objekti
tehnologije
oprema
remco |imii|
HARTL ADELMANN
TURIZEM IN EKOLOGIJA -
Upravljalci smučarskih središč in zeleni so na Golteh postavili temelje sodelovanja.
STRAN 4
SLOVENSKO ORGLARSKO TEKMOVANJE.
— Udeležila se ga je tudi Barbara Sevšek iz Velenja in osvojila drugo nagrado.
STRAN 7
KDAJ KONEC NORIJE?
— Igrice med Elkro-jem Šoštanj in Nazarje se nadaljujejo. Kratko pa vlečejo delavci.
STRAN 4
številka 41, cena 30 tolarjev 24. oktobra 1991
Učitelji ne popuščajo !
Od prejšnjega četrtka okrog 620 delavcev in učiteljev osnovnih šol občine Velenje stavka. Nezadovoljni z materialnim položajem šolstva in svojimi osebnimi dohodki želijo na skrajni način opozoriti širšo javnost nase ter na posledice nazadovanja. Pri tem doslej stavkovni odbor v pogajanjih z občinsko vlado ni bil raVtko uspešen, zato je ta torek pripravil v dvorani Doma kulture v Velenju zborovanje vseh članov sindikata ter ostalih delavcev osnovih šol občine Velenje.
Zdravstveni delavci spti delajo
Breza
Projektira, gradi, uvaja mreže NOVELL. Tel.: 854-203
Prejšnji petek ob 24. uri so delavci v zdravstvu in socialnem skrbstvu republike Slovenije prenehali stavkati. Kot zatrjujejo, je prekinitev samo začasna. Kajti, če bo stavkovni odbor namreč ugotovil,
da se zahteve ne uresničujejo v skladu z dogovorom, bodo s skrajno obliko izražanja nezadovoljstva nadaljevali.
V osem dni trajajoči stavki so v bistvu dosegli vse, kar so zahtevali. To pa je bilo poleg
Obnova železniškega prehoda
Danes je med 7. in 17. uro popolnoma zaprta regionalna cesta Velenje—Šoštanj — pri šoštanjskih termoelektrarnah, kjer obnavljajo železniški prehod. Obvoz poteka po regionalni cesti Soteska—Šoštanj in po lokalni cesti za Penk.
V primeru slabega vremena bo cesta zaprta jutri. (mz)
podpisa branžne kolektivne pogodbe še primerne plače, zavarovanje delovnih mest z normativi in standardi, namensko trošenje zdravstvenega dinarja ter vrnitev ugleda poklicom v zdravstvu in socialnem skrbstvu. V nadaljevanju stavke pa so se tem pridružile še zahteva po odstopu ministrice za zdravstvo dr. Katje Boh in njenega pomočnika dr. Koširja ter uvrstitev problematike na sejo republiške skupščine, ki naj bi bila že včeraj in danes.
t Mil %
Kitajska restavracija "šanghat hren & yang
Cesta pod parkom 7, Velenje ® 063/855-734 vas vabi rsak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure!
O nameravanem sežigu poplavljenih zdravil v šoštanjskih termoelektrarnah
Komisija zahteva odgovornost odgovornih
Mnogi so spomladi, ko smo Velenjčani dvignili vik in krik, kot smo izvedeli, da naj bi zažgali v pečeh šoštanjskih termoelektrarnah zdravila, ki so bila poplavljena v celjski bolnišnici, menili, da smo malenkostni, da pretiravamo in da nočemo pomagati.
Zdaj, ko so znani rezultati dela posebne strokovne komisije, ki jo je imenovala republiška komisija za varstvo okolja in naravne dediščine, da prouči okoliščine nameravanega sežiga, smo lahko vsi skupaj resnično hvaležni anonimne-žu, ki je na nameravan sežig opozoril velenjsko vlado.
Rezultati so namreč presenetljivi, zato komisija tudi zahteva ugotovitev osebne odgovornosti glavne republiške sanitarne inšpektorice dr. Metke Macarol-Hiti, inšpektorja Zvonimirja Brica in odgovornih v celjski bolnišnici ** '*ìv,Ìn šoštanjskih termoelek-
trarnah.
O tem, da so bila omenjena zdravila res sporna in da sodijo med posebne odpadke, smo že pisali, v torek pa prejeli zapisnik strokovne komisije, vodil jo je Vane Gošnik, zaključke pa je potrdila tudi komisija za varstvo okolja in naravne dediščine, ki jo vodi Hubert Požarnik.
Komisija je med drugim ugotovila, da republiška sanitarna inšpekcija za sežig ni izdala potrebne odločbe, ampak ga je odredila zgolj z dopisom. Vsi postopki celjske bolnišnice in šoštanjskih termoelektrarn so bili nezakoniti.
Obsodili so trditev glavne sanitarne republiške inšpektorice, češ da ta ni dolžna o svojih postopkih obveščati občinskih organov in dejstvo, da zdravil niso označili ^ot posebne odpadke, pa čeprav ta vsebujejo med drugim kalcijev in železov klorid,
ki ju ni dovoljeno sežigati niti v posebnih sežigalnih napravah, kaj šele v pečeh termoelektarn.
V celjski bolnišnici in lekarni niso opravili pred sežigom zakonsko predpisanega popisa zdravil, sporna pa je tudi količina nameravanega sežiga. Tako komisija tudi ni mogla ugotoviti ali so bila dejansko vrnjena vsa zdravila v celjsko bolnišnico in ali so morda v TEŠ določene količine zdravil in injekcijskih igel ter brizg vendarle uničili.
O tem, da so morali odgovorni v celjski bolnišnici vedeti, da gre za sumljive, če že ne nevarne odpadke, pa dokazuje dejstvo, da je pooblaščena organizacija Pinus Rače sežig odklonila.
Med zaključki je strokovna komisija zapisala, da se zaveda stiske, v kateri so se znašli odgovorni v celjski bolnišnici, ki so morali v času poplav po-
skrbeti predvsem za bolnike, a to jih ne opravičuje za nedosledna mnenja in odločitve, ki so temeljile na nepreverjenih domnevah in nezakonitih postopkih. Prav tako je treba zahtevati osebne odgovornosti, odgovor pa pričakuje komisija od odgovornih ministrstev v 14 dneh.
Ob tem so razmišljali tudi, kako ravnati s takšnimi odpadki v prihodnje in predlagali, da jih je treba vrniti dobaviteljem, neidentificirana pa odložiti v zaprtih zavarovanih kontejnerjih, ki morajo biti pod nadzorstvom. V ta namen naj bi oblikovali centralno slovensko deponijo za neuporabna zdravila, ki bi jih kasneje ter-molitično uničili.
Poplavljana celjska zdravila pa naj bi po njihovem predlogu pod strogim nadzorom shranili v celjski bolnišnici do takrat, ko jih bo mogoče varno uničiti.
Žal, tudi tokrat niso slišali vsega tistega kar so hoteli in zaradi česar bi lahko (po njihovem mnenju) prenehali stavkati. Možnost občine za uresničitev vseh njihovih zahtev je premajhna, izkazalo pa se je, da je pravi pogajalec pravzaprav republiška vlada oziroma njeno resorno ministrstvo ter ministrstvo za finance. Obljubljenih 13,5 milijonov tolarjev s strani občinske vlade za poravnavo zapadlih računov za materialne stroške ter za izplačilo razlike od 11,3 na 14,06 odstotka (to bi omogočilo izravnavo poprečnega BOD delavcev v
osnovnem šolstvu za mesec september na indeks 119 poprečnega BOD na delavca v gospodarstvu Slovenije izplačanem za mesec avgust) predstavlja namreč le četrtino njihovih zahtev.
Zaradi neudeležbe republiških povabljenih gostov je bila vsebina njihovega soda okrnjena. Odgovore na vprašanja, namenjena njim, bo delegacija stavkajočih in skupščine občine Velenje zato poskušala izvedeti kar pri predsedniku republiškega izvršnega sveta Lojzetu Peterletu.
Včeraj so torej se stavkali, in stavkali bodo vsaj še danes.
Dražje stanarine
Z mesecem novembrom se bodo stanarine v občini Velenje podražile za 20 odstotkov. Velenjska vlada je razpravljala o dveh predlogih, 25 in 20 odstotnem povišanju in se za slednje, torej nižje tudi odločila.
Gre pravzaprav za povišanje napovedano že avgusta, ko so nameravali prvotno podražiti stanarine za 25 odstotkov, a pa so jih na pobudo sindikatov za 20 odstotkov.
Za kvadratni meter stanovanja bomo po novem plačevali 20,24 tolarja, stanarina povprečnega 65 kvadratnih metrov velikega stanovanja pa bo znašala 1282,40. S tem dvigom ohranjamo amortizacijo brez revalorizacije in še naprej ostajamo na področju stanarin med nižjimi v Sloveniji.
Najemnine pa bodo od novembra dalje dražje za 30 odstotkov.	. „
(mz)
Subvencije stanarin
Za subvencije stanarin in komunalnih dobrin je rezervirala velenjska vlada v občinskem proračunu 6 milijonov tolarjev, doslej pa je bilo izkoriščenih le 2.748.682 tolarjev. Od zadnjega povišanja cen se je število upravičencev dvignilo le za 19. Trenutno jih je do subvencij upravičenih 711.
Komemorativne svečanosti ob dnevu mrtvih
Zveza združenj borcev NOV Velenje bo pripravila ob dnevu mrtvih komemorativne svečanosti v spomin na vse tiste, ki so darovali svoja življenja v prepričanju, da bodo njihovi zanamci živeli v svobodni domovini. Želijo, da bi bil spomin na medvojne žrtve v letu 1991, ko smo Slovenci pridobili samostojnost in neodvisnost, toliko bolj oživljen.
Komemorativne svečanosti bodo v sredo, 30. oktobra in sicer:
ob 15.30 na pokopališču Podkraj
ob 15.30 pri spominski plošči na OS Topolšica
ob 16.15 pri spomeniku talcev na Partizanski cesti v Starem Velenju
ob 17.00 na pokopališču v Šmartnem pri Velenju pri obnovljenem spomeniku talcev
ob 18.00 na Titovem trgu v Velenju
Pričakujejo, da se bodo komemoracij udeležili poleg šolske mladine, ki bo pripravila program in borce, tudi veliko drugih občanov, predvsem pa svojcev padlih za svobodo.

pvwwwwwrtiiiwwwwwowuwwwwwwggqq
Pomoč Hrvaški
Območni odbor Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je uspešno organiziral akcijo zbiranja pomoči Hrvaški. Odzvali so se mnogi kolektivi občine Velenje.
Rudnik je že pred tem poslal v Lipik za 100 tisočakov prehrambnih izdelkov, tokrat pa so se odzvali v Gorenju (zaposleni so prispevali za Hrvaško po dva bloka za malico), v ZKZ Mozirje, Trgovskem podjetju Dolina, Elkroju, Modnem salonu ... in zbrali za 450 milijonov prehrambenih izdelkov, oblačil in drugega nujnega materiala. Vse to so naložili v petek zjutraj na tovornjake in se z njimi vključili v karavano vseslovenske pomoči Hrvaški, ki je krenila iz Ljubljane in Ptuja.
Velenjčani so skupaj z zbrano pomočjo izročili predstavnikom hrvaškim sindikatov deklaracijo za mir, ki jo je podpisalo 7000 Velenjčanov, skupno pa jo je podpisalo okoli 90.000 Slovencev.
(mz)
(Ne)oboroženi varnostniki
Na pobudo Modne konfekcije Elkroj in Gorenja — GLIN Nazarje je delavska univerza Mozirje organizirala funkcionalno usposabljanje delavcev, ki se poklicno ukvarjajo z varovanjem premoženja v podjetjih in drugod. Strokovni nosilci usposabljanja so bili delavci Postaje milice Mozirje. Program so prilagodili tamkajšnjim razmeram, je pa seveda povsem v skladu s pravilnikom službe varovanja. Da je bila pobuda obeh podjetij umestna so potrdili udeleženci sami, ki so jasno izrazili željo, da bi bilo takšnih (krajših) oblik usposabljanja več, saj njihovo delo gotovo terja stalno utrjevanje in obnavljanje znanja in spretnosti. Pravijo tudi, da takšno usposabljanje ne bi bilo odveč tudi za vodilne in druge delavce. Med drugim so se preiskusili tudi v streljanju s pištolo, pri tem pa so pikro pripomnili, da v minulih vojnih razmerah kakršnegakoli orožja niti slučajno niso imeli, (foto: jp)
Na Dobrni o slovensko-hrvaških odnosih
Enajsti Celjski večer z za ta čas zanimivima gostoma Zdravkom Tomcem in Andrejom Ocvirkom — podpredsednikoma hrvaške in slovenske vlade — gotovo ni uresničil vseh pričakovanj. Predvsem ne pričakovanj predstavnikov podjetij, ki 50 pričakovali kaj konkretnejših odgovorov na težave, katerih so priča pri svojem delu. Odgovor, da bodo kaj konkretnejšega sprejeli še ta teden, vseh ni zadovoljil. Kot je ostalo brez pravega odgovora vprašanje, kako naj Gorenje Servis izplača osebni dohodek svojim delavcem na Hrvaškem.
Kljub vsemu pa je bilo slišati nekaj zanimivih, pa tudi žalostnih podatkov: Zdravko Tomacje dejal, daje vojna terjala že najmanj 10 tisoč žrtev. Udeležence pogovora pa je tudi presenetil s trditvijo, da kljub vojni nekateri v Sloveniji še vedno trgujejo z agresorjem.
(k)
Zdaj še laške obveznice
Tudi občina Laško se je odločila za izdajo obveznic in sicer v višini 15 milijonov mark. 60 odstotkov denarja, ki ga bodo zbrali s prodajo obveznic, bodo namenili za financiranje gospodarske infrastrukture, ostalih 40 odstotkov pa za spodbujanje podjetništva. Pri slednjem naj bi tudi sofinancirali programe za preobrazbo gospodarstva ter za zaposlovanje odvečne delovne sile pa tudi za dokup delovne dobe nekaterim presežnim delavcem.
Od skupnega zneska 15 milijonov mark naj bi šest milijonov kupili večji investitorji, ki so gospodarsko in poslovno vezani na laško občino, enak znesek naj bi prodali z aranžmaji z izvajalci, za dva milijona mark obveznic naj bi pokupili občani ter obrtniki (v prosti prodaji bodo na sedežu stanovansko kreditne banke v Ljubljani ter na enotah v Žalcu in Celju, ter na sedežu laške občine). Preostali milijon pa naj bi bil stalno v hrambi kot sekundarna proračunska rezerva občine Laško.
(k)
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXIOOO

Povprečno slabi časi
Piše: VINKO VASLE
Če bi ta hip na Slovenskem preštevali državne sovražnike, bi jih lahko uvrstili v nekaj skupin! V prvi so neodvisni ekonomisti (na primer Bajt, Ribnikar in Mencinger), ki so to bili že v starem režimu, pa jih kot kaže ni nič izučilo. Se vedno trmoglavijo in negodujejo in pripovedujejo, da nam nekakšni tujci ne bodo postavili gospodarstva na zdrave temelje in da ni dovolj, če se je človek sprehajal po Harvardu, ker je s tem izgubil smisel za domačo stvarnost. In ko pridejo takšni delati red v našo mlado državo, se ne ve, ali so dediči Marxa ali bratov Marx. Na vsak način pa je v ozadju tragikomedija, ki jo bo plačal narod. Tako imamo pri nas trenutno »sovražne ekonomiste«, ki se bd^pirijateljev ekonomistov« ločijo po tem, da prvih ne prenese Peterle, druge pa Jjrenaša ljudstvo. Prvi se izrdžajo z govorico moderne ekonomije, drugi pa nas prepričujejo politično. Razlika med prvimi in drugimi pa je takšna kot med punkom in Avseniki. Pun-kerje so že od nekdaj preganjali in ni razloga, da bi jih
tudi zdaj pustili pri miru. Harmonikaši pa narod pomirjajo z ljudskimi veselicami, z obljubami in svetlo prihodnostjo. Kdor ne verjame, je pa defetist, izdajalec, ki zagotovo v zavetju noči posluša klasično glasbo, preklinja tolarje in se sprašuje, ali je čar osamosvojitve samo v carini na Kolpi.
V drugi skupini sovražnikov so zagotovo novinarji. Če ne bi bili v glavnem takšni kot so, bi Slovenci ta hip imeli najboljšo vlado, o kateri je Janez Janša (ki se trenutno še išče in spominja na pravljico o Jankotu in Metki) pred dnevi rekel, da je najboljša, ki smo jih doslej imeli in da tudi nobene zgodovinske odločitve ni zamudila. Če o slednjem zaradi prepotrebne časovne distance še ni mogoče soditi, pa je prva trditev čudna. Janez je bil namreč tisti, ki nam je vlado pred meseci skušal zamenjati s svojim prijateljem Igorjem Bavčarjem in takrat je o njej govoril rahlo drugače. Ker pa so na Demosovem cekaju (svetu) rekli, da sta pred Slovenci samo dve izbiri — ali kriza vlade ali državna kriza, so se kot kaže odločili za državno. Kar smo tako in tako vajeni še iz preteklosti.
Sicer pa novinarji — če
odštejemo svetle zglede — tako in tako ne znajo pozitivno misliti. Raje brskajo po zakulisjih, iščejo tajne dokumente in magnetograme in dokazujejo, da se na Tomšičevi (včasih sedežu cekaja partije) ni v bistvu nič spremenilo. Pravzaprav se je: po pisarnah sedijo novi obrazi, vse skupaj pa spominja na Frankenstei-nov kozmetični salon, kjer iz komunistov delajo bivše komuniste, iz bivših kadrov nove kadre in iz starih sovražnikov prenovljene. Potem se pa čudijo, ko spro-ducirajo čudne mutante, ki strašijo narod. Vsaj nekdo pa nima težav s hrbtenico, s čimer prav nič ne natolcu-jem o naši zdravstveni politiki. Ker je to nemogoče! Če hočeš kaj razsuti, potem mora to obstajati. Pri naši zdravstveni nadstavbi pa obstaja samo ministrica Katja Boh, potem pa dolgo ni nikogar, nakar pride švicarsko zdravstvo...
