo ne zasledimo, medtem ko je alkohol še vedno prisoten v- tkivih in osrednjem živčevju. Po zaužitju je največja količina alkohola v prebavilih, znatno manjša pa v krvi, najmanjša pa v tkivih in osrednjem živčevju. Čez določen čas se zmanjšuje njegova količina v prebavilih, povečuje pa v krvi in tkivih. V naslednjem obdobju alkohol praktično izgine iz prebavil in vrvi, zadržuje pa se v tkivih oziroma deluje na osrednje živčevje: to stanje imenujemo „alkoholni maček”. „Maček” predstavlja zmes žeje, glavobola, utrujenosti, dražljaja na orunanje, živčnosti, razdražljivosti, drhtenja rok, zabuhlih vek in rdečice obraza. Ugotovljeno je, da ,,maček” vpliva na voznike tako, da zmanjšuje njihovo sposobnost za vožnjo. Gre namreč za posledico spre-niemb v razpoloženju in duševnih zmogljivosti ter na vrstospremembv delovanju osrednjega živčevja, oči in ravnotežnega organa. ,,Maček” torej zmanjšuje sposobnosti za vožnjo, čeprav pri takem človeku ne uggtpvimo več alkohola v krvi, deluje pa še v tkivih. Ker vemo, da se količina alkohola v krvi zmanjšuje počasi, približno za 0,1 promila na uro, bi to morali upoštevati. Vsaj toliko ur po zaužitju alkoholnih pijač ne bi smeli sesti za volan, kolikor alkohola (v promilah) smo zaužili. pa flambiramo samo tiste jedi, ki postanejo zaradi izgorelega žganja še boljšega okusa — to je navsezadnje tudi naš namen. Osnovni pripomočki, ki jih potrebujemo za flambiranje, so: I. Malo višja ponev s pokrovom, najboljše je, če ima notranjost prevlečeno s pocinkanim bakrom ali če je iz nerjavečega jekla. (Seveda lahko za začetek kupimo tudi cenejšo in preprostejšo ponev.) To ponev uporabljamo samo-za flambiranje! Če smo zelo navdušeni za flambiranje, potem si omislimo kar dve ponvi: eno večjo in eno manjšo. 2. Za flambiranje pri mizi bomo potrebovali majhen kuhalnik, lahko je to plinski ali špiritni gorilnik. 3. Potrebovali -bomo, tudi zajemalko, majhno kozico ali pa džezvo z dolgim ročajem, ki je sicer/te uporabljamo. V tej posodi bomo segreli odmerjeno količino alkohola, lahko nad plamenom, ali pa v vodni kopeli. 4. Vžigalice? Raje ne! Če bi ho-, teli prižgati alkohol z vžigalico, bi jo morali pustiti najprej goreti, da bi izginil neprijeten vonj po žveplu, pri tem pa si še opekli prste. Boljši predlog: ko smo že vajeni flambi-ranja, zadostuje, če ponev z vsebino in z ogretim alkoholom malo nagnemo; nad plamenom iz oorilnika se ho mkoi vnela vsebina ponve. Praktičen in priporočljiv pa je kos sesukanega papirja, posebno takrat, kadar je ponev precej polna in bi jo težko nagibali. 5. Prav nam bo prišla tudi grelna plošča, na kateri bodo jedi ostale vroče. Lepo je, če si omislimo sklede in skodelice, ki se ujemajo s ponvo in v katerih prinesemo na mizo riž, krompir in solate. Slo pa bo seveda tudi brez takšnih izbranih posod. Za tiste, ki ljubijo popolnost, bo nemara prikladen voziček za flambiranje. Na takšnem vozičku so vdelani in pripravljeni vsi pripomočki, ki jih-bomo potrebovali — od gorilca do steklenic in posod. Marsikdaj pa seveda lahko flambiramo tudi brez vseh zapletenih in dognanih pripomočkov. V receptih je zapisano, kaj zares potrebujemo in brez česa lahko shajamo. Pečeno meso lahko na primer odlično flambiramo na velikem pladnju ali d»ski, alkohol pa nalijemo v zajemalko in ga ogrejemo nad gorečo svečo. Nikoli ne flambiramo s čistim alkoholom. Čisti alkohol ali špirit vsebuje od 70 do 90 odstotkov alkohola. Večino jedi lahko flambiramo z močnim (56 odstotnim) rumom, ki rad in lepo gori, njegov okus pa se ujema z vsako jedjo. Kaj je torej flambiranje? Nič drugo kot prelivanje jedi z gorečo alkoholno pijačo v prisotnosti gosta. Več o tem in o receptih pa lahko preberete v knjigi Pečenje na žaru in flambiranje. OB VRNITVI te vidim živega ob - Pie spravljaj me v siaBo votjo. za Kaj gre? - Ljudje so "govorili, da se je neki osel is naše ulice s sivim tičkom zaletel v kozolec in ga docela razbil . GG' ’•‘orated °tr°ka samega eboodnkarnesl'jiv° vedeti, Pal vrat tujcem. Sxg ™ k^ s'eči kdl ukrePaČ šJ ^b ‘ i- sosedk če je šumeti b? ' S°Sedo 0Ak°ritiznjo 2 Se Pre’ pj' klicati d ’° u,egne ou ^bno pomoč, dam varn^' 0^12’ da se soJLSam, da ga tudk ka-okop^ Zapu^čen v 0^°^ ie »i P°memhno! 