Listek.
313
Pomladni glasi posvečeni.slovenski mladini. IV. Uredil Ivan Štrukelj. Založili so-trudniki. V Ljubljani, 1894. Tiskala „Katoliška Tiskarna". 143 str. Cena broširanemu izvodu 25 kr. kartoniranemu 35 kr. Ukusno natisnjena knjižica obseza pet pesmij, življenjepis Valvasorjev, štiri pripovedne spise in igrokaz v treh dejanjih. Najboljša spisa med vsemi sta povest ,,Hudi dnevi" in črtica ,,Pri bučah", oboje spisal Ivan Štrukelj \ v obeh se kaže jako lepa nadarjenost pisateljeva. Mladini primerni sta tudi ostali povesti: ,,Pastir" (spisal Fr. S. Finzgar) in ,,Materina luč" (spisal y. Jerše). Igrokaz ,,Od hiše" (spisal jfos. Vole) nima tega, česar bi največ potreboval: dramatiškega dejanja. Življenjepis ,,Baron Ivan Vajkard Valvasor" (spisal Evgen Lampe) se čita prav dobro ; pesmi so pač manjše vrednosti, sosebno v ,,Beli kači", tej razbliujeni pripovedki, zasledili smo marsikaj prisiljenega. V obče pa vender priznavamo drage volje, da je letošnji zvezek ,,Pomladnih glasov" dokaj boljši od lanskega, zato ga radi priporočamo šolskim knjižnicam in sploh prijateljem slovenske   mladine.
Cerkvena glasba. 1. Maša »Ora pro nobis« v spomin 700 let, odkar obstoji fara na St. Viški Gori 1192. —1892. Zložil y. Lakarnar, organist. Izdalo cecilijansko društvo za goriško nadškofijo. Tisek Engelmann in Miihlberg v Lipsiji. — Stara častita fara na Št. Viški Gori sme biti ponosna na svojega vrlega sina organista, skladatelja g. Laharnarja. Pred nami leži umotvor (označena maša) tega skladatelja, ki jasno priča, koliko vzmore in kako visoko se vzpne človeški duh celo brez šole z resno in trdno voljo. Da je maša dobra, tega nam ni treba še posebe poudarjati ; saj so jo vrlo dobro ocenili strokovnjaki, da, celo predsednik nem. cec. društva Schmidt jo zmatra vrednim umotvorom za vzprejem v nemški cec. katalog. Vender naj dostavimo o tej maši še to-le: I. Celotnost in jednota te vzgledne maše se sosebno kaže v tem, da slone glasovi na lepem motivu litanijskega korala »ora pro nobis« — a, gis, fis, gis, a. Ta motiv je v posamnih glasovih nekaj ves izveden, nekaj omenjen ali predrugačen, drugi glasovi pa ga spretno vpletajo v lep venec. 2. Harmouija je do cela izborna, nastopanje glasov ne kaže nikjer najmanjše sile, vse teče gladko, pripravljene disonance se prelepo spajajo v konsonance. 3. Dobro predavana se bode maša slišala, kakor da je stoglasna, vse vre, kipi in se kopiči v prelepem melodiškem toku. 4. Tekst je takd dobro deklamiran, da se povsod dobro razloči, najsi je mnogokrat med glasove različno porazdeljen. 5. Maša kaže, da ima skladatelj veliko prirojene kontrapunktiške olikane moči. — Da se prelepi maši čudimo, to je umevno ; nenavadno pa je, da jo je spisala roka kmetskega mladeniča, katero pokrivajo trdi žulji! Izborno in glasbeno dovršeno delo se najbolje priporoča samo po  sebi.
2. Missa »Jesu, rex gloriae«, Ad IV. voces inaequales (org. ad lib) auetore D. Fajgelj. Op. 69. — Strokovnjaški list »Cerkv. Glasbenik« je ocenil to mašo takd-le : »Cena čedno natisnjeni partituri 60 kr., v založbi tiskarne R. Milica v Ljubljani. Ime skladateljevo samo že pove", da je skladba v vsakem oziru dovršeno delo; pristavljamo še, da je maša zelo melodična in kljub mnogim imitatoričnim motivom vender še lahka, ker se glasovi gibljejo v lahkih, prijetnih, pogostoma le skalnih postopih. Maša je zložena v C-dur (Čredo v F, Benedictus v G). V 6. taktu pri »Agnus« od konca naj poje tenor »c« namestu »g«. (Tisk. pomota D. F.). Želimo skladatelju in založniku iz srca obilo naročnikov.«
D. Fajgelj.
Petdesetletnica firme J. Giontini v Ljubljani. Znana Gioutinijeva knjigarna praznuje danes svojo petdesetletnico. Ustanovila jo je leta 1829. goriška firma G. Pa-ternolli, dne" 1. maja 1844. leta pa jo je prevzel Ivan Giontini ter ji dodal trgovino s popirjem,  knjigoveznico in trgovino  z glasbenim orodjem.    Giontinijeva  knjigarna je bila
3'4
Listek.