Govoril sem o tistih s hrbtenico, ki se slabo počutijo v vsakem režimu — za vsak primer. Ampak, ti nimajo nobene perspektive, ker danes nekaj veljajo samo patrioti, ti so pa v pravih strankah. Prave stranke so pa tiste stranke, ki so na oblasti. Tako lahko v tretjo skupino sovražnikov uvrstimo opozicijo. Ta v parla-
mentu kar naprej nekaj sprašuje in bi celo rada natančne odgovore, kar je neznosno, ker natančni odgovori preprosto niso mogoči. In to zategadelj ne, ker se to lahko dela samo s številkami, izračuni, primerjavami, torej z argumenti. Ti imajo pa neko nenavadno lastnost — da povedo tudi tisto, kar bi oblast rada zamolčala. Tudi zato so si politiki že pred stoletjem izmislili statistiko, ki je po definiciji laž o resnici. Zato imamo povprečja — povprečno dobro vlado, pa Čeprav je večina ministrov zanič, predsednik pa nekompetenten; povprečno urejeno zdravstvo, pa čeprav mu niti ministrica ne zaupa ; povprečno bogate državljane, pa čeprav jim je država pobrala devize; povprečno gospodarstvo, pa čeprav je podobno Bejrutu v njegovih »najboljših« časih in povprečno tolarsko moneto, ki je pod pričakovanim povprečjem. Tako dobimo povprečno demokracijo, kar je hvalevredno — kaj bi šele bilo, če bi bila nadpovprečna.
Ali, če uporabim primerjavo mojega vzornika dr. Mencingerja: nova oblast nekaj kuje. Če bodo vile ali lopata, pa še ljubi bog ne ve.
Ce.0sf<g> oßmocje.
Teritorialci (začasno) v celjski vojašnici
Za slovenskimi teritorialci — novo slovensko vojsko — je po enem letu po začetku
• reorganizacije izredno razgibano obdobje. Še posebno, ker so se uspešno prekalili v zadnji agresiji na Slovenijo ter se tudi izkazali ob pogajanjih in prevzemu nekdanjih vojaških objektov. O vsem tem je tekla beseda tudi na pogovoru na novem sedežu vodstva 8. območnega štaba TO v Celju, na katerem je poveljnik Viki Krajnc s sodelavci spregovoril novinarjem o teh dogajanjih pa tudi o nadaljni aktivnosti teritorialne obrambe. Novinarjem pa se je tudi zahvalil za dobro sodelovanje med zadnjo vojno.
Vodstvo tega območja TO,
ki je eno največjih v Sloveniji, saj sega od Save do avstrijske meje, zajema pa 15 občin, se je prav ob obletnici začetka reorganizacije TO preselilo v nekdanji hotel Savinja nad desnim bregom Savinje v Celju. Še med zadnjo vojno je bil sedež v domala pravih vojnih razmerah, zdaj jim obnovljeni prostori vendarle omogočajo lažje delo. Naj omenimo, da so imeli zadnji čas največ dela s prevzemanjem vojaških objektov. Pri tem ni šlo brez zapletov, v soboto pa so vendarle prevzeli še zadnjega — vojno medicinski center v Rimskih Toplicah. Razen petnajstih ka-ravl, ki so jih takoj predali delavcem uprave za notranje zadeve, so prevzeli še 11 dru-
gih vojaških objektov, tudi vojašnici v Bukovju pri Dravogradu in v Celju, ter veliko skladišče v Zaloški gorici. Večino teh objektov bodo predali v nadaljno uporabo posameznim občinam, nekaj pa jih bodo vsaj začasno uporabljali sami.
Morda bo začasno ostala v rokah teritorialcev tudi celjska vojašnica, ki jo je vojska zapustila v petek. Celjsko območje oziroma območje, ki ga zajema Zahodnoštajerska pokrajina, nima primernega objekta, kjer naj bi uredili učni center za usposabljanje. Take učne centre naj bi uredili v vseh pokrajinah. Vendar pravijo, da četudi bi center v celjski vojašnici ob Mariborski cesti uredili, naj bi
bila to le začasna ureditev, dokler ne bi postavili novega centra.
Usposabljanje novih slovenskih vojakov naj bi se resneje pričelo januarja prihodnje leto; ker ustreznih prostorov na Celjskem do tedaj zagotovo ne bo, bodo prvi del usposabljanja opravili mladi s tega območja v kakem drugem kraju, na domačem območju pa drugi del. Pa še nekaj, kar bo gotovo zanimalo pripadnike TO: pravijo, da bo v prihodnje manj orožnih vaj. Tiste pa, ki bodo, bodo praviloma ob koncu tedna. Večji poudarek pa bodo namenili usposabljanju starešin.
(k)
1
krfrsr Scwvtysf^g - šcUksf^a naveza. ^
Vsakemu svoje — ali pa ne
Kako je bilo včasih enostavno! Rekli smo, povej mi, s katerim športom se ukvarjaš, in povem ti, kaj si. Točno se je vedelo, da je »beli šport« — tenis namenjen zdravnikom, da se politiki ukvarjajo z lovom, da je glavni šport šolnikov potepanje po svetu in okolici, da si de-narniki mirijo živce pri ribolovu in da sta najbolj priljubljena športa navadnih ljudi nabiranje regrata in gob. Seveda pa bi se, če bi imeli denar, raje tudi oni ukvarjali s čim drugim.
Na vse to sem se spomnil te dni, ko sem slišal da so v Rogaški Slatini združili otvoritev vadbišča za golf s slovenskim menedžerskim forumom. Pri tem je bil glavni Kovač, mislim tisti dr. Bogo-
mir Kovač, hkrati pa je Zdravilišče hotelo na isti mah skovati nekaj novih bodočih igralcev golfa. Kajti je že res, da naj bi na novo golf igrišče, ki bojda bolj na črno raste na zelenih livadah okoli Šmarja, vabili predvsem petične tujce, ampak ob naši privatizaciji tudi nihče ne ve, če ne bodo nekateri podjetniki še bolj petični. Pri tem pa niti ne gledajo, kakšnega profila bodo ti, ki se bodo trudili spraviti žogice v luknjice.
Kajti tisto, da so nekateri športi rezervirani le za nekatere ljudi, ne drži več popolnoma. Zdravnikom bojda zadnje dni ni bilo kaj dosti mar za svoj beli šport, saj so si žogice podajali na vse drugačnih poljih. Tudi velenjski
šolniki so imeli drugačna potovanja; čeprav nekateri pravijo, da so bila po svoje tudi poučna. Namesto krajev so spoznavali nekatere ljudi. Na različne načine.
Seveda tudi za politike novega kova ne moremo več reči, da se ukvarjajo le še z lovom. Nekateri prisegajo na kolo in harmoniko, drugim so bolj všeč razne čezmejne igre ali drugačne igre brez meja. Nekaterim je najpomembnejši šport selitev iz-stranke v stranko, če si že ne morejo privoščiti ustanovitev svoje stranke. Res pa je tudi, da so nekateri »naši« politiki, ki so še ostali zvesti lovu, spremenili cilje; z divjadi so prešli kar na ljudi.
Ob tem ko torej razni pomembni profili ljudi menja-
vajo svoje športe, ostaja zabava navadnih ljudi še vedno približno enaka. Še vedno jih najbolj zanimata regrat in gobe. In če se že morajo ' odločiti še za kak hobi, je to obdelovanje kake zaplate zemlje ali postavljanje kakšne kolibe ali rejenje kake živali.
Kajti za razliko od tistih pomembnih, ki se z raznimi dodatnimi aktivnostmi ukvarjajo, da lepše preživijo prosti čas, se navadni ljudje s temi hobiji ukvarjajo preprosto le zato, da preživijo. Brez vsakršnega luksuza — za nekatere je pravi luksuz že to, da sploh živijo. Raznih drugih dejavnosti pa se udeležujejo le k. g..
Kot gostje! Na daljavo.
(krfr
V.5,,
: v#. I
Poslovanje z bivšo Jugoslavijo
Na Šaleški nov režim vožnje
Prekinjeni blagovni in denarni tokovi Zavijanje na levo ni dovoljeno 1
i
Ker ob uvedbi nove slovenske valute, tolarja, z drugimi državami oziroma republikami na področju bivše Jugoslavije nismo sprejeli dogovorov o načinu medsebojnega plačevanja, se gospodarstvo, vsaj za zdaj, srečuje s precejšnjimi težavami. Zaustavljena so plačila, prav tako dobave blaga. Denarni in blagovni tokovi so torej prekinjeni. S sosednjo Hrvatsko je, vsaj do 25 oktobra, plačilni promet dogovorjen, pred podpisom pa je sporazum o plačilnem prometu. Vprašanje pa je, kdaj bodo tovrstni odnosi urejeni z drugimi, posebej še s Srbijo, saj je znano, da Tamkajšnja SDK zadržuje nakazila slovenskim podjetjem.	(
Vzemimo za primer Gorenje. Od prve blokade prodaje izdelkov v druge dele Jugoslavije, so pravi od decembra 1989 naprej, so si v Gorenju Gospodinjski aparati, podobno pa tudi druga Gore-njeva podjetja, prizadevali ohraniti kar najpristnejše odnose s partnerji, da bi ohranili njihovo zaupan ie in si za-
gotovili prodajo tudi za naprej. Vse dosedanje tovrstne težave so uspeli relativno dobro premostiti; za odpremlje-ne izdelke pa so iskali najrazličnejše možnosti zapiranja terjatev oziroma plačevanja računov.
Od uvedbe tolarja naprej je prodaja izdelkov bele tehnike v druge dele Jugoslavije ustavljena. Zdaj si v tem največjem Gorenjevem podjetju prizadevajo, da bi terjatve zmanjšali na minimum in začeli znova trgovati, seveda z novimi prijemi, pri čemer želijo kupcem pomagati izdelek kupiti. Njihov cilj je prodati najmanj 50 % izdelkov bele tehnike v druge dele bivše Jugoslavije, kot so jo bili dosegli v letih, ko ni bilo blokad.
V Gorenju pričakujejo, da bo Slovenija kaj kmalu sklenila, med drugim, tudi sporazume o plačilnem prometu z drugimi državami oziroma republikami na področju bivše Jugoslavije, in sicer iz dveh razlogov. Gre za preprečitev razvrednotenja terjatev slovenskih podjetij in pa
omogočitev začetka klirinškega plačevanja. Gorenje, seveda pa tudi druga slovenska podjetja, so namreč še vedno zainteresirala za nakup nekaterih sestavnih delov in reprodukcijskega materiala v drugih delih bivše Jugoslavije. S klirinškim načinom poslovanja bi lahko kaj kmalu bivše Jugoslavije.
V Gorenju so se, to velja posebej poudariti, kaj hitro usposobili na nov način prodaje v druge dele bivše Jugoslavije, zahvaljujoč tudi 30-letnim izkušnjam pri prodaji izdelkov na svetovne trge. Seveda pa ovir ne manjka; med njimi je gotovo najpomembnejše nedorečenost o prihodnjem sodelovanju s Slovenijo. Težave pa so tudi pri komuniciranju s partnerji, zaradi omejenih možnosti za potovanja in prekinjenih telefonskih in drugih zvez.
Več kot štiri desetletja je Gorenje gradilo trg tudi v drugih državah in republikah na območju bivše Jugoslavije, zdaj pa si bodo prizadevali, da ga ohranijo za naprej.
(an)
Gorenje na sedmem avstrijskem pohištvenem sejmu
t
Kuhinje prodajajo gospodinjske aparate
Od četrtka do nedelje je bil v Avstriji 7. pohištveni sejem, na katerem je med 120 raz-stavlljalci sodelovala tudi Go-renjieva tovarna kuhinjskega pohiištva iz Freistadta v Av-strijii.
Nla tej največji in najlepši razstavi pohištva, kot so sejem poimenovali Avstrijci, so najv/ečji avstrijski proizvajalci kuhinjskega pohištva, Go-renjeva tovarna iz Freistadta je mied njimi na petem mestu, predstavilo novosti, ki jih bodo ponudili 2,8 milijonom avstrijskih gospodinjstev, dizajn, privlačne barvne kombinacije in sodobne ureditve kuhinj so vzbujale pozornost obiskovalcev — poslovnih partnerjev podjetij. Gorenje-va posebnost oziroma slogan letošnje predstavitve pa je bil »Kakovost v detajlih!«
S proizvodnjo kuhinjskega pohištva v Avstriji je začelo Gorenje pred štirinajstimi leti, in sicer z namenom, da na ta način pospešijo prodajo gospodinjskih aparatov. Tovarna, ki ima zadnjih sedem let sedež v Freistadtu, ima 7% delež v avstrijski proizvodnji kuhinjskega pohištva, v skupni ponudbi pa skoraj 6%, saj Avstrija uvozi kar precej kuhinjskega pohištva. Na lestvici največjih proizvajalcev kuhinjskega pohištva zaseda Gorenje peto mesto. Letos bodo prodajo kuhinjskega pohištva, v primerjavi z letom poprej, povečali za 12 %, sicer pa bo 85 zaposle-
nih ustvarilo 150 milijonov šilingov prometa.
V Gorenju Handels, katerega obrat je tovarna pohištva v Freistadtu, računajo, da bodo proizvodnjo kuhinjskega pohištva do leta 2000 povečali na 100.000 elementov letno. V sosednji Avstriji
namreč računajo, da se bosta proizvodnja in prodaja ku-hinjskeg apohištva v prihodnje povečevali po letni stopnji 2 do 4%, zraven avstrijskega pa računajo tudi na trge sosednjih držav, na tako imenovane obdonavsko interesne trge.
(an)
Novice iz krajevne skupnosti Pesje
Skupščina in svet KS Pesje sta pred časom sklenila, da se iz njenega dosedanjega naslova črta Franc Leskošek-Luka in da se v skladu s statutom poslej imenuje Krajevna skupnost Pesje. Menjali so tudi napisne table in o sklepu obvestili IS in SNR Velenje.
• • •
Krajevna skupnost ni dala soglasja Rudniku lignita Velenje za izgradnjo zunanjega jeklenega stopnišča s povezavo komandnega prostora in proizvodnega dela na južni strani fasade Klasirnice. Razlog je preprost, ne verjamejo namreč, da ne bo še ena dodatna odprtina za onesnaževanje zraka v Pesju. Skupščina in svet menita, da so življenja ljudi v Pesju vredna več kot aparature, ki jih RLV želi zaščititi s preusmeritvijo pra-šenja.
• • •
Po oceni tamkajšnjega vodstva je bilo delo civilne in narodne zaščite med minulo agresijo na Slovenijo dobro. Delo je potekalo v skladu s potrebami in dolžnostmi vseh članov. Posebno so se izkazali člani CZ, ki so ponovno usposobili zaklonišče v domu krajanov, žal pa niso delovale vse sirene, ko so jih aktivirali za morebitni zračni napad. Takšne napake si ne morejo več privoščiti so dejali in zahtevali, da se napake takoj odpravijo.
• • •
Proučiti je potrebno možnost, da bi podhod pod železnico, katerega lastnik je RLV, lahko uporabljali tudi kolesarji in invalidi, primeren pa je tudi kot zaklonilnik.
B. M.
SSS Gorenja za pomoč Hrvaški
Prispevek delavcev 350.000 tolarjev
Gorenjevi svobodni sindikati so med delavci organizirali akcijo zbiranja pomoči prebivalcem Hrvatske. V denarju in bonih za malice so zbrali 350.000 tolarjev, za katere so nakupili prehrambene predmete in jih v petek predali predstavnikom zagrebških sindikatov.	(vš)
Občina Mozirje
Kljub vsemu ugodna letina
Kmetijstvo v mozirski občini je pretežno usmerjeno v živinorejstvo, zato je v tem trenutku letino in pridelek težje oceniti, kot v poljedelstvu in drugod. Pridelek hmelja je bil letos na lanski ravni, se pravi 70 ton, kar pa je še vedno 20 ton za najboljšo letino in za načrtom. Zelo dober je bil letos pride^k osnovne krme in silaže, ostale poljščine in povrtnine so tudi nekje na povprečju.
Dokaj nerazumljiv je podatek, da sta prireja mesa in
Nekateri vozniki so verjetno že opazili, druge pa naj opozorimo, da je odslej na Šaleški cesti v Velenju spremenjen način vožnje. Ker sta na cestišču odslej začrtani dve neprekinjeni črti, je zavijanje v levo prepovedano, razen v križišču s semaforjem. To pomeni, da če se peljemo v smeri od Rdeče dvorane proti predoru ne smemo zaviti do občine, banke, Name, Ere in vseh stanovanjskih objektov, ki so na tej strani. Kazni za prekršek so precejšnje, zato ne kaže izigravati predpisa o načinu vožnje po Šaleški cesti.
Zakaj takšen režim in kdo ga je predpisal? Za odgovor smo zaprosili Petra Kosija,
odgovornega za tehnično
urejanje prometa pri SO Velenje.
»Zakaj upravljalec magistralne Šaleške ceste (Cestno podjetje Celje) že prej ni ukrepal in zarisal črte po predpisu, ne vem, saj je republiški inšpektor to zahteval že pred šestimi leti. Dejstvo je, da smo tak režim vožnje vsi podpirali, čeprav moramo priznati, da je takšno zavijanje na levo na štiripasovnem cestišču zelo nevarno. V razvitih državah je to nekaj normalnega. Ni pa noben organ pri občini pristojen, da bi proti temu karkoli ukrepal, saj ne more trditi, da upravljalec ni ravnal prav. Tudi komisija, ki se je sestala 16. oktobra in so v njej sodelovali republiški in občinski cestni inšpektor, upravljalec
C P Celje — direktor projektive in vodja prometne signalizacije ter predstavnik upravnega organa za promet pri SO Velenje, je poleg Partizanske ceste obravnavala tudi Šaleško. Ugotovila je, da sta nujno potrebni polni črti, tako na Partizanski, kot na Šaleški cesti, kajti na štiripa-sovnici zavijanje v levo ne more biti dovoljeno.
Ker ima vsaka novost tudi dobro stran, sem prepričan, da bo odslej manjši naval na parkirne prostore v strogem delu mesta, saj se bo bolj splačalo (zaradi krajših voženj) parkirati na javnih parkiriščih pri Rdeči dvorani, bazenu, PTT in Elektrotehni. Iz teh parkirišč je potem možno zaviti tako levo kot desno.«	(BM)
Telefon, informacije, pomoč
Za lažje premagovanje vsakodnevnih bremen
Življenje je kruto in polno prijetnih in neprijetnih presenečenj. Tudi ljudje samo različni. Nekateri breme današnjega časa, lažje, drugi težje prenašamo. In takrat, ko je človeku najbolj hudo, ko se znajde v tistem hipu zanj nerešljivem vprašanju, zelo dobro dene topla, spodbudna beseda, beseda tolažbe, ponudena pomoč sogovornika, naj si bo kdorkoli in kjerkoli je že.