'udi Us°t0Stak0Van’e' ... pregnati dolg čas. Nato sem se do »Razkazala ti bom mesto.« ZunaJ C vreme kot nalašč za sprehod. Ona J zelo poredko v Lendavi, zato sko J vedela ničesar o njej. Ko je videla, tovarn imamo, je presenečeno reR-vas pa kar mrgoli delovnih organiza L j sva naprej in se ustavili ob vznožju vi nih lendavskih goric in opaziU zanimivega: grad iz XIII. stoletja, v je galerija, katero sva si tudi ogleda i, , v li sva se pa tudi pri cerkvi svete 1 J p0 kateri hranijo mumijo Hadika Mi jjjv vzpenjanju in spuščanju po hribin*, park in se usedli ter se odpočili- v u je pot vodila v nasprotno smer, P. šoli. Na igriščih za nogomet, tenis,* in rokomet so se podili in igrah ot pa je tista, hotelu podobna, zgrad vprašala prijateljica. »Uganila si, J jj Lipa, ki je bil nedavno zgrajen, . \ odgovorila in že sva se bližali bazenu, v katerem je zdravilna se prihaja iz vrtin 620-700 m 8. p ogledu kopali otroci in starejši ljudje. ^ov-bazena sva se odločili, da 8reva dirke. Tedaj sem se spomnila na speeds v a vsi kjer se vsako jesen zberejo do v(,. najboljši speedwejisti sveta. Me - Qsupn*' rom sem ji omenila tudi to, na karj ^žela in rekla: »Vi pa imate res vse, . QDa liš«. Domov sva prišli utrujeni, a s je je spoznala naše, zanjo novo mes -ni poznala, jaz pa zato, ker sem g jj spoznala in od takrat ga še bo J J spoštujem. Tanj* OŠ Drago Lugarič Le* NAŠE OVCE nve 910 -n Doma imamo tri ovce. stari, ena pa je še čisto m«J maji”1®' zelo tanke noge, mehko vo > uše®”' grbaste smrčke in precej dlak01 ki so jim povešena čez - Laisr' Imam jih rad. J^Ača*”'® OŠ Spodnja S«8 24 »Ali-si tako zelo želiš sina?« je dahnila Zeferina in upadlega bledega lica zardela. »Seveda!« mi je ušlo, ko sem jo objel. Ni mi bilo marža denar. Vse, kar sem imel, bi bil dal zanjo. Rad pa bi kakor nešteti soljudje živel življenje v senci in jo oskrboval z lastnim delom. 29. ZEFERININA TRAGEDIJA Rože so se že davno razcvele. Rdeči in rumeni listi so padali z dreves in plesali v zraku, leden veter pa je zanašal prve snežinke k oknom sobe, v kateri je ležala Zeferina in trpela. Ponoči je vročina popustila, babica, po katero sem bil poslal, pa je zmajala z glavo in rekla: »Z gospo nekaj ni v redu. Brezpogojno morate kar najhitreje poklicati zdravnika. Prešibka je, da bi jo nesli k njemu.« V bližini je stanoval samo en dober zdravnik, sivolasi dr. Antselmhesp, ki sem ga velel kar najhitreje privesti. Ko sem čakal zdravnika v sobi poleg ženine spalnice in si zatiskal ušesa, da ne bi slišal krikov in zmedenega stokanja lastne žene, sem čedalje bolj izgubljal zaupanje v dober konec. Boleči krči so trajali odslej kar cel dan. Vse je kazalo, da je naravni potek poroda preprečila ovira ki je niti izkušena babica ni mogla dognati. Postal sem pozoren na duh po grenkih mandeljih, ki je še vedno navdajal sobo. Zeferina je sicer zatrjevala, da je stekleničko s Postremovimi kapljicami, ki sem jo bil prinesel po spopadu z grbavcem na vrtu, razbila in sumljivi dar zavrgla. Odtlej se je razširil vzdph po grenkih mandeljih. Zakaj sem se zdrznil ob misli na grbavčevo darilo ? Stari zdravnik je prinesel s seboj veliko črno torbo, v'kateri so rožljali instrumenti. To rožljanje mi je šlo na živce. Obzirno sem ga povedel k ležišču trpeče Zeferine. Zaskrbljen sem gledal upadli, z mrzlim potom ^bliti obraz svoje žene in njene svetle blodne poglede. Na licih sem opazil višnjeve madeže. »Ti?