od svojega početka do denašnjih dnij izredne važnosti za slovensko književnost, zakaj že do leta 1860. je izdala 115 del, do danes pa malone 400 slovenskih književnih proizvodov, izmed katerih so nekateri učakali že po več natiskov. Kot posebnost navajamo, da so se zuane »Sanjske bukve« v prvih izdajah tiskale v 3000, pozneje v 4000 izvodih, letos pa izide že 21. (!) izdaja v 6000 izvodih! Takšnega zanimanja bi pač podjetuemu založniku želeli tudi pri drugih delih, izmed katerih je mnogo takih, ki so stalne vrednosti ! Sosebno bogata je zaloga knjig za preprosti narod in za mladino in ta zaloga se vsako leto povprek pomnoži vsaj za osem knjig. — Mi smo že večkrat pohvalno poudarjali marljivo delovanje Giontinijeve knjigarne in ji tudi danes, ob nje petdesetletnici, izrekamo svoje posebno priznanje, kateremu dodajamo željo, da bi i nadalje takisto uspešno  in vztrajno delovala za čimdalje lepši razvoj  slovenske književnosti!
Dve novi razpravi dr. V. Oblaka. Jagičev »Archiv fiir slavische Philologie« XVI. prinaša dve razpravi našega učenega dr. V. Oblaka, in sicer »Die Halbvocale und ihre Schicksale in den siidslavischen Spracheu« (str. 153.—198.) in »Zum silbenbildenden / im Slavischen« (str. 199.-209.). V prvi razpravi zasleduje pisatelj razvitek in različne reflekse polglasnikov v slovenščini, in zato utegne to delo zanimati tudi naše filologe. Važno je, kar navaja o dveh različnih dobah v razvitku bolgarskih polglasnikov v prave samoglasnike, ker se doslej niso mogli povoljno razložiti razni zastopniki polglasnikov v istem bolgarskem narečji. V hrvaščini nas v tem oziru sosebno zanimljejo narečja na krškem otoku, o katerih se tukaj govori dovolj natančno. — V drugi razpravi omenja dr. Oblak najprej to, da zlogotvorni / še dandanes živi v govoru različnih krajev na otoku Krku, o čemer se je še vedno dvojilo., in tudi v nekaterih bolgarskih narečjih, potem pa pojasnjuje daljši razvitek tega glasu v ol, oiv, u, o in lu, pri čemer se sosebno ozira na jugoslovanska narečja.
Operni pevec J. K. Tertnik je priredil dne 4. m m. v Ljubljaui svoj prvi samostojni koncert, čegar vzpored je obsezal slovenske skladbe Nedvedove, Vilharjeve in Gerbičeve, dočim so bile točke v nemškem jeziku vzete iz opernih del Wagnerja (»Tann-hiiuser«, »Lohengrin«) in Leoncavalla (»I pagliacci«). Gospod Tertnik se je od tistega časa, kar smo ga prvič slišali pri koncertu »Glasbene Matice« v dvorani filharmoniškega društva, do denašnjega dne naučil izredno veliko; ako še vzamemo njega fenomenalui junaški tenor, kakeršnih izvestno ni muogo po svetu, tedaj je popolnoma umevno, da je gospod operni pevec dosegel velikanski uspeh. Najbolj so se seveda njega glasu prilegale velike arije iz oper Wagnerjevih, ali izvrstno je pogodil tudi pretežno liriški značaj naših slovenskih pesmij. Gospoda Tertnika čaka brez dvojbe še sijajna bodočnost, za katero mu lahko že sedaj  častitamo.
Knjige »Matice Hrvaške«. Knjižnica za klasičuu starimi. Knjiga I. Povjest grčke književnosti. Sastavio dr. August Music'. Dio prvi. Povjest grčke poezije u klasično vrijeme. Zagreb 1893. Izdanje ,,Matice hrvatske". — Osvedočena, da je klasična starina kakor za človečaustvo v obče, tako tudi za vsakega pojedinca jedini most, ki nas vodi do tega, da dobro razumemo sedanjost in v nji popolnoma izpolnimo svojo zadačo, počela je ,,Matica hrvatska" izdajati pred jednajst leti zbornik prevodov najboljših starih klasikov, grških in rimskih. Da pa olajša čitanje klasikov, bodisi v originalu, bodisi v prevodu, pokrenila je knjižnico, v kateri hoče objasniti vse kulturne strani starega klasičnega sveta. Kot prva knjiga tega zbornika je izšla zgodovina grške poetske književnosti v klasični dobi, katero je sestavil naš rojak g. dr. Avgust Music', izvenredni profesor klasične filologije pri kr. veliki šoli zagrebški. Pisatelj sam pravi, da jo je ,,sestavil",   ne ,,spisal".   Pisateljev   namen   torej ni bil podati   čitateljem