Leto dni je od takrat, ko je prijazen glas na drugi strani telefonske žice prisluhnil tistemu občanu, ki je zavrtel 853-369 vsako sredo od 18. do 20. ure. Ne le to. (TIP (telefon, informacije, pomoč) odstranjuje nastale ovire, niso pa redki tudi taki primeri, kjer pomoč poišče namesto iskalca kar sam. Njegov delokrog je širok: zdravstvo, vzgoja, sociala. Za njim tičijo strokovni delavci različnih profilov: od psihologa, sociologa, pedagoga, socialne delavke ... »Cilj svetovanja je umno usmerjanje življenjske
energije mladih in odraslih v zrelejše reševanje življenjskih dvomov, preizkušenj. S svetovanjem, dajanjem informacij ali samo poslušanjem tistega na drugi strani usmerjamo ift nenazadnje tudi spodbujamo k iskanju odločitev. Skratka, vse je usmerjeno tako, da iskalec pomoči nazadnje sam reši svoj položaj, iz katerega v določenem trenutku ni našel izhoda,« pravijo ob letu delovanja TIP-a organizatorji: občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje ter odbor za preprečevanje nasilja nad otroci pri Centru za socialno delo Velenje.
TIP je v našem občinskem prostoru zaživel z nalogo, za katero so ga organizatorji postavili vanj. Najbrž ne samo zato,' ker njegove dejavnosti ne okvirjajo nikakršni plotovi ustanov, ker poteka dajanje informacij, svetovanje, iskanje alternativnih rešitev povsem prostovoljno, ampak najbrž v večji meri zaradi razumevanja in uspešnosti gla-
su na drugi strani. Pridobil si je zaupanje, kar kaže vse večje število klicev tako otrok kot odraslih. Cez vse pa je najbrž anonimnost tistega, ki rabi pomoč, ker ga je strah, ker je obupan, ker se počuti ogroženega ali če išče le informacije ter strokovni nasvet.
Zaradi potreb so se organizatorji pred letom dni odločili za uvedbo sodobne preventivne pomoči vsem občanom. Skrbne priprave nanj po letu dni dajejo prve sadove. Spodbudni so za tiste, ki se skrivajo za tel. št. 853-369 kot tudi za vse, ki so se te pomoči že poslužili. Zaradi vsega tega in vse večje krize bodo organizatorji vztrajali pri takšnem načinu reševanja vsega neprijetnega, kar nosi s sabo življenje tudi v prihodnje. In gotovo bodo vsaj nekateri med nami breme jutrišnjega dne tudi s pomočjo TIP-a lažje prenašali.
(tp)
Uspešno delo Delavske univerze Velenje doslej
Mnogo oblik izobraževanja
mleka v vseh dosedanjih letošnjih mesecih rasla po 5-odstotni stopnji. Glede na to na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi predvidevajo, da bodo do konca leta na-molzli 9 milijonov litrov mleka, kar je sicer za 600.000 litrov manj kot rekordnega leta 1986. Ob tem velja posebej poudariti, da je vmes letni pridelek padel že na 8 milijonov, še bolj pa to, da v zadnjem času namenjajo izrecno pozornost kakovosti mleka in ne izključno količini (jp)
Delavska univerza Velenje je zelo poznana po vsestranski izobraževalni dejavnosti.
Samo lani je opravila 145 oblik izobraževanja s tri tisoč udeleženci. V teh oblikah dela je splošno izobraževanje občanov, jezikovni tečaji, funkcionalno izobraževanje in šole. Za vse oblike opravljenega dela smemo trditi, da so bile zelo uspešne.
Direktorja Delavske univerze smo povprašali, kakšno bo izobraževanje v tej sezoni.
Res je, da je žal tudi za izobraževanje manj denarja. V podjetjih skoraj ni sredstev za to.
Pa vendar bodo izobraževanje nadaljevali.
Začel se bo pouk v tretjem razredu srednje ekonomske šole. Posebej so v izobraževanje želeli vključiti vse tiste, ki so v šolanju obstali na pol poti. Vse kaže, da bo tako stekel pouk tudi v drugem razredu srednje ekonomske šole.
Med jezikovnimi tečaji omenimo nemškega, italijanskega in angleškega. V DU vedo, da so odrasli razpeti med družino in službo. Zato so tudi jezikovne tečaje omejili na enkratni obisk v tednu, kar gotovo olajša delo vsem,
ki si želijo študirati tuje jezike.
Presenečeni smo, da kljub osamosvojitvi Slovenije in toliko delavcev iz drugih republik v Velenju, ni večjega zanimanja za tečaj slovenskega jezika.
To in še marsikaj drugega, kar nastaja kot posledica potreb v velenjski občini, bodo v Delavski univerzi radi opravljali. Priznati moramo, da je vodenje te ustanove in odnos do slušateljev dobro in pedagoško zelo uspešno. Zato bo celotno delo zavoda silno pomembno tudi v prihodnosti.
Viš
Invalidska delavnica »HTZ-RLV«
r-jr a • *	, v • v v
Želijo na trzisce
Proizvajalci osebnih varstvenih sredstev in opreme ter nekaterih tehničnih artiklov in oblačil, delavci obrata RLV - HTZ, ki so doslej proizvajali pretežno za potrebe rudnika, si želijo, da bi ponudili tržišču svoje kvalitetne izdelke. Ne le zaradi nujnosti preživetja in zmanjšane porabe teh sredstev v rudniku. Potrditev kvalitete in prave usmeritve pokaže trg s tem pa tudi samozavest zaposlenih. Čeprav so zaposleni delovni invalidi, izdelujejo kvalitetna sredstva, ki so cenovno konkurenčna mnogim.
Pred dnevi so program izdelkov prikazali varnostnim inženirjem iz vse Slovenije na Bledu. Ti so se zbrali na XII. republiški posvet. Priložnost je bila kot na dlani in tudi interes je potrdil pravilno usmeritev tega veienjskega kolektiva. Bodo sledili tudi komercialni rezultati?
Jože Miklavc
Skozi teden
Vključimo se v razpravo
Odlagališče pepela, žlindre in produktov odžvepljevanja
Med ukrepe ekološke sanacije Šaleške doline vsekakor sodi tudi ustreznejše odlaganje pepele, žlindre in produktov odžvepljevanja.
Velenjska vlada je že posredovala v javno razpravo strokovne podlage za pripravo ustrezne prostorske dokumentacije za tovrstno odlagališče. Dokumentacija je razgrnjena v prostorih uprave za varstvo okolja ia urejanje prostora (stavba sodišča), kjer so strokovnjaki pripravljeni posredovati tudi vse infonnaci-je. Razgrnitve in razprave o teh dokumentih pa bodo organizirali tudi v krajevnih skupnostih Skale, Stara vas in Pesje, torej vseh, ki ležijo na obrobju novega odlagališča.
V strokovnih podlagah so že nakazane rešitve odlaganja pepele, žlindre in produktov odžvepljevanja na način, ki bo kar najmanj obremenjujoč za okolje. Upoštevajo pa tudi sanacijo trenutno najbolj ekološko problematičnih zadev, kot je na primer zapraševanje, problematika izcedne vode... Nekaj vprašanj pa ostaja odprtih in nanje še iščejo odgovore, to pa je na primer sejzmičnosti tal, pridobiti pa bo treba tudi celovito oceno vplivov radioaktivnega sevanja na okolje.
Rešitve so predvidene v vec variantah, pripravljal« tega za naše okolje silno pomembnega gradiva, pa upajo, da bodo dobili odgovore na mnoga odprta vprašanja v času javne razgrnitve. Zato upajo, da bo razprava kar najbolj široka in celovita. V vseh tistih okoljih, kjer bodo pokazali za to interes so pripravljeni organizirati dodatne razprave.	^ ^
Obrtna zbornica Velenje
Katalog gospodarstva
Območna zbornica Velenje ter obrtni zbornici Velenje in Mozirje pripravljajo katalog-velenjskega »" mozirskega gospodarstva. Izšel bo v nemškem ter angleškem jeziku, v nakladi 3000 izvodov v njem pa bodo predstavljeni uspehi in možnosti nadaljnjega razvoja gospodarstva obeh občin.	.
Možnost prodaje v Avstrijo
■
Odpiranje navzven, izvoz na konvertibilni trg so usmeritve, ki jim poskušajo.kar se da slediti tudi na obrtni zbornici Velenje. Tako so v sodelovanju z območno zbornico Velenje že navezali poslovne stike z zbornicama na avstrijskem Koroškem, in sicer v Velikovcu ter Wolfsbergu.
Odziv za razvijanje prodajnih ter nakupnih možnosti med obrtniki občine Velenje in avstrijskimi obrtniki je bil dokaj dober, možnosti za navezavo stikov pa so zlasti velike pri predelovanju plastike, v kovinsko predelovalni, gradbeni ter lesni dejavnosti.
Era TOK Kmetijstvo Šoštanj DE Turn
cttpMErasf®. ? v li * !n: 'i: W * WMb: jjK ft■ - • -f 'Jt
40 ton jabolk izvozili
V sadovnjakih Erinega TOK Kmetijstva Šoštanj, delovni enoti TURN, so prejšnji teden zaključili s trganjem poznih vrst jabolk. Vreme jim je bilo naklonjeno, tako da je lahko štirideset obiralcev v štirinajstih dnevih nemoteno obralo 250 ton jabolk, ki se uvrščajo v slovensko integralno pridelavo sadja (SIPS). Štirideset ton teh jabolk so na Turnu izvozili v Nemčijo. Čeprav je letošnji pridelek nekoliko manjši od lanskega pa so z njim izredio zadovoljni, tudi zaradi kvalitete. Jabolka imajo praktično vsa prodana, cene pa niso pretirane.
Hotel Paka
Zamrznjen potek obnove
Zaposleni Gostinstva Paka so načrtovali začetek pòsodobtt-venih del hotela y Velenju že v tem letu. Prvi dogovori so pokazali kar precejšnje zanimanje za sovlaganja tako med damatimi podjetniki kot tudi nekaterimi tujimi partnerji. Zal, so vojni dogodki na slovenskem ozemlju ter razmere v bivši Jugoslaviji sploh aktivnosti okrog te obsežne naložbe zavrli. Vse kaže, da se posodobitve hotela Paka v tem letu še ne bodo lotili. Stiki med enimi in drugimi siccr še obstajajo, le aktivnosti ne krenejo z mrtve točke.
Ob razmišljanjih kako akcijo začeti pa si zaposleni podjetja močno želijo občinski razvojni načrt za področje gostinstva in turizma. Program bi bil po njihovem mnenju nujno potreben tudi zaradi razdelitve obveznosti med nosilci razvoja te gospodarske panoge v občini.
Zimski bazen odprt
Na veliko veselje ljudi, ki so jim zimski bazeni še posebej pri srcu, je od ponedeljka, 14. oktobra, odprt tudi velenjski zimski bazen. Z njim upravlja športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana. V ponudbo na zimskem bazenu ne sodi zgolj kopanje, ampak lahko kopalci koristijo še savno in trim kabinet.
Bazen je odprt ob delavnikih od 10. do 22. ure, ob sobotah od 15. do 22. ure, te urnike pa so na bazenu pripravljeni prilagoditi našim željam. Enkratni vstop za odrasle velja 60 SLT, za otroke 40; za desetkratni obisk velja vstopnica za odrasle 540 SLT in za otroke 360; mesečna vstopnica je za odrasle 950 in za otroke 630; sezonska karta za odrasle 3.000 in za otroke 2.000 SLT. Savna z bazenom velja 100 SLT, trim kabinet pa 50. Pri nakupu večjega Števila vstopnic pride v poštev popust, (bm)
Elkroj Mozirje — Elkroj Šoštanj
Kdaj bo konec norije?
Ničkolikokrat smo se lahko že sami prepričali, da je pri nas res vse mogoče. Pri agoniji Elkrojeve enote v Šoštanju pa zadnja dogajanja spominjajo bolj na farso kot na prilagajanje trenutnim razmeram in željam po čimprejšnji normalni ureditvi zadev.
Kdo komu nagaja, kdo ima prav in kdo ne, kdo laže nam in širši javnosti in navsezadnje kdo bo kriv za gospodarski bankrot firme z velikim izvoznim deležem, bo gotovo pokazal čas. Dejstvo tega trenutka pa je, da so delavke ene linije v Elkroju Šoštanj prejšnji teden inorale ostati doma zaradi pomanjkanja dela, da obveznih delovnih sobot ne omenjamo posebej, prav tako ne, da delavci, ki imajo še nekaj dni letnega dopusta, tega sedaj pospešeno koristijo. Obetov o boljših dnevih ni, kar pa je pri vsej stvari še posebej žalostno.
Kaj je tokrat v ozadju delavci v Šoštanju ne vedo. Prepričani so, da so izgovori vodstva mozirskega Elkroja o pomanjkanju dela eden od razlogov za dokazovanje trditev o nekakovo-stno opravljenem delu, o podpori, ki jo imajo pri tu-
jih partnerjih. Braniti se v Šoštanju proti temu ne morejo. Direktorica Marija Vr-tačnik je namreč vodjo enote v Šoštanju Martina Pre-skarja obvestila o odvzeti pravici za sklepanje in dogovarjanje pogodb s tujimi partnerji. Za lase privlečen
se delavcem v Šoštanju zdi izgovor o pomanjkanju dela zaradi razmer na ozemlju bivše Jugoslavije. Sploh zaradi tega, ker so po informacijah tujih partnerjev zvedeli, da so dobave zmanjšali zaradi nekakovo-stno opravljenih pogovorov vodstva mozirskega Elkroja v Nemčiji. Mimogrede tudi v njihovem imenu in brez njihove vednosti. Čeprav so izdelki iz proizvodnega programa pomlad—poletje 92 v celoti našli kupca pri štirih nemških partnerjih, razlogov za veselje v Šoštanju ni. Pogoji namreč v celoti ne ustrezajo proizvodnim zmogljivostim zaradi izpada avgustovskega izvoza za okrog 23 odstotkov (okrog 4500 proizvodnih enot), septembrskih 18 odstotkov,
po ocenah za mesec oktober pa naj bi znašal izpad izvoza 20 odstotkov. Če so avgustovski izpad uspeli pokriti z izdelki za domači trg za neznanega kupca (pumparice iz programa pomlad—poletje 92), ostaja odprto nadomestitev izpada za preostala dva omenjena meseca.
O storjeni gospodarski škodi ne bomo izgubljali besed, ker igra s trgom v kriznih časih nima kaj iskati. Kajti, tuji partnerji bodo pač poiskali tistega sodelavca, kjer se jim ne bo treba ubadati še z njihovimi notranjimi razprtijami. Bo kdo za prekinitev poslovnih odnosov ob načrtovani usmeritvi prodaje na zahodni trg odgovarjal? Moral bi. Prav tako pa bi morali kaj storiti za konec no-rij tudi tisti, ki imajo oblast v rokah tako v občini kot republiki.
Na Golteh o turizmu in ekologiji
Ministra sta se pa kar opravičila
Govorili bomo brez dlake na jeziku je dejal dr. Dušan Plut
V petek je bilo na Golteh srečanje predstavnikov slovenskih smučarskih središč, gostitelji so bili delavci centra na Mozirskih planinah, gostje pa član predsedstva RS dr. Dušan Plut, podpredsednik republiške skupščine Vane Gošnik, podpredsednik republiške Vlade dr. Leo Šešerko, namestnik ministra za urejanje prostora in varstvo okolja Mitja Bricelj, strokovnjaki za področje turizma in ekologije ter drugi.
Tema razgovora je bila dovolj kočljiva — razmerje med nadaljnjim razvojem turizma in varovanjem okolja, zato tudi tako močna udeležba zelenih. Če pustimo ob strani splošne probleme v zvezi s tema dvema pomembnima področjema, je prišlo na Golteh v ospredje zasneževanje smučišč z umetnim snegom, bolje rečeno razprava o predlogu zakona o pogojih in načinih umetnega zasneževanja. Gre za razkorak v mišljenjih gle-
de nujno potrebnih akumulacij in gradnje čistilnih naprav.
Smučarska središča si ne želijo strogih prepovedi, ki jih predvideva osnutek zakona; ta naj ne bi vsiljeval tehničnih in tehnoloških rešitev, ki bi onemogočala preživetje
centrov, zeleni niso izključno proti zasneževanju, želijo pa obojestranski pristop z upoštevanjem varovanja okolja in dobička od turizma, slednjega pa ne za vsako ceno. Zato je dr. Plut posebej poudaril pravilno pot centra na Golteh, ki ni takoj zasadil lo-
pate, ampak je prej pred javnost in stroko razgrnil svoje načrte in jih prepustil presoji. Dodal je tudi, da je doslej vsak žičničar reševal probleme po svoje, vlada pa ne bo plačevala kazni za pretekle napake. Ob tem žičničarji zagotavljajo, da ne uničujejo narave, da po vseh svojih močeh skrbijo zanjo, pričakujejo pa več razumevanja ekologov, sicer ne bodo preživeli. Kakorkoli že, obe strani sta bili doslej vsaka na svojem bregu, prav na Golteh pa so vzpostavili most med svojimi razmišljanji in hotenji, ki naj bi jih poslej usklajevali in reševali za vsak center posebej.
Problematika je seveda vseobsežna, zato je toliko bolj nerazumljivo, da se srečanja nista udeležila ministra Ingo Paš in Miha Jazbinšek. Dr. Plut je ob tem pikro pripomnil, da sta se pač opravičila. Dejstvo je, da so si bili vsi udeleženci edini, da je takšno srečanje z odkritim pogovorom in soočenjem stališč edina prava oblika in spodbuda za nadaljnje snovanje turističnega razvoja, ki naj bi bil za mlado državo Slovenijo paradni konj. (jp)
Obrtna zbornica Mozirje
Gre res vsem tako (pre)dobro?
Obrtništvu in podjetništvu dajemo v zadnjih časih že kar gromozanski pomen; v ospredju vseh razmišljanj in pogovorov je. Žal so v tem ospredju spet predvsem besede, tudi iz ust posameznih obrtnikov in podjetnikov, ki na ves glas poudarjajo pomen svoje dejavnosti in premajhno razumevanje »širše družbe«. To velja tudi za mozirsko občino, kjer se srečujejo s svojevrstnim stanjem. Na vodstvu obrtne zbornice si nekaterih stvari že ne znajo več smiselno razložiti.