«, je komaj slišno vzdihnila. Sklonil sem se in ji zašepetal: »Draga, priznaj resnico. Ali si poskusila grbavčev napitek?« Trpeči obraz se je lahno nasmehnil. »Samb tri kapljice vsak dan« »Zakaj si to storila ?« sem jo domala nahrulil. »Zakaj mi nisi povedala resnice, ko sem te vprašal po steklenički proizvajalca strupov?« ♦ »Tako — si si — želel — sina.« Potem je šrioko odprla oči, zgrabila za odejo in zavpila ... Zdravnik jo je preiskal in me nato pozval v sosednjo sobo: »Gospod baron«, je povzel zdravnik, »na žalost vam moram sporočiti, da gre za nosečnost izven maternice. Uporabiti bo treba cesarski rez.« Omahnil sem. »Cesarski rez?« sem izdavil. Zdravnik je gledal v tla. »Ta krvavi poseg, ki ga krepke in zdrave žene večinoma prebijejo, je v najinem primeru zaradi silne oslabelosti nevarna in nezanesljiva operacija gospe baronice. Vzrok visoke vročine je treba iskati v zastrupljeni krvi. Ne morem vam prikrivati dejanskega položaja. Poleg tega je treba operacijo izvesti takoj in sicer s pomočjo babice, čeprav bi bil potreben še sekundarij. Ne tvegajmo čakanja na njegov prihod iz mesta.« Zdelo se mi je, da me je nekdo z vso silo lopnil po glavi. Ali je Zeferina res v smrtni nevarnosti? Kaj bo z menoj? Kakšen smisel mi bo potem imelo življenje ? Ali mi je mož iz Jutrovega, na katerega sem vsak dan mislil z iskreno nežnostjo, prišel v Grški ulici naproti ter mi namignil najvišjo srečo v življenju, samo da jo bom sedaj tako grozotno izgubil, pahnjen vprapad nedopovedljivega trpljenja. Ne, temu ne more biti tako! To ni mogoče ... Če bo umrla ona, bom umrl tudi jaz. Strašen krik mučenice me je iztrgal razmišljanju. Hotel sem iti za zdravnikom v ženino sobo, pa me je resno in odločno zavrnil, češ naj mu zunaj počakam izida strašnega posega. Sesedel sem se na stol in strmel skozi okno v plešoče snežinke. V somraku je zazvonilo in pes je zatulil. Spoznal sem ga po glasu: bil je Amando, Zeferinin ljubljenec. To visoko in zateglo tulenje me je spravilo iz ravnovesja, saj sem poznal slutnje zvestih živali. Vmes sem čul ihtenje in zadržane krike iz sosednje sobe. Zdravnik je pri napornem delu zaječal, nekaj polglasno ukazal, nakar je začela babica tožiti. Pozvanjanje posod in kovinskih predmetov, pljuskanje vode in premikanje stolov so stopnjevali vtis, da gre za strašne reči. Babica je zavpila. Zakaj? Razločno sem slišal, kako jo je zdravnik grajal. Drgetal sem po vsem telesu in se trdno oprijemal naslonjala svojega stola. Potem je zavladala tišina, mrtvaška tišina. Iz sobe je prišel zdravnik in v zadregi pogledal okrog sebe. Ob soju voščenk, ki sem jih bil prižgal, sem opazil, da mu obliva obličje mrzel pot. Na rokah je nosil rdečkaste sledove. Molče sem mu čakal obvestila. »Biti morate notranje močni«, je počasi in svečano spregovoril. »Vstopite in požrtvovalno zatajite lastno bol, da bo umirajoča žena lahko preminila brez duševnih muk.« Nadme se je zgrnilo žgoče trpljenje, da mi je zastajal dih. Stisnil sem zobe in odšel s počasnim korakom v sosednjo sobo. Skozi tenčico solza, ki so mi kljub trdnemu sklepu nezadržno lile z oči, sem videl na .mizici pod okrvavljenim pregrinjalom nek stvor, katerega obrisi so me navdali z osuplostjo. Približal sem se postelji in poklenil. .. „ foil bel Zeferina je z veliko težavo odprla oči. Obraz p Je ^haVO sneg, nežni ustnici pa si je razgrizla. Prijel sem jo za roko, hladno kot cvetni list, in si jo pritisnil na grudi- Nasmehnila se je. Ustnici sta jizače‘: šepetati' od boQ^ »Je droben sinček — ki sem si ga izprosila Zame pa je svetlolasa Aglaja. Kajne, da bom sme P videti otroka ...