V začetku tega meseca so vsem	ke in podjetnike sprašuje glede članom poslali dopis za sodelo-	potreb za lokacije v obrtnih co-vanje v katalogu, ki bi ga pripra-	nah, ki jih načrtuje skupaj z vili skupaj z območno gospodar-	ustreznimi občinskimi službami, sko zbornico Velenje in Obrtno	Odziv na to je presenetljivo velik zbornico Velenje. Sami takšnega	in je v očitnem razkoraku z odzi-kataloga ne morejo izdati, s so-	vom na sočasni in že omenjeni delovanjem pa bi ubili dve muhi	razpis za katalog. Poslovni (osebna mah, saj bi se predstavili v re-	ni) interes torej je, najbrž pa k publiškem in mednarodnem me-	poslovnosti sodi tudi katalog, rilu. Do predvidenega roka (20.	Ob opozarjanju na te slabosti oktober) se ni javil nihče. Gre	v lastnih vrstah pa imajo na kljub vsemu zapiranju tržišča in	zbornici pripombe tudi na občin-pomanjkanju naročil torej vsem	sko politiko. Menijo namreč, da še kar (pre)dobro in se nočejo	se ob vsem poudarjanju obrtni-predstaviti ne doma in ne v tuji-	štva in podjetništva ne dogaja ni, se sprašujejo na zbornici,	nič konkretnega in oprijemljive-obenem tudi to. če so napori	ga, da ni vsega krivo čakanje na zbornice res »brez zveze«, zakaj	zakone in izgovarjanje nanje. V obrtniki ob vsem tarnanju kiju-	nekaterih drugih občinah ukre-bujejo vsakomur, ki se trudi za	pajo navzlic temu, v mozirski pa skupni napredek. Želijo si torej	še vedno in preveč >gledajo< le čimprejšnjih volitev, ko bodo ti	velika podjetja. Prav tako imajo »nezainteresirani« izbrali nove	pripombo glede pomoči za usta-in boljše kadre, če jih bodo seve-	navijanje 200 novih delovnih da našli. Na prvi pogled so vsi	mest, kjer naj bi imel izključno ZA, dejansko pa nobeden, ker	prednost turizem, ostali deli ima očitno odločujočo prednost	drobnega gospodarstva so zapo-osebni interes.	stavljeni, niso pa nepomembni.
To potrjuje odziv na naslednji	Nekaj bo torej treba »izvaliti«,
razpis, s katerim zbornica obrtni-	,(jp)
Center za socialno delo Velenje
»Specifika« za ene in za druge
Stiskanje konca s koncem meseca postaja že prava umetnost. Zgovorni dokaz zapisane trditve je rast števila prejemnikov najrazličnejših socialnovarstvenih in skrbstvenih pomoči, vse več nezadovoljnih občanov ... Nemalo med njimi je prepričanih, da bi lahko Center za socialno delo kot eden od odgovornih za človeka vredno življenje posameznika ali družine naredil lahko več kot je doslej.
Direktorica centra Jelka Fužir žal, ne sodi več med prave odzi-
kritike seveda ne sprejema v ce- ve na problem Zalegla bi morda
loti. Kriza v gospodarstvu se na- ob dodeljenih (subvencija stana-
mreč močno odraža v družbenih rine, pomoč otrokom) dodelitev
dejavnostih, kamor sodi tudi še ene stalne pomoči. Kriza na-
omenjena ustanova.« Brez zdra- mreč m začasna, za nameček se
vega gospodarstva se novim sta- celo stopnjuje. Seveda pa sogo-
njem » družbi ne da prilagajati, vomica ne trdi. da se izven okvir-
čeprav bi se za vsak primer pose- Jev gospodarstva ne da s skupm-
bej morali. Specifično je obdobje, ™ močmi narediti kaj vec kot
ki ga preživljamo tako za občane, dosle'- DoloCi a novef zak°na
na stanovanjskem področju bo-
do najbrž to manjkajoče zahtevala, ker mnoge družine novim bremenom ne bodo kos. Mimogrede
pomoči potrebne kot tudi za center sam. Drugače organizira sodala v državah, po katerih se
zgleduje naša oblast, sedanjega	, , ,
f • ... » . , . . . j.	subvencije stanarine v dosedanji
stanja ne vključuje. Zato mi v,d,-	J bo bo ^
mo svojo vlogo pn premagovanju	.. soda, varstva,
kriznih razmer posameznika ah	, 6 1 . . . & ... :
družine v prihodnje bolj v preven-	°*nutek P,a P"nasa se mzJe ravni
tivnem delu za lažje premagovanje	od ,ze "ve Javljen.h »mizernih«.
stresnih situacij.«	s poglobljenim podpornim
Financiranje socialnovarstve-	svetovanjem, s katerim želijo na
nih pomoči je v tem trenutku do-	celllru pomagati pri premagova-
mena republike in občine. Z do-	nju krize posameznikom m dru-
ločeno inero posluha za poveča-	žinam, je res nekaj, žal, pa je še
na sredstva na področju social-	vedno »denar s\età vladar«. Jel-
nega skrbstva »doma« na centru	ka Fužir to komentira takole:
kolikortoliko obvladujejo stanje,	»Realizmu bo treba pridjati kan-
in sicer z dodelitvijo enkratne	ček optimizma, pa čeprav se nam
denarne pomoči. V velikih pri-	zdi, da včasih oaše delo nima pra-
merih, ki se zatečejo na center, ta	vega smisla.« -tap-
24. oktobra 1991
Od tu in tam
nmk òqb stran 5
I
PROMETNI KOTIČEK
Jesenske
pasti
Uredništvo Našega časa se želi še bolj aktivno vključiti v preventivno varnost na naših cestah, zato se je odločilo za novo rubriko: »Prometni kotiček«. V njem želimo z nasveti in opozorili voznikom pomagati pri lažji, predvsem pa varni vožnji. Tem s tega področja je veliko, zato se bomo trudili, da jih bomo s pomočjo strokovnjakov kar najbolje obdelali. Seveda pa si želimo vaše sodelovanje. Lahko nam zastavite kakšno vprašanje ali nasvet, ki bi kakorkoli koristil tudi drugim, vse to lahko pošljete na naš naslov s pripisom »Za prometni kotiček«.
Jesen je tu, z njo pa tudi vrsta pasti za voznike. Zato bomo v našem prvem kotičku namenili nekaj vrstic prav tej problematiki. Predvsem nas v tem letnem času čakajo naslednje pasti na cestah : jutranja megla, mokre ceste, odpadlo listje, blato na cesti (sled poljskih del) in vedno krajši dnevi.
Mnogo vozil je že opremljenih z dodatnimi žarometi za meglo, ki so predvsem zato, da nas drugi prej opazijo. Sicer pa moramo imeti v megli prižgane zasenčene luči. Tudi podnevi bodimo pozorni na kolesarje in pešce. Mokre ceste, listje in blato na cesti so pogosti na cestah jeseni, ki se jim lahko izo-gnémo, če opazujemo cesto. Tako se bomo lahko pravočasno izognili zagotovim nevšečnostim. Seveda pa je pri tem potrebno dosledno upoštevati pravilo, da zmanjšamo hitrost in vožnjo prilagodimo pogojem na cesti.
In še to. Med izkušenimi vozniki velja pravilo, da je za varno vožnjo potrebna hladna glava in tople noge. To praktično pomeni, da v času rosenja vetrobranskega stekla na vozilu najprej usmerimo topli zrak (gretje) navzgor toliko časa, da se omenjeno steklo posuši, nato pa topel zrak usmerimo navzdol, k nogam.
Srečno vožnjo želimo!
B. Mugerle
Srečanje gasilskih veteranov
V sklop prireditev oktobra — meseca požarne varnosti — jje sodilo tudi petkovo srečanje starejših gasilcev, ki ga je pri-I pravila Občinska gasilska zveza Velenje. Povabili so vse gasil-cce, ki so člani enega izmed gasilskih društev že preko štirideset Uet in pa tiste, ki so starejši od šestdeset let. Takšnih je v velenjski občini trenutno petinsedemdeset. Gasilci-veterani so si najprej ogledali Gorenje-Keramiko in Vino Šmartno, zaključek srečanja pa je bil v gasilskem domu Šmartno ob Paki.
B. M.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 14. 10. 1991 do 20. 10. 1991 so povprečne 24-urne koncentracije SO; prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo:
125 mikro-g/m* za urbana in industrijska območja 100 mikro-g/m1 za neindustr., zaščitena in rekreacij, obm. v naslednjih dneh:
14. 10. 1991 v Šoštanju
16.	10. 1991 na Velikem vrhu
17.	10. 1991 na Graški gori
200 mikro-g/m3 110 mikro-g/m3 330 mikro-g/m3
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 14.10. do 20.10.1991
konc. SO ? (mikro grami'i)3 zraka)
35pi 300-250i 200i 150 ICQ 5 Ci O
SOS.
ÌJ[ !,'■
stw&s n idi 1 i :
TOP	V.V	ZW.	VEL
MERILNE POSTAJE
•4.10 18.10.
15.1 j
u.v:
c.-i	S! 17 10
'0.1:5
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 14.10. do 20.10.1991
konc. SO 2 (mikro granii/nJ :raK;ii
200(0 150CO IOOCO
50C0
co 1. J .. •» «7-rri a	: o.-..h
SOS.	TOP.	V.V	ZAV.	VEL.
G.G.
MERILNE POSTAJE
Mesec požarne varnosti
Tokrat malo drugače
Vsako leto v oktobru, ko poteka mesec požarne varnosti, pišemo o aktivnostih, ki se vrstijo, o tem, kaj vse bodo gasilci storili za osveščenost občanov in kako bodo poskrbeli za preventivo. Pišemo kako uspešni so bili preko leta, koliko požarov so omejili, da ni nastala še večja škoda in podobno. Vse lepo in prav, žal pa nemalokrat (ali skoraj vedno) pozabimo na drugo stran medalje. Na skrite in majhne, pa prav tako pomembne stvari, ki jih enostavno zanemarjamo, pa so prav tako življenjskega pomena.
Poglejmo jih nekaj. Ni malo stanovanjskih hiš, ki imajo hi-drantne omarice, pa v njih ni več cevi, niti ročnikov. Se je kdo vprašal kaj bo, če pride do požara? Preden bodo prišli gasilci je lahko že prepozno, ali pa bo materialna škoda bistveno večja.
Podobno je z gasilnimi aparati, mi pa sprašujemo koliko hišnih svetov v naši občini skrbi za njihovo izpravnost. Nekateri aparati so celo na takih mestih, da jih človek še našel ne bi. Pa ni nikogar, da bi se pobrigal, ne za prvi in ne za drugi primer. Kdo je odgovoren za to se ve. Dalje. Že ničkolikokrat je zagorelo v blokih po kleteh zaradi raznih odpadkov in navlake, ki zanesljivo ne sodi v te prostore. Nekateri v kleteh hranijo celo vnetljive tekočine. Ni potrebno posebej poudarjati kako s takim ravnanjem strežemo po življenju sebi in drugim. Sprašujemo se zakaj se ne ustanovi komisija požarnovarnostnih strokovnjakov, ki bi pregledali vse kleti po stanovanjskih poslopjih in primerno ukre-
pali, pa koga tudi predlagali za kazenski ukrep. Končno je na vrsti vprašanje, ki zadeva predvsem stanovalce v najvišjih blokih na Kardeljevem trgu. Kako lahko gasilci z lestvijo pridejo do njihovih stanovanj? Če ne morejo kako jih bodo reševali v primeru požara?
Še bi lahko naštevali primere, ki niso zanemarljivi, zato je prav, da se jih spomnimo prav ob tej priložnosti, ko poteka mesec požarne varnosti.
B. M.
Mozirje - proti objestnosti
Svet
za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje je sredi prejšnjega tedna pripravil eno izmed akcij v tednu prometne varnosti. V središču Mozirja so učenci vseh štirih osemletk mozirske občine risali na asfalt in tako na likovni način skušali izraziti svoj protest proti objestnosti na naših cestah, obenem pa tudi svoje želje in predloge po varnem prometu. Kasneje sta mentorje in učence pozdravila predsednika skupščine in izvršnega sveta občine Mozirje Andrej Presečnik in Alfred Božič. Učenci so jima izročili spisek najbolj nevarnih prometnih točk v vseh štirih šolskih okoliših.
(foto: Ciril Sem)
Cepljenje lisic proti steklini
Steklina je kužna neozdravljiva bolezen, za katero zbolijo ljudje in živali. Po drugi svetovni vojni se je bolezen razširila po celotni Evropi in je do danes niso mogli zatreti. V zadnjih letih zatira Zahodna Evropa bolezen z vakcinacijo oz. cepljenjem lisic. V to zatiranje se je vključila tudi Slovenija.
Druga vakcinacija v letošnjem letu bo na celjskem območju 26. oktobra. Lovci bodo polagali vabe s cepivom, v mreži 250 m. Vaba je rjavo sive barve velika 5 x 5 x 1,5 cm, neprijetnega vonja po ribah in kužna 14 dni od dneva, ko je položena.
Če bi kdo prijel vabo z golo roko, si mora roke takoj dobro umiti z milom. Če je zaradi pritiska iztekla cepilna tekočina (roza barve) na rano ali sluznico ali da je brizgnila v oko človeka, mora ta takoj v ambulanto Zavoda za socialno medicino in higieno Celje, Gregorčičeva št. 5, Celje, telefon 27-721.
Če vabo poje pes, mu to ne škodi, vendar povzroči, da je ne dobi lisica, kateri je bila namenjena.
Zato morajo biti psi pod strogim nadzorstvom in ne smejo prosto tekati. Ob nespoštovanju te zahteve bodo lastniki psov kaznovani.
Za uspeh akcije cepljenja lisic proti steklini je nujno razumevanje občanov. Pse naj imajo privezane ali zaprte v pesjakih, na sprehode naj jih vodio na povodcu.	Veterinarska inšpekcija
KAJ IN KOLIKO SE BO URESNIČILO SE SPRAŠUJEJO MLADI — Med prireditve v tednu prometne varnosti od 7. do 14. oktobra je sodil sprejem učencev velenjskih osnovnih šol pri predsedniku skupščine občine Velenje. Navzoči so bili še predstavniki SPV-ja, komandir Milice, sekretar družbenih dejavnosti, ravnatelj OŠ Antona Aškerca in drugi, delegacija otrok pa je predsedniku Pan-kraciju Semečniku zelo nazorno obrazložila nevarne poti in pasti, s katerimi se otroci srečujejo na poti v šolo in domov. S pomočjo načrtov, ki so jih sami izdelali, so predlagali tudi rešitve, da bi postale problematične poti bolj varne. Predlogov je bilo precej, jasno pa je, da vseh želja zaradi predpisane zakonodaje o prehodih čez cesto, izgradnji pločnikov in postavitvi semaforjev ne bo mogoče uresničiti. Nekaj bi se jih gotovo lahko, če le ne bo ostalo pri obljubah kot lani na istem sprejemu.	(foto: BM)
3. del
V zadnjem poglavju si bomo pogledali še opremo potrebno za RIP. Na začetku smo omenili, da so stroški za uvajanje RlP-a v rangu 2-3 PC računalnikov. Zdaj pa poglejmo, kaj dobimo za ta denar.
Najprej potrebujemo računalnik. Ta je lahko seveda že obstoječi PC s trdim diskom, ki je doma že skoraj povsod.
Da ga lahko priključimo na telefonsko omrežje, potrebujemo še modem. Ko imamo to dvoje, potrebujemo le še ustrezno programsko ojpre-mo. Programsko opremo, poleg komunikacijskega programa katerega dobimo skupaj z modemom, sestavljajo EDITOR, ki nam omogoča iz pripadajočih standardov kreirati lastno strukturo EDI-FACT sporočila, KONVERTER, ki bo konvertiral sporočila, ki jih nameravamo od-poslati, ter DEKONVER-TER, ki bo prejeta sporočila pretvoril v nam razumljivo obliko.
Podrobneje bo opisan program EDIpro, ki je bil razvit v podjetju z istim imenom, in je prvi programski produkt te vrste, ki je bil razvit pri nas in po dosedanjih ocenah celo presega podobne tuje produkte. Zakaj?
Programski paket EDIpro ni vezan na noben jezik.
Uporabnik ob samem zagonu lahko pove, v katerem jeziku želi komunicirati z računalnikom in vse, kar se bo pojavilo na zaslonu, je v izbranem jeziku. Trenutno privzeti jeziki so trije, in sicer slovenski, angleški in nemški. Da bi program deloval še v kakem drugem jeziku, ni potrebno spreminjati programa, ampak le dodati modul z željenim jezikom.
Standardi se spreminjajo in dopolnjujejo, vendar z izidom nove verzije standardov ni potrebo kupovati nove verzije programa, ampak le module z novimi standardi, ki jih program EDIpro sam prepozna. Module lahko prejmete preprosto po telefonski liniji z modemom, tako da ni potrebno čakanje na serviserja, ki bi uredil program.
ste, tako da problemov povezljivosti ni. Prva verzija tega programa je namenjena PC računalnikom, ki tečejo pod operacijskim sistemom DOS.
V pripravi pa so še verzije za računalnike družine VAX in IBM.
Programski paket EDIpro omogoča še združevanje več
Polna verzija pa uporabniku omogoča tvorbo lastnih struktur in mu ponuja popolno svobodo pri izbiri dokumenta.
Program bo v kratkem javno predstavljen. Z izpolnjeno prijavnico, ki jo pošljite na naš naslov, pa si lahko na predstavitvi zagotovite svoje mesto tudi vi.
PARTNER !
[OBSTOJEČA uporabnikova! apukasja I
UPORABNIKU PRILAGOJENA APLIKACIJA
EDIpro
C
ED1FACT STAN0AR0I C.ESOI
)
IC
E01FACT STANDARDI C.ESO)
C
EDIFACT SPOROČILNA STRUKTURA C.EMS)
)
C
E0IFACT SPOROČILNA STRUKTURA r.E MSI
partner2
I OBST OJECA UPORABNIKOVA I APUKACUA I
UPORABNIKU PRILAGOJENA APUKACUA
INTERNA DATOTEKA (".EOI)
OEKONVERTER
<
INTERNA 0AT0TEKA r.EDii
D
EDIFACT SPOROČILO l'EDO)
<
EDIFACT SPOROČILO C.EDOI
Koncept delovanja programa Edipro
Editor, ki nam omogoča kreiranje lastnih struktur sporočil, nas samostojno vodi skozi menuje in skrbi, da pri oblikovanju te strukture ne pride do napak. Elemente te strukture, ki so obvezni editor doda kar sam, pri neobveznih pa nam svetuje način kreiranja.
Program EDIpro je popolnoma združljiv z drugimi programskimi produkti te vr-
sporočil, katera so namenjena istemu partnerju, izpisovanje standardov, struktur in samih sporočil na papir.
Na voljo je več verzij programa: enostavnejša verzija, ki ne omogoča tvorbe lastnih struktur; tako se uporabniku fii treba poglabljati v standarde in dobi program 'na ključ', kateri je izdelan točno po njegovih zahtevah za določeno povezavo.
Vse informacije: EDIpro d.o.o.
Efenkova 61/b 63320 Velenje
telefoni: 855-763, 853-542 in 851-933. Fax 853-946.
Aleš Lipnik
d.o.o.
POŠLJITE Ml VABILO NA PREDSTAVITEV PROGRAMSKEGA PAKETA EDIpro IME IN PRIIMEK _
PODJETJE ____
NASLOV _
POŠLJITE NA NASLOV: EDIPRO EFENKOVA 61/B 63320 VELENJE
Res maximalen žuri
Po dolgo trajajoči koncertni »suši« se je v petek v Rdeči dvorani zgodil koncert treh bendov, dveh znanih (SOKOLI, ŠANK ROCK) in žalskih NERONOV, ki sicer v Sloveniji niso toliko znani. Verjetno tudi zato, ker šele pripravljajo prvo kaseto, sicer pa že nekaj časa sodelujejo s Šank roc-kovci kot predskupina na njihovih koncertih.
Čeprav je v današnjih časih organizacija takega žura kar velik finančni rizik, sta lastnika Maxa dokazala, da se še vedno da. In to zelo uspešno. Toliko ljudi na kupu težko zberejo tudi v večjih mestih. Morda je k temu pripomogla tudi ne preveč viso-
ka vstopnina (130 tolarjev), morda le vedno večja želja po zabavi, ki je v zadnjem času ni več ravno veliko. Sploh rockerske.
O vseh treh bendih lahko rečemo le, da so se maksimalno izkazali in veliko množico navzočih do konca razgreli. Najuspešnejši so bili sicer Sokoli z izkušenim žu-rerjem Perom Lovšinom na čelu. Dosti zaostajali pa niso tudi domači Sank rockovci, ki so se tako razživeli, da je Aleš (bobnar) od veselja pokazal celo zadnjico, Cveto pa seje povzpel na zvočnik sicer zelo dobrega ozvočenja. Sound in efekti so bili presenetljivo dobri, ko pa so bendi
»zažagali« s polno močjo, je Rdeča dvorana »potresava-la« skupaj z razgreto množico pred odrom. Povprečna starost prilično »zadetih« prisotnih je bila dokaj nizka (okoli 17 let), tisti starejši pa smo se zabavali že ob samem pogledu na njihovo spontano in sproščeno početje. Da je bilo pijače in druge omame na pretek, se je lahko prepričal vsak kolikor toliko trezen. Da je bila organizacija in žur dober pa dokazuje tudi to, da so se vsi trije bendi na odru pojavili dvakrat, vedno ravno prav dolgo. Videotop je lahko večino večera počival, pa še takrat, ko je deloval, je bil premalo udaren za večino
navzočih, zato so ga kar nekajkrat izžvižgali. Bil pa je kljub vsemu popestritev sicer znanih pustih premorov.
Ko se je žur proti jutru pričel iztekati, so v dvorani še vedno vztrajali tisti manj zaspani in tisti najbolj »zadeti«. Bil pa je to dogodek vreden ogleda, ker lahko sedaj verjetno pričakujemo spet nekaj časa trajajočo sušo podobnih dogodkov. Razen, če bosta za kaj podobnega spet poskrbela Mare in Franko.
Pa še to: Po Velenju se bo še nekaj časa govorilo o tem dogodku tudi zaradi zgrože-nosti nad početjem naše mladine, ki pije, kadi in se drogi-ra. Ob tem se naj vsak, ki bo kritiziral, najprej vpraša, zakaj je tako in kaj mladim sploh še nudimo v današnjem času?
B. Špegel
Prva dva sta že nekoliko komercialna, druga dva pa bosta verjetno, tudi zaradi underground usmeritve, ostala bolj ali manj neopažena. Tu pa je seveda še cela kopica čisto komercialnih skupin kot so Šik, Globus band. Dan in noč in Bay. Razpadli pa so Quo vadiš in Vitamini, ki so želi kar lepe uspehe na svojem področju, saj so pred nekaj leti prejeli zmago občinstva na Morski viži Bernardina. Za vse velenjske komercialne skupine velja, da jih danes sestavljajo bivši rockerji in da so stari v povprečju nad 30 let.
In tako se naš pregled konča. Prav veliko »rock'n rolla« ni več
sih in veselicah. Sploh pa v Velenju nimamo niti ene ustrezne dvorane za predstavljanje tako imenovanih garažnih ali zaklo-niščnih bendov (fantje večinoma vadijo po Zakloniščih). Izgleda, da je tudi kmalu še ne bomo dobili, saj se razprave okoli mladinskega doma, ki naj bi imel tudi takšne prostore, vlečejo kot jara kača.
Na koncu lahko ugotovimo le to, daje podobno kot v vsem slovenskem prostoru rock in dobra izvirna glasba tudi v Velenju v velikem zatonu. Popularna glasba pa prihaja le še iz zahodnih držav.
Bojana Špegel
Nazarje
Vsi v mozirski občini, ki si želijo dobre glasbene vzgoje in znanja, so si končno oddahnili. Glasbena šola Mozirje, ki jo sicer vodi občinska delavska univerza, je namreč dobila nove in primerne prostore v obnovljeni nazarski graščini Vrbovec. Novi prostori bodo zadostili vsem potrebam, saj obsegajo učilnico za nauk o glasbi in učne kabinete za posamezne instrumente. Pridobitev ima toliko večjo veljavo, če vemo, daje šola doslej gostovala vsepovsod. Najprej v mozirski osemletki, potem v nazarski šoli in celo na ljubenski, ob ponovni uveljavitvi izmenskega pouka, pa je bilo tudi to oteženo, zato so zadnje čase vadili v nazarskem delavskem domu. Povejmo še, da glasbeno šolo letno obiskuje okrog 130 otrok, največ zanimanja je za klavir, sicer pa vadijo še kitaro, harmoniko, pa seveda pihala, trobila in tolkala, kar je pomemben vir mladih glasbenikov za potrebe občinske godbe na pihala.
(JP)
njih njihovih, Centaurusovih in Machejevih članov je nastala skupina Look green, go purple. Razpadli so v letošnjem letu in postali Ungot. Tako smo že pri skupinah, ki so iz nekoč pestre velenjske scene še ostale aktivne. Poleg Šank rock, Chateguja, Ün-gota so tu še rockerji Res Nulios.
v Velenju, tudi zaradi današnjih čudnih časov pa je vse še bolj povezano z denarjem. Danes je težko »nažicat« za kitaro in osnovne bobne in verjetno tudi zato ni pravega podmladka. Vedno manj je tudi priložnosti za nastope in koncerte, te imajo le še komercialni bandi na različnih ple-
SLEPO ČREVO v zadnji zasedbi, preden so se odločili, da nehajo igrati. Fantje so bili skupaj od rane mladosti, ves čas pa so ostali zvesti dobremu rocku, s poudarkom na dobrih besedilih. Nihče iz zadnje zasedbe danes ne igra v nobenem od komercialnih ansamblov, čeprav še vedno pogrešajo igranje. Nekaterim denar pač ne pomeni vse! Skupino so sestavljali Meta Smirnov, Tomaž Šulgoj, Koni Potočnik, Gorazd Fric in Stojan Špegel.
m sie zocicem
V času rasti naše države in standarda ljudi, v sedemdesetih letih torej, se je tudi na slovenskih tleh »rodilo« nekaj glasbenih skupin, ki so dale pečat svojemu času in dosegle določene uspehe. Prevladovali so vplivi in tokovi iz zahoda, s podobnimi težavami, kot so jih po vojni doživljali jazzisti, pa so se spopadali iudi prvi rockerji. Tako način oblačenja, dolgi lasje, kot oblačenje marsikomu niso odgovarjali. Vendar so s tem izražali tudi protest do družbe in stanja v njej, njihova glasbena sporočila pa so bila namenjena prav kritiki in zabavi.
In kako je bilo v Velenju? Prvi band, ki so ga poznali vsaj domačini je pričel delovati v zgodnjih sedemdesetih, rockerji pa so si nadeli ime ČRNI ANGELI. Bili so še zelo mladi, nekje okoli 15 let je bila povprečna starost njihovih članov.
»hudi« Krvava rosa (povprečna starost fantov je bila 14 let), Mache in prva sestava danes vsem znanih Šank rock. Nazaj k zvezdam so igrali kar nekaj let (razpadli so pred 4 leti), se vmes preimenovali v Slepo črevo, ves čas pa so igrali kvaliteten rock z dolgimi in pravimi pesniškimi besedili. Pred razpadom so imeli pevko, ki je bila v vsej velenjski »sceni« redkost, saj so prevladovali moški vokali. Pri Vizkozni-' čih seje »kalil« tudi današnji pe-
Prvi rockerji v Velenju so bili komaj 15 letni fantje z imenom Črni angeli. V skupini so igrali Rajko Djorjevič, Mišo Melanšek, Vlado Šuster, Slavko Dobelšek in Toni Dolej-ši. Vam zveni kaj znano?
Nekoliko kasneje se je iz Črnih angelov oblikoval akustični trio z imenom Folktrio. Iz njega je nastala skupina AVE, ki je še danes, po skoraj dvajsetih letih ostala v spominu ne le domačinom, ampak tudi širši javnosti. Bili so prva velenjska skupina, ki je posnela malo ploščo (v celotni karieri so posneli 3) in verjetno do danes edina, ki so jo poznali po vsej Jugoslaviji.
V tem času je delovala še skupina Utrip, ki je v svojem začetku prisegala na rock, se razšla in spet zbrala, danes pa igrajo čisto
komercialo. Verjetno je v letih 1970-75 v Velenju obstajal še kak garažen ali komercialen bend, ni pa pustil vidnih sledov.
Zato pa se je mesto razživelo proti koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih. Dovolj je bilo, da si doma nažical denar za električno kitaro, tisti, ki se je odločil, da bo bobnar, pa vsaj za bas boben, drumlo in činelo. Tako je nastalo veliko garažnih bendov, mnogi med njimi so bili znani le sebi in svojim znancem, nekateri pa so uspeli nastopati na kakšnem šolskem plesu ali
proslavi. Najpogosteje so imeli ti bendi možnost predstavitve na proslavah ob 25. maju, dnevu mladosti. Nakako največ sledi so pustili takrat nastali Nazaj k zvezdam, Viskozniči, r^ladi in
vec skupine Sank rock, iz prvotne zasedbe Krvave rose pa se je oblikoval Centaurus. Nasploh je bilo že v tem obdobju značilno, da so se ansambli ustanavljali in dokaj hitro razpadali, nekaj zaradi tega, ker so eni napredovali hitreje kot drugi člani skupine, nekaj pa zaradi denarja. Tako je tudi prvotna zasedba Šank ro-kovcev postala Fenix, igrala »trdi« rock, se razcepila na dva tabora in po izgubi enega najboljših vokalistov v Velenju in ritm kitarista spet postala Sank rock. V tem času so obstajali še Polet, Minsko polje in Zvok tišine.
Mnogo imen bendov, v njih pa . smo bolj kot ne videvali le nekatere, ki so se skupaj z mnogimi novimi tokovi v rock glasbi preusmerjali in ustanavljali nove zasedbe. V letu 1983 je bil glavni svetovni trend poleg punka novi val, oba pa je zaneslo tudi v Velenje. V nekaterih ansamblih je bobne že zamenjala ritm mašina, kitare pa sintv-sizer. Takrat se je iz ostankov Sank ročka, Unter-grunta in nekaterih novih novo valovcev oblikovala skupina Pin, ki je prva prisegala na elektroniko. Kar nekaj zanimivih komadov so uspeli narediti, predstavili so jih na Radiu študent, na Radiu glas Ljubljane pa so nekajkrat zavrteli njihovega Spidy spy-a. Fantje so imeli vsa besedila v angleščini, ker je njihova glasba nastajala ravno v času prvih nestrpnosti do neslovensko govorečih in ob prvih znakih sedanje krize. Takrat se je ustanovila tudi prva zasedba danes v slovenskem prostoru znanih Chateavjev. Današnja zasedba nima s prvo, razen imena, skoraj nič skupnega, saj se člani v njej kar pogosto menjujejo. Iz nekda-
GLOBUS BAND je ena izmed uspešnejših komercialnih zasedb, ki še deluje. Bojan Pet rej, Edo Kos, Janez Bizjak, Stane Šmon in Joni Stebernak pričakujejo v začetku novembra tudi izid prve kasete.
Rock in njegove zvrsti so bile v Velenju prisotne tudi pri zelo mladih. Na sliki skupina CENTA UR US na enem izmed redkih koncertov. V njej so se v »tršem« rocku preizkušali Plevel Boris, Siniša Hranjec, Poldi Pšeničnik in Mario Medvešek.
Učitelji stavkamo
Učitelji stavkamo, da bi opozorili republiško oblast, občinsko in tudi široko javnost na nevzdržne razmere v osnovnem šolstvu. Vse bolj pa ugotavljamo, da je naša stavka opozorilo predvsem republiškim oblastem: Ker pač nismo spremljali nove zakonodaje, ki jemlje občinam samostojne proračunske možnosti in vire in ker se povsod poudarja, da so za osnovno šolstvo odgovorne občinske oblasti, nismo vedeli, da imajo te tako malo možnosti za samostojno finančno odločanje.
Zato se sprašujemo, ali se člani republiškega Izvršnega sveta in parlamenta zavedajo dovolj svoje odgovornosti, ko so tako zelo osiromašili slovenski narod za občutek varnosti, ki ga daje kvalitet-
no zdravstvo in socialno skrbstvo ter za kulturni razvoj in napredek, ki ga zagotavljata vzgoja in izobraževanje. Tega bi se morala zavedati tudi slovenska javnost in podpreti zahteve stavk. Ne-kvalitetnost teh dejavnosti povzroča postavljanje vse več ljudi na rob družbe.
Šola ne more več zadovoljiti številne interese mladih pri pouku in v interesnih dejavnostih. Tako skozi revno šolo in tudi reven dom postaja življenje mladih vse bolj prazno: ni več možnosti za pozitivne potrditve mladih osebnosti, zato se potrjujejo vse bolj pogosto na negativni način in postavljajo na kocko kvaliteto bodoče družbe. Tako ima država le dve možno-
Šmartno ob Paki
Spet tridnevno praznovanje Martina
Ciani najmlajšega turističnega društva v občini Velenje se vneto pripravljajo na praznovanje Martinovega. Čas spreminjanja mošta v vino bodo šmarški turistični delavci obeležili, tako kot lani, s prireditvami, sejmom izdelkov domače obrti in drugimi spremljajočimi dogodki. Za del teh bodo poleg organizatorjev poskrbeli tudi delavci Ere Vino Šmartno, ki bodo ob tej priložnosti proslavili 40-letnico obstoja kolektiva.
Praznovanje bodo pripravili 8., 9. in 10. novembra.
Zgodilo se je
• • •
HA. OKTOBRA
ILETA 1880
V današnjem nadaljevanju bomo objavili le dve, nekoliko daljši novici iz Šaleške doline, ki pa sta bili objavljeni v skorajda osemdesetletnem razmaku. Prvo. Z naslovom »Iz Šaleške doline ((Razne novosti)«, ki govori o »hudi uri« na ta dan v Šaleški dolimi, je objavil Slovenski gospodar:
»Vrli Velenjski župan, ki je gotovo boljši narodnjak, kakor ■marsikdo, je razposlal na povelje okr. c. k. glavarstva »Polizei-ordung« krčmarjem, kakršno je prejel tiskano. Neresnično je, kar se piše v dopisu štev. 44 »Slov. Gosp.« o spoštovanem možu, ki lahko svojim vrstnikom v izgled krščanstva služi in svo-jjim dolžnostim krščanskim zadostuje. Zadnjo nedeljo t. j. 24. t. m. smo imeli v naši dolini hudo uro. Že celo poprejšnjo noč je bliskalo in grmelo in v nekaterih krajih tudi na debelo toča padala: zjutraj pa je strela udarila blizu več ljudi, ki so ravno k službi božji v Šoštanjsko cerkev šli. Dva možka so komaj k zavednosti spravili in še zdaj ne moreta vstati. Ob tistem času vdari strela v hlev kmeta. Reka v Stari vesi in kmalu je celo poslopje in tudi bližnjo Pražnikovo v enem plamenu. K veliki sreči za razširjeno vas ni bilo vetra. Pri tei priložnosti moram posebno pohvaliti pridne Velenjčane in Soštanjčane, ki so s svojimi brizgalnicami nagloma na pomoč prihiteli in neutrudno gasili.
Ko že ravno o Velenji govorim, naj mi bode dopuščeno, na neko opombo v enem prejšnjih listov v »slov. Gosp.« o udih nemškega »Schulvereina« nazaj priti. Bil je tukaj v graj-ščini nek nemški dijak za odgojitelja, ki je svojo osebno prijaznost s tržani neki dan v to rabil, da je za »Schulverein« pri njih doneske pobiral s tem, da gre za neko dobro reč in blagi tržani, ne zmenivši se za drugo in misleči, da kaj dobrega podpirajo, odprejo svoje mošnje. Podučeni o namenu »Schulvereina« bi Sikoraj pri nijenem ne bil votli vinar dobil. Ne mislite torej, da so pošteni Slovenci črez noč nemškutarji postali. Pa vidi se iz tega potreba paziti vselej, komu in zakaj se denar da Nemškemu profesorju se ne čudimo, pa mlademu rojenemu Slovencu, ki se je z njim združil — pa, kteremu vera nič ni, tudi druge sivetinje svete biti dolgo ne morejo. In ravno v tem obziru preti velika nevarnost veri in narodu, ako se kmalo učiteljišče v Mariboru predrugačilo ne bode.«
Če koga zanima, kako so naši vrli predniki gasili in kak-šine brizgalke so uporabljali, si to lahko ogleda v gasilskem rmuzeju Mihe Valencija v Velenju.