« m rekelin »Gotovo, draga, kakor hitro se boš naspala«,s si mislil, da mi bo počilo srce. . strahU- Hip pozneje pa seji je vpogledu pojavil izraz sva jo skušala zravnati, je onemogla omahnila. »Ali bom — morala — umreti?« - 0^0, »Zeferina!« sem vzkliknil in ji začel poljubIjatiss govori tako, saj obsojaš samo sebe. Vse bo prav, ogla.“. boš-naspala, se odpočila in si po tolikih mukah op , se je »Tako — rada — sem trpela, zate — in za nasmehnila. hi«^nej3'n »Vesela sem, — če smem — ostati — pn ‘e j— ved110 vadno močjo me je potegnila k sebi. »Hočem te ime pru^ — poleg sebe.« Približal sem se ji, kolikor sem^mog sjjnegs oči so ji iznenada zasijale. Zazrla se je vame z izra hrepenenja, nato pa se mr je srepo poglobila v pog Dolg sem sedel poleg nje. Slednjič me je nekdo prijel za ramo. Zdravnik je del: » . nežnose^ »Hrabi ste bili, ubogi gospod baron. Lahno in poslovila od tega sveta.« opraZ .Šele sedaj sem opazil, da je Zeferinin ang obsenčila smrt. Nisem zmogel ne joka ne misli. nodob^ Pred mano je ležala Aglaja bela in lepa pa^jniv^e sem jo nosil v srcu. Mar je še vedno zvonilo ? Ah m * šumela zgolj razburkana kri? srnd1 »Ali se čutite dovolj močnega, da izveste za vz * me je predramil dr. Anselmhosp. Ker je umrla, sem bil do vsega ravnodušen- s * Prizor! ki sem ga ogledal, pa je bil takP str ja s jecajoče kriknil. Opotekel sem se nazaj in komaj zadel z glavo ob vrata. . , na Pred menoj je ležal razvit trup. Telo je imefjne te'p dvoje vratov in na vratovih dvoje glav. Ena je' lase, druga pa zlatordeče kodrčke. »To nenav . ji pravi dvojček, mož in žena hkrati.« Zdrvel sem mimo jokajoče babice v drugo s čez mizo in suho hlipal. . Kaj Zdravnik je molče sedel poleg mene m oa , 0 Ko sem se zopet zbral, sem mu pripovedo jj ki nama jih je oni nesrečnik vsilil, in katere z ( lahkomiselnosti nisem zavrgel. (Nadaljevani VESTNIK, 29 STRAN 26 ija stavbnega pohištva Ribnica 61310 Ribnica, Partizanska 3 telefon h. c.: (061) 861-411 telegram: Inles Ribnica telex: 31262 yu inles STRAN 27 4. junija Z VESTNIKOM NA IZLET v Kamnik Postanite naročnik VESTNIKA Za letošnji Vestnikov vlak je med našimi bralci izredno j zanimanje, to pa je za naš i tudi spodbuda, da s tradicijo . Vestnikovih izletov ne sme- | mo prenehati. Letos se bomo popeljali v Kamnik, slikovito j mesto pod Kamniškimi alpami ter obiskali številne turi- I stične in druge zanimivosti. Ker pa je število potnikov na ! našem vlaku omejeno, bodo i lahko potovali z nami le na- ; ročniki Vestnika oz. njihovi | družinski člani. Če še niste naročnik domačega tednika, I je zdaj še čas, da si ga naročite. Izpolnite naročilnico, ki jo najdete domala v vsaki številki in jo pošljite na naš naslov. Vestnik vas bo tako vsak teden obiskal na vašem domu, poleg koristnega in zanimivega branja pa boste deležni tudi raznih ugodnosti. Podpisani “ NAROČILNICA— kraj ulica in hišna številka .... naročam tednik Vestnik. pošta Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Podpis: Izrežite, zalepite na dopisnico in pošljite na naslov' VESTNIK, Titova 2S/I, Murska Sobota. RAZPIS NAGRAD 1. nagrada: 500,00 dinarjev 2. nagrada: 300,00 dinarjev 3. do 7. nagrada: 200,00 dinarjev Kamnik, slikovito mestece pod Kamniškimi alpami. tinske PRVI MAJ 1983 - nemški filozof (Immanuel) planinska ptica ujeda krmilna rastlina z debelo koreniko it. renesančni pesnik (Pietro) reka v južni Angliji pritisk Rešitve prvomajske nagradne ke pošljite najpozneje do srede, ' 1983, na naslov: vestnik, va 29/1, 69000 Murska Sobo««' s p som ,,nagradna križanka”. VESTNIK, STRAN 28