ILETA 1958
Druga, precej mlajša novica pa je bila z naslovom »V Novem Welenju bo dovolj trgovin«, objavljena v Celjskem tedniku:
»Novo Velenje bo dobilo pravo podobo z zgraditvijo uprav-mega in kulturnega središča v jugovzhodnem delu. To središče maj bi bilo v glavnem dokončano do rudarskega praznika, 3. jjulija prihodnje leto. V tem delu bo poleg upravnega poslopja, kulturnega doma, delavskega kluba in drugih prostorov tudi tbodoče trgovsko središče. V ta namen so predvideni trgovski llokali v 4 blokih. Enak blok pa je predviden tudi za razne obr-tti. V severozahodnem delu Novega Velenja pa že obstajata veleblagovnica in tržnica. Tako bo v prihodnjem letu v Novem Welenju na razpolago 1759 m/* trgovskih lokalov, pri čemer ppa niso všteti že obstoječi lokali v Starem Velenju, Stari vasi in ppri Starem jašku. Zmogljivost vseh novih lokalov je namreč ppredvidena za 15.000 prebivalcev in bo zaradi tega nekaj loka-Hov do časa, ko bo na tem področju doseženo predvideno števi-No prebivalcev, uporabljenih v druge namene. Za cqzporeditev ttrgovske mreže v Novem Velenju je izdelala Trgovinska zbor-mica za okraj Celje predlog, ki je bil pred dnevi dokončno ssprejet na sestanku zainteresiranih predstavnikov v Velenju.«
Ali bi lahko tudi danes napisali članek s takšnim naslovom, m naj presodijo potrošniki sami !	DAMIJAN KLJAJIČ
sti: če ne bo dala denarja za kvalitetno in zanimivo šolo, ga bo morala dati za močno policijo, ki bo nadzorovala tisto naraščajočo množico ljudi na robu družbe.
Šola in učitelji smo stalno pod kritičnimi očmi staršev in otrok. Zato pogrešamo za svoje kvalitetno delo nujno izobraževanje ob delu, pesti nas pomanjkanje nove strokovne literature, kvalitetnih predavanj strokovnjakov, ne moremo se udeleževati seminarjev, nabavljati modernejših učil itd. Bojimo pa se tudi, da se vse manj mladih odloča iz veselja do učitelje-vanja za ta poklic, saj se ob rednih vpisih na pedagoško šolo vpiše zelo malo učencev. (Sicer so jeseni vsi oddelki teh šol vendarle polni, ker se tja zatečejo učenci, ki na drugih šolah niso uspeli). Tako bo zaradi nevzdržnih razmer, nizkih plač in dolgotrajnega študija še manj tistih, ki bi bili nekoč dobri učitelji. To pa bo povzročilo padec kvalitete vzgoje in izobraževanja za daljše obdobje, ki se ne da na hitro odpraviti in se bo odražalo v kvaliteti medčloveških odnosov v slovenski družbi. Resnični standard neke družbe se ne meri po tehnični opremi gospodinjstev temveč po skrbi za vsakega človeka in občutka varnosti, ki ga svojemu narodu lahko nudi država. Ta standard je bil pri nas že zelo visok, sedaj pa naglo pada.
Stavkovni odbor
Barbara Sevšek
Odlična na tekmovanju mladih organistov
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bilo sredi tega meseca prvo slovensko tekmovanje mladih organistov. Dogodek je še sam po sebi nekaj posebnega — orgle so v našem glasbenem prostoru dokaj neznan in malo uveljavljen instrument, toliko večje j>o-zornosti pa si zasluži zaradi mlade in nadarjene organist-ke Barbare Sevšek iz Šošta-
nja. Biti najmlajša pianistka med sedmimi sodelujočimi iz cele Slovenije, za nameček pa osvojiti še drugo nagrado v skupini do 20. let ni kar tako.
Zadovoljstva ob doseženem uspehu Barbara in njena mentorica profesorica Ema Zapušek ob našem obisku nista mogli skriti. Navsezadnje, zakaj bi ga le, ko pa najbrž ni
Barbara in mentorica Ema bosta poskušali kraljico instrumentov tudi z doseženimi uspehi približati širšemu krogu ljudi
Na mladih svet sloni
V soboto, 19. oktobra, je Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani organizirala in izpeljala šesto REPUBLIŠKO PRVENSTVO IZ LOGIKE. Na njem je tekmovalo okoli 450 učencev, dijakov in študentov iz cele Slovenije, razdeljeni pa so bili v sedem starostnih kategorij: 7. razred, 8. razred, 1., 2., 3., in 4. letnik srednje šole, študentje pa so bili v sedmi skupini.
Velenjske učence je za to tekmovanje — lani prvič — navdušil učitelj Jani Cede in njemu gre pravzaprav zasluga in zahvala, da so mladi nadebudneži za to tekmovanje v logiki izvedeli in kasneje na njem tudi sodelovali.
Letošnjega tekmovanja so se udeležili štirje velenjski učenci:
NIKA LENDERO iz OŠ Veljka Vlahoviča je zastopala 7. razrede, MIRJAM ŠULEK iz OŠ Gustava Šiliha je zastopala 8. razrede, PRIMOŽ MEH iz velenjske gimnazije (naravoslovna smer) je tekmoval med učenci 1. letnikov, BOŠTJAN KUZMAN, prav tako iz velenjske gimnazije (naravoslovna smer), pa je tekmoval med učenci 2. letnikov.
S tekmovanja sta se dva mlada Velenjčana vrnila z odličnimi uvrstitvami, saj je Boštjan Kuzman osvojil 2. mesto, Mirjam Šulek pa 3. mesto. Pri vsem tem pa malce zbode edinole to, da sta dekleti imeli pomoč pri svojih dveh mentoricah Suzani Brišnik in Metodi Finkšt, fanta — čeprav srednješolca — pa sta bila bolj ali manj prepuščena svoji lastni iznajdljivosti in — logiki.
-th-
vse prišlo samo po sebi. Koliko ur igranja, piljenja, učenja in prostega časa je bilo potrebnega za to, vesta najbolje sami. Nenazadnje tudi nepričakovano se je »prikradel« v njuno dvoletno skupno delo v oddelku za orgle na srednji glasbeni šoli v Velenju — edini tovrstni v Sloveniji.
»Res veliko naporov, vaj je bilo potrebnih, toda splačalo se je. Zadovoljstvo človeka, ki to dela z veseljem, je tako dvojno in nič ni pretežko, če tudi so v »igri« orgle. Konkurence iz zahtevnega programa pa raje ne omenjam,« pravi Barbara.
Ne pravijo orglam zastonj kraljica instrumentov. Zahtevne so, da je kaj. Poleg klaviatur se je treba spoznati še
na register, pritiskati ob tem na pedalko. Zaradi lepih in bogatih zvokov, namena in možnosti kombinacije z drugimi instrumenti si, po besedah Eme Zapušek, takšnega zapostavljanja ne zaslužijo.
In zakaj se je potemtakem Barbara ogrela zanje?
Že lep čas so bile to zanjo veličasten instrument, občudovala jih je kjerkoli jih je slišala. Z odprtjem oddelka na glasbeni šoli Frana Koru-na Koželjskega v Velenju se je njena želja uresničila. Igra tri leta, igrala pa bo nanje, če bo vse po sreči, o, ja še nekaj let. Orgle namerava namreč vzeti za svojo življenjsko sopotnico. Z igranjem nanje naj bi si služila kruh.
To pa ni Barbarin edini konjiček. Tudi igranje na klavir, sinty-sizer, petje ji krajšajo urice prostega časa. Pač tistega, ki ji ga dopušča učenje v 1. letniku velenjske gimnazije.
Dekle pri 15. ve kaj hoče, bi rekel človek. Z vztrajnim in trdim delom je skupaj z mentorico uspešno zaorala ledino v delčku glasbenega prostora. Navdušenje domačih, volja, veselje ter uspeh ji vlivajo novih moči pri iskanju skrivnostnega in mističnega orgelskega izročila. Prvo večjo in pomembnejšo priložnost je Barbara dobro izkoristila, dokazala svojo vrednost. Najbrž tudi vseh naslednjih ne bo izpustila iz rok. Sploh tiste, ki seji ponuja prihodnje leto. Z osvojenim drugim mestom si je namreč zagotovila nastop na evropskem orgelskem tekmovanju, ki bo prihodnje leto prav tako v Cankarjevem domu.
Pa veliko uspeha jima pri tem želimo.
10-letnica osnovne šole Bratov Mravljakov
Kot posledica močnega migracijskega gibanja v Sloveniji, še posebej v Velenju v letih 1970—1980 in z nastajanjem novega bivalnega prostora v KS Gorica, smo se soočili z dejstvom, da v Velenju primanjkuje prostora za šoloobvezne otroke. Tako seje septembra 1979 pričela gradnja naše OŠ. Ob občinskem prazniku leta 1981 je bila že otvoritev. Ob tej priložnosti je šola dobila tudi ime.
Deset let ni veliko, a vendar dovolj, da je šola pognala že globoke korenine v zavest krajanov, delavcev šole in širše skupnosti. Dovolj, da je s svojim življenjem in delom pomagala na pot številnim mladim generacijam.
V prvem letu je šola sprejela 617 učencev. Z delom smo pričeli kot celodnevna osnovna šola. Pouk je potekal od 7.45—15.45 ure v eni izmeni. Prav zanimiva je bila kadrovska zasedba, saj je bilo od 40 učiteljev kar 24 pripravnikov. Zaradi naraščanja števila otrok smo morali organizacijo dela že v šol. letu 1984/85 spremeniti — pričeli smo z dvo-izmenskim poukom na razredni stopnji. Število otrok se je neprestano večalo tako, da smo v šol. letu 1987/88 morali preiti v celoti od 1. —8. r na dvoizmenski pouk, na šoli pa je bilo 943 učencev. Tisti, ki je imel možnost vzgajati in izobraževati pod takimi pogoji ve, kaj to pomeni.
In takrat smo se spraševali, le kako bomo zmogli, da bo šola prijazna, da bo vzgojno-izobra-ževalno delo kvalitetno, da bomo uvajali nove oblike dela, da bomo znali razvijati inovativ-nost, diferencirati in individuali-
zirati učni proces in predvsem, da bomo znali ob veliki gneči ohraniti nasmeh in potrpežljivost, prisluhniti težavam vsakega posameznega učenca, mu svetovati in pomagati premagati težave. Številni uspehi, ki smo jih dosegli v teh letih so potrditev uspešno zastavljenega dela, rezultati, ki jih dosegajo naše generacije pa so vzpodbuda za še boljše in kakovostno delo. Iskanja k novemu in uspešnemu delu naraščajo iz leta v leto.
Vseskozi smo si prizadevali, da šola postane izobraževalno in kulturno središče KS Gorice, zato smo medsebojne vezi s krajani krepili iz leta v leto. Številne akcije, ki smo jih skupaj načrtovali smo tudi uspešno izpeljali. Prepričani pa smo, da na tem področju še nismo vsega naredili. Podobno sodelovanje smo leta 1982 zastavili s takratnim podjetjem HPH, kar se ni obneslo, saj
je podjetje šlo v stečaj mi pa smo ostali zopet sami. Leta 1988 smo sklenili sodelovanje s podjetjem Gorenje-Servis. Danes se lahko pohvalimo, da sodelujemo na vseh področjih življenja in dela OŠ, poudariti pa moramo, da imajo delavci Gorenja-Servis posebej še direktor g. Todor Dmi-trovič zelo veliko razumevanja do naših težav in prošenj. Besedica hvala je kar preskromna za vse tisto, kar so za našo šolo koristnega storili.
In učenci?
Prav gotovo si želijo dobre in prijazne učitelje pester in zanimiv pouk prijaznih medsebojni odnosov in kvalitetno in prijazno šolo. Veliko znanja in truda bo še potrebnega, da bomo njihove želje v celoti zadovoljili, a brez pomoči staršev in širše skupnosti prav gotovo ne bo šlo.
In učitelji?
V želji, da bi bilo naše delo pe-
stro in zanimivo uvajamo novosti pri vzgojnoizobraževalnem delu, želimo poučevati po sodobnih metodah in oblikah, želimo se tudi sami izobraževati, kajti brez tega ne gre. Vseh 10 let smo se trudili, da bi bili s šolo zadovoljni vsi učenci, učitelji, starši in širša skupnost, to si želimo tudi naprej, kajti le tako bomo naše skupne cilje bogatili. Zavedamo se, da premik h kvalitetni šoli izboljša tudi kvaliteto življenja v celotni okolici. S svojim delom si prizadevamo, da bi dajali pobude za nove, smelejše rešitve v družbi, ustvarjali nove družbene vrednote in bili začetniki družbenega napredka.
Nihče ni pričakoval, da bomo prvi delovni jubilej obeležili ob tako čudnih časih, da bomo morali uporabiti skrajno metodo za bolje cenjeno in spoštovano delo. Dolgo smo upali, da se kriza družbe ne bo prenesla posredno tudi na mlade, a zaman. Vse kar smo dobrega dosegli in tega ni malo, je zasluga vseh delavcev bivših in sedanjih, vsem gre zahvala za njihov prispevek pri oblikovanju naše in vaše šole. Sedanjim in bodočim članom kolektiva pa ustvarjalno v drugo desetletje.
Naše praznovanje ima temno liso, ki jo bomo morali vsi skupaj hitro zbrisati, se obrniti k otrokom in skupaj z njimi pričeti ustvarjati in graditi pot naše mlade države.
Za znanje in preživetje nam gre, kajne?
Ravnatelj OŠ BM Ivan Planine
Omahnil 12 metrov globoko in ostal živ
»To bo moj drugi rojstni dan«
Ivan Doblšek — gobar že od mladih nog
Klicali so ga »Objedeni mavrah«
Marko Jevšnik je eden izmed mnogih mladih, ki so pristali na zavodu za zaposlovanje potem, ko so se dokopali do svojega poklica. Doma je iz Laz. To je kraj, ki leži na južni strani Kožlja hriba, ki deli Šaleško in Šentiljsko dolino. Na prisojnih pobočjih gojijo domačini vinsko trto katere grozdi dajejo dobro vino po katerem te ne boli glava četudi si ga dal nekaj več na zob. Torej tam je doma Marko, ki je imel kot sam pravi srečo, da takšne verjetno ne bo imel do konca svojega življenja. V najboljšem primeru bi lahko ostal hrom, in tako za vse življenje privezan na invalidski voziček. Vsi pa vemo kako kruto je to posebej še za mladega človeka. Če pa bi se zgodilo malo slabše, potem bi danes samo še sveža gomila prekrita s belimi rožami pri farni cerkvi v Šentilju nemo pričala, da je pred kratkim ugasnilo mlado življenje. Na Markov dom in njegove domače pa bi za dolgo legla senca žalosti.
»Ker sem brez redne zaposlitve, in tako tudi brez stalnega zaslužka poiščem vsako priliko, ki se mi ponudi. Saj veste, če imaš svoj denar si sam svoj gospodar. Tako se mi je tudi ponudila prilika za dober zaslužek, ko so pričeli barvati kovinske drogove električnih daljnovodov. Res, da je bilo delo na višini in za vrtoglave neprimerno, kar pa meni, ki se v prostem času veliko ukvarjam s planinstvom ni predstavljalo poseben problem. Kot že nekaj dni nazaj, sem se tudi tisto ponedeljkovo jutro 30. septembra povzpel na enega izmed kovinskih drogov. Delo mi je šlo dobro od rok. Kmalu sem bil pod prečnimi nosilci na katerih so obešene žice. Bilo je okrog enajstih dopoldne. Spominjam se samo, da sem se hotel nekoliko nagniti nazaj, da bi lažje barval. Ta-
krat pa sem z grozo opazil, da me varnostni pas s katerim sem bil priklenjen ni zadržal. V naslednjem hipu sem omahnil v globino. Samega padca se ne spominjam. Verjetno sem takrat od groze omedlel. Zavedel sem se šele, ko sem ob pomoči sodelavcev prišel do rešilnega avtomobila. Moj sosed Drago s katerim sva skupaj delala, mi je pozneje povedal, da skoraj ni mogel verjeti, ko sem se čez čas pričel premikati, in potem celo vstal in hodil. Padel sem celih dvanajst metrov globoko in imel res srečo, da sem ob vseh ne-
varnostih, ki so prežale name staknil sorazmerno lahke poškodbe. Pri padcu na zemljo bi se bil lahko nataknil na katerega številnih štrcljev, ki so ostali od mladih dreves katera so delavci malomarno posekali, ko so čistili zemljišče pod daljnovodom. Tudi padec, na katerega izmed betonskih podstavkov, na katerih stoji drog, bi bil zame usoden. Lahko pa bi bil zadel tudi ob sam drog, ki je v spodnjem delu precej širši. Odnesel sem jo samo z zlomljeno roko, in nekoliko poškodovano vranico. Odslej bom ta dan praznoval kot
svoj drugi rojstni dan. Na steno v moji sobi bom obesil sliko tega droga. Kadar jo bom pogledal se bom spomnil trenutka, ko je bila sreča res na moji strani.«
Danes dobre tri tedne po tem dogodku je Marko zopet doma med svojimi Podkožljani. Na minule dogodke ga spominja samo še mavec na roki, pa morda glas, ki se mu včasih rahlo zatrese, ko se spomni groze katero je občutil, ko seje zavedel, da bo padel.
M. Hrusti
Jesen je čas, ko je tudi gozd bogat z najrazličnejšimi gozdnimi dobrinami. Ob kostanju so tu še gobe, ki pa jih ni tako preprosto nabirati, potrebno jih je najprej dobro poznati, kajti vsaka napaka se lahko kruto maščuje. Gobarska sezona se začne junija in konča jeseni, ko se prične slana. Seveda nekatere gobe rastejo tudi izven tega časa. Gobarji pravijo, da je gob vsako leto manj. To bo držalo, saj je vse več tistih, ki gobe nabirajo, poleg tega pa lahko vsak nabira neomejeno kjerkoli želi. V sosednji Avstriji naprimer to ni dovoljeno.
Te dni smo obiskali Ivana Doblška iz Pesja, ki gobe nabira že od sedmega leta. Ivan se je pred dvajsetimi leti upokojil, od takrat dalje vsak dan zahaja v gozd in kot pravi domov še nikoli ni prišel praznih rok. Pozna veliko vrst gob, nabira pa le tapra-ve, ostale pusti na miru. »Naša družina je bila šestčlanska in ker je oče slabo zaslužil, mi ni preostalo drugega, da sem kot mlad fantič pričel nabirati gobe in jih prodajal premožnejšim ljudem. S prisluženim denarjem sem si kupil obleko,« se še danes dobro spominja. Sprva je nabiral le tiste gobe, za katere je bil prepričan, da so res prave, število užitnih gob pa se z leti in s prakso nenehno večalo.
»Pravi gobar mora imeti s seboj obvezno nož in mora gobo očistiti kjer jo je našel. Prav zato, ker mnogi tega ne počenjajo, je gob vse manj. Zame so to »divji« gobarji. In še to. Pravi gobar vedno pusti pri miru vse tiste gobe, ki jih ne pozna, ne pa jih brca. Gobariti je najprimernejše v dežju, ko je v
gozdu soparica.« Ivan vsak dan prehodi po gozdu okoli 20 kilometrov. Kljub letom izbira strma gozdna področja kjer drugi bolj poredko hodijo. Poleg lisičk, jurčkov in štorovk seveda zdaj nabira tudi druge manj znane gobe. Seveda Ivan ni le strastni gobar, gobe zna tudi na več načinov pripraviti. Kdo se ne bi pohvalil z največjimi in najtežjimi gobami, Ivan seje takole: »Leta 1958 sem na enem mestu našel kar 68 samih zdravih ajdovcev. Najtežji, ki sem ga kdaj našel, je tehtal 1,15 kilograma. Vsak gobar ima svoje place, tudi jaz,« hudomušno doda.
Ivan Doblšek je poln spominov, bolj in manj prijetnih. Še danes se živo spominja kako je dobil vzdevek »objedeni mavrah«. Ko je bil že zelo mlad, si je obril glavo. Izpostavljen soncu je staknil sončarico. Na glavi je imel veliko rano, zdravnik mu je celo rekel, da mu lasje ne bodo več zrasli. Čez čas so lasje le pričeli poganjati, vendar ne po vsej glavi naenkrat. Vse to je nekako spominjalo na objedenega ma-vraha in vzdevek se je Ivana prijel. Nekateri prijatelji ga še danes tako kličejo.
Še veliko takšnih in podobnih štorij je povedal med klepetom ob kavici. Tudi tisto, da je na račun skritega jurčka popil precej piva, kajti stavo, da najde gobo za nekaj minut je vedno dobil. Takšna je pripoved Ivana Doblška, ki ga ljudje pogosto srečujejo rano zjutraj, ko v okoliških gozdovih pridno nabira gobe.
B. Mugerle
Gostinsko podjetje Turist
Uresničevanje nikoli uresničenega
Dolga in predolga bi bila zgodba o vsem kar se je v zadnjih letih dogajalo v zvezi z Gostinskim podjetjem Turist iNazarje. Da so bili precej časa brez vodstva je le delček vseh peripetij, ki so jim sklenili narediti konec. Tako zatrjuje novi direktor podjetja Stane Podsedenšek. Nastopilo naj bi novo obdobje, se pravi uresničevanje jasno opredeljene naloge, ki žal ni bila nikoli doslej uresničena.
Predvsem želijo prenehati s siromašenjem podjetja, kar sicer ne bi bila pretežka naloga, če smo malo sarkastični. Želijo uveljaviti novo obdobje, najprej vrniti lokalom prijazno podobo in (nekdanje) dobro ime. Denarja za večje naložbe seveda ni, niti
časi gostinstvu niso posebej naklonjeni, imajo pa veliko dobre volje, kar tudi nekaj velja. Napovedali so tudi boj slabi ponudbi in postrežbi. Pri tem se srečujejo z zanimivo žalostnim problemom — ob vseh dobrih kadrih v dolini teh kadrov ni. Pa so, kot
bi dejala simpatična predstavnica nežnega spola v reklami za lak lazuro, ki se z vodo meša. Seveda v Turistu ne mislijo iz vode vina delati, želijo pa na podlagi večjega zaupanja v firmo pridobiti nazaj številne dobre gostinske delavce, ki so v minulih letih podjetje (iz razumljivih razlogov) zapustili; domači kadri so to, ki edini lahko povrnejo izgubljeno zaupanje »potrošnikov«.
Obogatitev firme in njene ponudbe je prva naloga. Zaživela
bo znana Rinka. v Solčavi, na Ljubnem bodo konec tega tedna odprli slaščičarno in picerijo, v Mozirju bodo poskrbeli za butik dobrih pijač z vso ostalo ponudbo, ki k čaši rujnega sodi, v Ljubljano bodo »izvažali« kremne rezine in druge slaščičarske dobrote, z oživitvijo neizkoriščenih lokalov in prostorov pa bodo posredno poskrbeli za boljšo ponudbo, v Nazarjah denimo.
Op)
Bo tudi lepa stavba v Nazarjah deležna živahnejšega utripa?
V soboto
Kaj veš o prometu?
V soboto ob 8. uri se bo pričelo občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, ki bo na osnovni šoli Veljka Vlahodiča. Tekmovanje organizira svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na njem pa se bodo teoretično in praktično pomenili učenci osnovnih šol in dijaki CSŠ. Ker bodo tekmovalci vozili s kolesi in mopedi tudi po velenjskih ulicah, opozarjamo voznike na strpno in previdno vožnjo.
(bm)
z loki
in
samostreli
Samostreli so zbudili veliko zanimanja
Kljub zahtevnim pogojem je tekmovanje potekalo brez zapletov, žal pa je odpadla predstavitev streljanja z eksplozivnimi konicami, tudi s samostreli, ki so že v oborožitvi posebnih enot. Ne glede na to so samostreli vzbudili veliko zanimanje. Slovesnosti ob razglasitvi najboljših se je udeležil tudi general Janez Slapar, ki je ob čestitkah in priznanju udeležencem in organizatorjem poudaril, da imajo takšna tekmovanja ne le tekmovalni, temveč tudi obrambni pomen. Organizator je bil pokrajinski štab TO Celje, pokrovitelji pa republiški štab ter Kovinotehna in Cetis iz Celja.
Rezultati — ekipno: I. PŠ TO Nova Gorica 1209 krogov, 2. PŠ TO Ljubljana 1195, 3. PŠ TO Celje I 1193 itd.; posamezno — compound: 1. Klenale (Ce I) 435, 2. Sitar (Kr) 427, 3. Koricki (Lj) 424; instinkt I. Krajnc (Ce I) 390, 2. Murnik (NG) 384, 3. Kosec (Domžale) 369; prosto: I. Medved (Lj) 421, 2. Rose (Post) 411, 3. Florjančič (NG) 409.	(jp)
Ivan Doblšek
do°Hnaska Teritorialci
V soboto je bilo v Logarski dolini prvo lokostrelsko tekmovanje pripadnikov enot teritorialne obrambe. Sicer prelestna dolina je udeležence sprejela v »posebnih« pogojih. Lepo zasnežena je namreč bila in še med tekmovanjem je bilo hladno s padavinami. Seveda so vrli teritorialci dokazali, da so pripravljeni na vsakršne razmere. Nastopilo je trinajst šestčlanskih ekip, med njimi dve iz Hrvaške, ki so ju sestavljali pripadniki Zbora narodne garde. Gostje so bili zelo presenečeni in obenem veseli povabila, zato so obljubili, da bodo gostoljubje vrnili ob prvi možni priliki, z njimi pa sta bila tudi predsednik lokostrelske zveze Hrvaške in predsednik bivše državne zveze. Tudi tekmovanje je bilo na visoki kakovostni ravni, saj je v ekipah sodelovala večina najboljših lokostrelcev iz obeh republik. Tekmovanje bo poslej vsako leto, po okvirnem dogovoru bo naslednje na Golteh.
Slabo vreme teritorialcev ni preveč motilo
Puščica kaže mesto od koder je Marko omahnil v globino. Imel sem zares srečo.
Kdo je Jevrem Brkovič?
ljevina Črna. gora, kot npr. Monte Karlo, San Marino. Imamo našega avtentičnega princa Nikoio Petroviča. Črna gora bo pristala tudi na kraljevino, le da se osvobodi.
Da, o svobodi. Najprej mora zavladati mir. Nato pa se (svobodni in samostojni) soočimo sami s sabo. Na misel mi prihaja stavek »največji sovražnik Črnogorcev je Črnogorec sam.« Srbski propagandni stroj je Črni gori vsilil svojo interpretacijo zgodovine, prepovedal ji je avtokefalnost cerkve, vpeljal jo je v neumno, osvajalno vojno . . .
Pred mano je slika Jevre-ma Brkoviča. Vame zre jasen, topel pogled v drži pravega Črnogorca — pokončni, plemeniti, pa vendar niti malo »visoki«. Jasnost pogleda pomeni znanje, razumevanje, toplino in prijaznost njegovega srca, ljubezen do ljudi in vsega lepega. Vsekakor so to vrline, ki krasijo le malo ljudi.
Toda ne pozabimo. Jevrem Brkovič je pesnik in kljub vsemu v tem vse manj človeškem svetu tudi ČLOVEK.
Mirna Macur foto L. O.
»Preteklost je naša mora k
V ponedeljek je bil v Kulturnem centru Ivana Napotni-ka gost — črnogorski pesnik in pisatelj, po novem pa tudi prvi slovenski politični imi-grant JEVREM BRKOVIČ. Danes ga poznamo predvsem kot politično osebnost, borca za demokracijo, človeka, ki se v popolni medijski blokadi skuša upreti gospodstvu vojske. Zaradi divjanja črnogorskih rezervistov se je obrnil Hercegovskim Muslimanom in Hrvatom z izjavo »Nijesu to Črnogorci«, čemur je sledil apel, da naj ne napadajo Dubrovnik. Političnemu preganjanju je ta izjava izbila dno in Brkovič je moral na koncu pobegniti, saj so za njim razpisali tiralico zaradi »širjenja rasizma in nacionalnega sovraštva«. Brkovič seveda ne more drugače, kot da beži spektakularno, ponoči, peš čez albanske hribe v Tirano in od tam v Ljubljano.
Pa vendar Jevrem Brkovič zase pravi, da je le pesnik in ne politična osebnost. Torej pesnik. Vendar »nekdo mora povedati temu narodu resnico«. To je glavno vodilo njegovega delovanja, zaradi česar je kot pesnik žrtvoval ne le svojo varnost, temveč varnost svoje družine, s pobe-
gom pa je za las ušel svojim preganjalcem. Jevrem Brkovič se nam je tudi na kulturnem večeru želel predstaviti kot pesnik. Večer se je pričel s poezijo, z dokumentarnimi pesmimi o črnogorski zgodovini. Kasnejši pogovor se je seveda vrtel okrog aktualnih dogodkov na Hrvaškem, o zgodovini in vlogi Črne gore, o vzvodih sedanje krize, o srbskem propagandnem stroju. Črna gora je potisnjena v vojno, ki ni njena, bori se za tujo politiko, tuje, njej sovražne interese. Predvsem pa je to vojna preteklosti. Črna go-
ra je danes, po besedah Je-vrema Brkoviča, en velik Goli otok, v katerem so kaznjenci vsi tisti, ki ne mislijo kot Miloševičevi pučisti. Okupirana je medijsko, policijsko, gospodarsko in vojaško.
O svojem narodu pravi, da je obremenjen z mitomanijo, »preteklost pa je naša mora. Ne moremo v Evropo zaradi svoje preteklosti.«
In kakšna je prihodnost Črne gore?
Brkovič govori o združevanju na novih osnovah. »Prepričan sem, da bo Črna gora v 21. stoletje prišla kot Kra-
ELEKTRU
Možje, postavite ELEKTRV obeležje!
Klobuk snemite, za njih še mol'te, ko upognete koleno: glejte, spustili so v omrežje kar visoke nam dodatne volte (ne boste mi verjeli): za NORMALNO ceno!
Res je, video je crknil, radio je kar »zašvasal«, tudi računalnik jo je skupil, pralni stroj je čisto mrknil se nam mikser čudno je obnašal.
Le kako bi se ELEKTRU jaz odkupit ?
Ivan Jakopanec
AVTOMOBILSKI SEJEM Sezona se izteka
Tokratna nedelja ni bila primerna za prodajalce rabljenih avtomobilov na velenjskem sejmu, zaradi dežja in mrzlega vremena je bil namreč obisk več kot skromen. Podobno bo verjetno tudi v naslednjih nedeljah, saj zima počasi že kaže zobe, kar pomeni tudi manjši obisk na avtomobilskih sejmih. Zato smo se odločili, da do prihodnje pomladi cen s sejma ne bomo objavljali, navsezadnje bo tudi sejem pozimi miroval.
Vse ce.ie so bile izražene v DEM, le Zastava 126 P, 1988, je veljala 9.500 tolarjev. Se nekaj ostalih: Zastava 850, 1986, 1.200, Jugo 45, 1989, 5.400, Zastava 128, 1986, 3.300, Lada Samarra, 1990, 8.200, Renault 4, 1986, 4.000, Renault 5 turbo, 1989, 22.000, Golf diesel, 1988, 14.500, Golf bencin, 1981, 4.600, Zastava 101, 1986, 3.200, peugeot, 1979, 4.500, BMW, 1986, 13.900 itd. (bm)

■n
Žalujoči ostali
Prijatelj, ki je izgubil ženo v hudi prometni nesreči, mi je pripovedoval, kako težko je doživljal to izgubo. V prvem trenutku se mu je zdelo, da se je zanj vse svet sesedel vase. da je normalnega življenja odslej zanj konec. Tudi telesno je oslabel; prava muka mu je bila hoditi v službo in opravljati kakršnokoli delo. Zaradi izgube ljubljene žene je bil resnično bolan na duši in na telesu.
Nekateri sodelavci so ga razumeli v njegovi stiski. Šef pa je hotel stvar spraviti spet v normalne tokove in mu je odločno rekel: »Ah, kaj bi. to so samo živci! Skupaj se vzemi in nehaj že razmišljati o tem!« Priznati moramo, da je zelo lahko dajati takšne in podobne nasvete, toda ko je človek sam na tem. vidi, da sploh ne gre tako preprosto in enostavno.
Dandanes nismo kaj dosti navajeni, še manj pa pripravljeni prenašati žalost ljudi okoli sebe, kaj šele da bi jih v žalosti spremljali. Raje jim damo razumeti, naj se vsakdo v svojem žalovanju skrije v zadnji kot svojega stanovanja in tam mirno žaluje, druge pa naj s tem pusti pri miru.
Žalost po izgubi ljubljenega bitja je povsem normalna človeška reakcija. Je pa nevarnost da človeka resnično naredi bolnega, če človek procesa žalovanja (gre za dokaj dolg časovni proces) ne more prehoditi, če svoje žalosti ne more spraviti iz sebe — bodisi, ker mu okolica tega ne dovoli, ali pa ker ima v sebi zavore, ki mu to preprečujejo in so prav lahko tudi posledica napačnfe vzgoje. Žalujoči mora — hoče ali ne — prehoditi ves proces žalovanja, da se potem lahko dokončno poslovi od človeka, ki ga je izgubil, ga dokončno izpusti in šele potem normalno zaživi dalje.
Za človeka, ki žaluje — s čustvom žalovanja pa se slejkoprej vsi enkrat srečamo — je najpomembnejše, da ima ob sebi nekoga, ki ga zna spremljati in mu dopustiti žalost da se sama izživi in ga ne poskuša poceni tolažiti.
Gorje mu. kdor v nesreči biva sam! bi lahko zaključili s pesnikom in dodali, da je malo pozornosti do človeka, ki žaluje več vredno kot velika ljubezen do človeštva
vaš Jaka Čuk
Univerza je kraj, kjer brusijo kremenjake in •ejo diamante.
Robert G. Ingersoll
KUHARSKI NASVETI
Marinirana sardela v pikantni marinadi
1000 g malih plavih rib, 400 g čebule, 200 g olupljenega, sesekljanega, paradižnika, kapre, rožmarin, poper, črne olive, 5 sardelnih filetov, 4 stroki česna, lovor, 8 rezin limone, (brez lupine), peteršilj, 150 g olja, 2 dl belega vina, 3 dl juhe (lahko mesne)
Malo ribo očistimo tako, da ji odstranimo glavo in drob. Po hrbtu jo zarežemo in odstranimo hrbrno kost, ki jo tik pred repom odlomimo. Tako pripravljene ribe (z repom) solimo, pomo-kamo in na malo olja spečemo ter zlagamo v nepregorno posodo.
Olje, na katerem smo spekli ribe, zavržemo in za praženje sesekljane čebule vzamemo svežega. Ko čebula ovene (ne sme porjaveti), dodamo paradižik, vse začimbe in zelišča ter zalijemo z vinom in juho. Ko zavre, dodamo še limonine rezine in peteršilj ter to vročo marinado polijemo po zloženih ribah. Med ribe mora priti dovolj začimb, ne samo po vrhu.. Tako prelite ribe prevremo (hitro) in ohladimo.
Ohlajene postavimo za 12 ur v hladilnik.
Hladno potem serviramo za popoldansko malico ali večerjo.
Marinade lahko pripravimo več, saj jo lahko shranimo v hladilniku več dni.
Kmetijski kombinat ptuj
po.
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
Po Velenju s čolnom?
Po vsakem obilnejšem deževju se v Velenju kar na nekaj mestih pokažejo slabosti slabo ßrajenih, dotrajanih in še kakih kanalizacijskih odtokov. Ze nekaj časa je najbolj pereč podhod pri pošti. Kljub vsemu opozarjanju, tudi v medijih, se še vedno ni nič premaknilo. Le kdo je odgovoren za to, da.se po treh deževnih dneh skozi podhod sploh ne da priti drugače, kot s čolnom ali v ribiških škornjih. Ker nobeno opozarjanje ne zaleže, bi morda zalegla blokada Kidričevei ceste nad podhodom.
Pa še to! Že nekaj časa je razbita tudi svetlobna politična streha pa očitno v Velenju ni odgovorne osebe, ki bi poskrbela za to!
Nezaslišano zastonj tečaji!
Poslušam radijske reklame in se čudim: »Zastonj tečaji cestno prometnih« predpisov, lahko se vpišete šele na tečaju ... itd. Konkurenca je pa res naredila čudeže. Vseeno se vprašam, kako je lahko 50-urni tečaj cestno prometnih predpisov zastonj. Skušam si odgovoriti.
Najbrž zato, ker so predavatelji plačani tako mizer-no, da lahko pač pogrešajo malenkosten strošek. Najbrž tudi zato, ker avto šola dobi zastonj teoretični tečaj »notri« že s tremi urami vožnje z avtom. In najbrž tudi zato, ker s slabim poukom kandidati vozijo kakšnih deset ur več, kot tisti, ki imajo dobro teoretično osnovo. S tem se, dragi kandidati, po moji butasti računici, petkratno pokrijejo stroški »zastonj cpptečaja«. Pa uspešno učenje!
Semafor, ki (pre)večkrat mrkne
Čas dopustov je sicer mimo. toda semafor na križišču Kidričeve in Tomšičeve ceste v Velenju si še vseeno vzame po nekaj dni »dopusta« in to kar pogosto. Morda tudi zato. ker ima »šefa« (Elektrosignal) v Celju. Prepričani smo, da mu morebitni »šef« iz Velenja zagotovo ne bi dovolil tolikšnega mrka, vsaj ne tako pogosto.
Bo zmanjkalo rudarjev?
Rudarjem velenjskega premogovnika se obeta delo tudi preko naših meja, v tujini. To je za vse. ki bodo na to delo odšli, razveseljivo, tudi zato. ker jim bodo vse delovne pravice v sedanji firmi ostale nespremenjene — deponirane. Že sedaj se je za delo v tujini prijavilo neverjetno veliko knapov, seveda pa vseh ne bo doletela ta sreča. Se nam tako obeta pomanjkanje knapov v našem rudniku? Seveda premoga ne bo.zmanjkalo, zato bodite potrošniki brez skrbi.
»Nekaj turističnih,« prva...
Petkovega posveta slovenskih žičničarjev o odnosu med razvojem turizma, predvsemsmučarskih središč, in varovanjem okolja, so se resnično udeležili najbolj emi-nentni predstavniki Zelenih Slovenije. Kljub zagotovilom (in vabilom) pa ni bilo obeh najbolj poklicanih ministrov, Paša in Jazbinšak. Dr. Dušan Plutje na začudenje prisotnih zaradi njune odsotnosti s pomenljivo ciničnim podtonom dejal: Sta se pač opravičila!«
... druga
Razprava na posvetu je bila seveda več kot kočljiva. Turizem in zdravo okolje seveda gresta skupaj, velikokrat pa sta vsak na svojem bregu. Zato bi bila prisotnost obeh ministrov še kako dobrodošla. Ko so se pogovarjali o (predvidenem) zakonu o zasneževanju smuj-čišč, o njem niso kaj preveč vedeli. Celo podpredsednik republiške vlade dr. Leo Šešerko je dejal: »Kolikor vem v ministrstvu za turizem nekaj pripravljajo«. Najbrž obeh ministrov na posvete ni bilo prav zaradi tega »nekaj«, kar lahko pomeni tudi nič.
... in še tretja
Umetni (kompaktni) sneg je seveda vabljiva popestritev ponudbe in velikokrat že kar pogoj za preživetje, vendar je dr. Plut ob tem vse prisotne vprašal zakaj posiljevanje narave za vsako ceno in k temu dodal še vprašanje: »Se bodo snežni topovi spremenili v (tempirane) snežne minomete?«
Mesarji na račun potrošnikov
Precej je primerov, ko kupujemo v prodajalnah z mesnimi izdelki za malico tudi manjše količine klobas, po nekaj dekagramov. To ne bi bilo nič narobe, če bi dobili tudi točno težo. klobas seveda. Prodajalec klobase stehta tako, da jih da na tehtnico s papirjem vred, kar je po predpisih tudi prav. Toda, kakšen je ta papir. Največkrat mnogo večji, kot bi bil potreben za za vitje želj ene količine. S tem se seveda teža klobas zmanjša za nekaj dekagramov, včasih tudi za polovico, če je količina klobas majhna, papir pa prekomerno velik. Skoraj v vseh prodajalnah z mesnimi izdelki imajo žal papir pripravljen naprej in to ponavadi v večjih formatih. Potrošniki se zato upravičeno jezijo.
Šport in poslovnost ob jezeru
Jadranje na deski v vsem sijaju
V	soboto in nedeljo bo zanimivo in pestro o velenjskem Jezeru. Klub vodnih športov Velenje bo pripravil dr.eve športa in poslovnosti. V športnem delu bodo na vrsti prvo državno prvenstvo, 3. kriterijska regata za pokal Republike Slovenije in odprto mednarodno prvenstvo za prehodni pokal »Velenje 91« v jadranju na deski.
Poleg tega program prireditve predvideva tudi vrsto spremljevalnih aktivnosti. To bodo zabavne, športne in rekreativne dejavnosti na vodi, glasba, predstavitev in prodajna razstava športne in druge opreme ter oblačil, izobraževalni seminar in srečanje predstavnikov gospodarstva in turizma. >
V	soboto in nedeljo se bosta prvi regati pričeli ob 11. uri, drugi pa pol ure po prihodu prvega tekmovalca v cilj.
Tinex/Medvode :EIektra 85:82
En polčas premalo
Košarkarji Elektre so gostovali pri vodilni ekipi v Medvodah in prikazali dobro igro, ki pa ni zadostovala za zmago. Na začetku sta se ekipi menjavali v vodstvu, proti koncu polčasa pa so si gostitelji priigrali visokih 12 točk prednosti. V nadaljevanju so gostje s consko obrambo hitro zmanjšali rezultat in se domačinom dvakrat povsem približali. Dve minuti pred koncem sta sodnika gostom prisodila dve namerni napaki in razlika je narasla na 6 točk, kar je bilo dovolj za zmago.
ELEKTRA: Sevšek, Mrzel 4, Bogataj, Dumbuya 5, Lipnik 11, Pipan 22, Gole 15, Brešar 2, Plešej 6, Tomic 17.
V soboto ob 18.30 se bodo igralci Elektre v Šaleku srečali v 5. kolu z ekipo Rogaške — Donat Mg.
Zagorje :Rudar 4:0 (1:0)
Najslabša igra doslej
Nogometaši Rudarja so v Zagorju doživeli pravi brodolom. Domačini so bili izrazito boljši, saj »rudarjem« na tem srečanju ni uspevalo skoraj ničesar, ne v obrambi in ne v napadu. Rudarje sedaj na desetem mestu v sredini lestvice. Igralci so v 14 kolih po petkrat zmagali in izgubili ter igraii štirikrat neodločeno. V prihodnjem kolu jih čaka trd oreh, saj jim prihaja v goste presenečenje letošnjega prvenstva, tretjeuvrščena ekipa Živil iz Naklega.
RUDAR: Magrič, Javornik, Skrbinek, Grajfoner, Golač, Doler, Polovšak, Karič, (Lah), Oblak, Cvikl, Smajlovič (Goršek).
Atletika
Hrapič dvakrat odličen
v minulih dneh seje zelo izkazal Izudin Hrapič. V konkurenci najboljših slovenskih tekačev na dolge proge je najprej zmagal na drugem »dravskem« teku na Lentu v Mariboru, potem ko je v ostrem finišu ugnai Celjana Rozmana. Prav tako odličen je bil na trinajstem »koprskem« teku kjer je za Romeom Živkom osvojil drugo mesto, v Kopru se je izkazala tudi Jolanda Steblovnik, ki je v ženski konkurenci kot pionirka osvojila tretje mesto.
Karate
Začetek tekmovanja v ligah
v soboto se bo v športnem centru v Žalcu pričela letošnja slovenska državna liga v karateju. Ima dve novosti. Prva je, da bodo tekmovali v absolutni kategoriji, druga pa je uvedba druge slovenske lige. Prvak 1. lige se neposredno uvrsti v ligo Alpe Jadran in v tekmovanje za pokal Evrope, prvak druge pa v prvo. Ustanovili so tudi že komisijo, ki bo vodila ligo Alpe-Jadran, njen podpredsednik je Safet Smajlovič. Prvi delovni sestanek bo 23. in 24. novembra v Milanu.
Dodajmo še, da v 1. slovenski ligi nastopata tudi ekipi Šoštanja (lani druga) in Velenja (lani četrta).
S. S.
Judo
Dovečerjeva prvakinja
Na mladinskem prvenstvu Slovenije v Slovenski Bistrici je Klav-dija Dovečar v svoji kategoriji osvojila prvo mesto in tako dopolnila uspeh velenjskih judoistk na tem tekmovanju.
Vsi, ki jih judo veseli, se lahko v začetne tečaje vpišejo vsak torek, sredo in petek ob 19. uri v telovadnici Centra srednjih šol.
F. U.
Strelski šport
Mlada velenjska plesalca odlično zastopata Slovenijo
Med 12. in 17. oktobrom je bilo v Londonu eno izmed najpomembnejših mednarodnih prvenstev v latinskoameriških in standardnih plesih.
Nanj so organizatorji povabili tudi velenjska plesalca 15-letne-ga Petra Uplaznika in I3-letno Mirjam Šulek. Mlada plesalca sta tekmovala najprej na »LONDON OPEN CHAMPIONS-HIP« (to tekmovanje je bilo letos že štiridesetič po vrsti) in sta v starostni kategoriji mladincev (juniorjev) dosegla med 36. pari v latinsko-ameriških plesih 5. mesto, v standardnih plesih pa 10. mesto.
Na »INTERNATIONAL CHAMPIONSHIP, ki je po pot membnosti drugo največje tekmovanje na svetu — takoj za British Championship, ki je vsako leto v Blackpoolu — sta se Peter in Mirjam uvrstila v latinskoameriških plesih na 8. mesto med 73. pari, v standardnih plesih pa na 10. mesto med 71. pari.
Zelo pomembna zanju je bila tudi udeležba na spremljajočem tekmovanju	»IMPERIAL
CHAMPIONSHIP«, med katerimi sta Peter in Mirjam osvojila 4. mesto v LA plesih med 22. pari in 7. mesto med 21. pari v standardnih plesih. Na tem tekmovanju je bila izjemno eminentna sodniška zasedba, Peter in Mirjam pa sta bila med ostalimi ocenjena tudi z najvišjo oceno.
Ob tem velja omeniti še to, da za mladince do 16. let ni uradnih ivetovnih ali evropskih prvenstev, zato so takšna odprta prvenstva - še posebej tista najpomembnejša v Angliji nekakšna neuradna svetovna prvenstva, saj se na njih zberejo najboljši pari iz vsega sveta. Zategadelj je uspeh, ki sta ga v Angliji dosegla Peter in Mirjam, izjemno velik. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. Vsi slovenski pari, ki so v Londonu tekmovali, so uradno tekmovali za državo Slovenijo.
-th-
Splavalo bo nad 600 otrok
Več kot 600 mladih Velenjča-nov naj bi v zimski plavalni sezoni obiskovalo plavalne tečaje na zimskem bazenu. Šolo organizira zasebna plavalna šola »Vidra« pod okriljem otroških vrtcev in Komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje, ki krije stroške za pet ur tečaja. Že prve ure so pokazale, da v tem času vsi otroci ne bodo samostojno splavali, zato bo potrebno še pet ur.
V žep naj bi torej segli starši in
Planinski zaključek
Planinsko društvo Šoštanj in planinska sekcija Gorenje Servis bosta v soboto, 26. oktobra, na Gori Oljki pripravila planinski zaključek. Planinci bodo izpred kulturnega doma v Šoštanju in iz Starega Velenja na pot krenili ob 15. uri, med potjo pa jih čakajo prijetna presenečenja.
ÜP)
prispevali 300 tolarjev. Tečaji bodo trajali vse do aprila ali celo maja sta povedala učitelja plava-
nja Rajmund Vaici in Veljko Vla-hovič.
L. O.
Najmlajši so željni plavalnih veščin
Trgovina SPORT AS
eIeIctronsIco napfnj'anje lo p AR j EV
Spominski
šahovski
turnir
Društvo invalidov Velenje je odlično izvedlo hitropote-zni turnir v spomin na dolgoletnega športnega delavca in šahista Draga Zgonjanina, nastopili pa so šahisti Žalca in Velenja. Zmagal je Štor-man (Ž) pred Žbaničem (V), tretje in četrto mesto pa sta osvojila Žalčana Grobelnik in Plevnik. y Grobelnik
20. JUBILEJNO ŠAHOVSKO SREČANJE - v soboto so se v prostorih Hotela Vesna Gorenja-Naravno zdravilišče v Topolšici srečali šahisti Gorenja in Rudnika lignita Velenje na 20. tradicionalnem šahovskem dvoboju. Z dvobojem na desetih deskah po dvokrožnem sistemu so nadaljevali tudi letos, čeprav so svoje prve dvoboje namenjali predvsem množičnosti. Tako so bili prvi dvoboji celo na 50 deskah. Kljub temu je bilo letos tradiciji zadoščeno, zmagali pa so rudarji s 110:90.
RLV: Matko 16, Brešar 1.1,5. Rajkovič 13,5. Vedenik 16. Pečečnik 5,5. Mi-lovanovič 9,5. Žrt X. Plaskan 10. Celičkovič 10 in Žbanič S.
GORENJE: Goršek 12,5, Kristan 14, Rupnik S. Speh 12. Čulk 14, Kumer 3, Merzdovnik 6, Podlipnik 7, Djordjevič 8 in Sevčnikar 5,5.
Hinko Jerčič
Namizni tenis
Se brez izkušenj
Mladi igralci ERE-Tempa so minuli vikend odigrali dve prvenstveni tekmi. Proti Škofji Loki so nesrečno izgubili s 4:5, proti favoritom iz Preserja pa je trener Kastelic v igro poslal tudi komaj desetletnega Damijana Voduška in to je verjetno najmlajši igralec, ki je tekmoval v članski konkurenci. Domači so ob sicer dobri igri izgubili z 2:7, pohvaliti pa velja Jureta Slatin-ška, ki odrašča v prekaljenega igralca in je med drugim premagal tudi slovenskega pionirskega reprezentanta Petrovčiča iz Pre-serij.
V nedeljo sta Uroš in Jure Sla-tinšek nastopila na kvalifikacij-,, skem turnirju za pionirje naše regije v Radljah in se uvrstila na sklepni republiški turnir, ki bo decembra v Ptuju.
Preveč znanja
Tako vprašanje bi si lahko zastavili v ponedeljek zvečer ob pogledu na skupščinsko dvorano, kjer je Športna zveza Velenje pripravila zanimivo strokovno predavanje z naslovom »Sodobni aspekti prehranjevanja športnikov«. Predavatelj dr. Dušan Polimac je govoril o svojih izkušnjah in pogledih svetovnih strokovnjakov z nedavnega evropskega kongresa o športni medicini in 1. svetovnega kongresa o prehrani športnikov.
Očitno pa večina trenerjev v naši občini ne potrebuje dodatnega znanja, saj je bila udeležba več kot skromna. Le v sedmih klubih so menili, da je šport zahtevna in kompleksna dejavnost, ki potrebuje nenehno izpopolnjevanje strokovnega kadra.
Športni rezultati so seveda zrcalna slika celovitega pristopa k strokovnemu delu.
V. Vidmar
w
Sola plavanja
Z odprtjem zimskega bazena je začel Plavalni klub Velenje novo tekmovalno sezono. Prejšnja je bila zelo uspešna, njihovi tekmovalci so osvojili kar 23 medalj in imajo v svojih vrstah tudi prvake Slovenije. Trenutno trenira pod vodstvom treh profesorjev športne vzgoje 70 plavalce. Zanje bodo organizirali 20 urno šolo plavanja, ki se bo pričela v zimskem bazenu v ponedeljek, 4. novembra ob 15.30 Vabijo vse, ki imajo veselje do plavanja, da se jim pridružijo. Prijave zbirajo vse do začetka tečaja.
Pričela so se strelska prvenstva Sloveni je. Velenjski strelci tekmujejo v drugi ligi s serijsko zračno puško. V I. kolu bi morali gostiti celjski Ingrad, ki pa je odpovedal udeležbo, zato so se srečali z upo-kojensko sekcijo. Boljši je bil Mrož s 1399:1322. Pri Mrožu je bil najboljši Žučko s 366 krogi, pri upokojencih pa Rek s 355 krogi.
Društvo invalidov Velenje je na strelišču Mroža ivzedlo drugi del občinskega strelskega prvenstva, na katerem je nastopilo kar 17 invalidov. Skupno je zmagal Žučko s 728 krogi, pred Tratnikom 709 in Jo-vanovičem 673, pri ženskah pa je bila najbol jša Melanškova 637, pred Jehratovo in Mogelnickijevo.
FŽ
Od Litije do Čateža
V soboto, 9. novembra bomo organizirali zadnji letošnji izlet. Spet bo na Martinovo soboto.
Popotovali bomo po znameniti Levstikovi poti in uživali v jesenskih barvah ter pokušali jesenske pridelke.
Letošnji pohod, katerega idejni oče je dr. Matjaž Kmecl, bo že peti po vrsti, zato ne pozabite posebne izkaznice, prejmete jo tudi na startu pred železniškom postajo v Litiji.
Letos bomo potovali z avtobusom APS, ki bo imel odhod ob 6. uri pred Rdečo dvorano. S tem se bomo izognili manjši-večji gneči in nervozi pri povratku. Saj v gore hodimo predvsem zato, da se razgibamo in sprostimo.
Cena prevoza znaša po sedanjih pogojih 250 din. Prijave zbiramo do zasedbe 33-sedežnega avtobusa v pisarni.
Vodstvo izleta
Vegrad prodaja stanovanja v OBJEKTU SBI (LAMELA C) SELO
Garsoniere, I sobna, 1,5 sobna, 2 in 3 sobna stanovanja,
velikosti od 28,1 lm 2 do 74,01 m2.
Cena stanovanj je 43.200,00 sit do 47.700,00 sit za 1 m2,
odvisno od velikosti stanovanja.
Rok dokončanja je julij 1992. leta.
Vse željene informacije lahko dobite v prodajni službi
Vegrad Prešernova 9 a in po telefonu št. 063-855-933.
zavod za urbanizem velenje
ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE Trg mladosti 2 63320 VELENJE
razpisuje
delovno mesto inženirja gradbene stroke za opravljanje nadzornih in inženiring opravil. Pogoji :
—	visoka izobrazba gradbene smeri —- najmanj 4 leta delovnih izkušenj
—	strokovni izpit
—	samostojno vodenje projektnih nalog
Z izbranim delavcem bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poizkusno delo traja tri mesece.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh na gornji naslov.
Informacije dobijo kandidati v tajništvu podjetja lefon (063) 854-269.
te-
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu in zbiranju prijav.
*
Stavka v zdravstvu in socialnem skrbstvu
Lani, 5. aprila, na Svetovni dan zdravja, je kazalo, da bo opozorilna stavka v zdravstvu in socialnem skrbstvu zalegla.
Po vzpostavitvi demokratično izvoljene oblasti se položaj sistema zdravstvenega varstva ni začel izboljševati. Nekaj so seveda pričakovanja, nekaj pa kruta realnost in globalni odnosi v družbi.
Septembra 1990 je bila napovedana stavka zdravstva in socialnega skrbstva za vso Republiko Slovenijo. Zapleti znotraj sindikatov so stavko onemogočili. Splošne razmere za izvedbo stavke v zdravstvu niso bile dozorele in stavka ne bi uspela.
Decembra 1990 se je sindikat večine zdravstvenih delavcev osamosvojil. Razdružitev z ZSSS je bila nujna; družba je bila preveč pod vplivom pod preteklosti in je sindikatom še vedno zamerila rdečo barvo.
Nastali so tudi ostali sindikati; številčno šibkejši vendar pomembni. Ti povezujejo na stro-kovno-strankarski ravni: FIDES — sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, sindikat delavcev pri virih ionizirajočega sevanja Slovenije ali geografsko-politični ravni: ZSSS — sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Konfederacija 90 — obalni sindikat zdravstva in socialnega skrbstva in Neodvisnost KNSS — neodvisni sindikat zdravstva in socialnega skrbstva.
Ptoložaj zdravstva se s tako zvarnim integralnim proračunom R Stlovenije ni uredil, pač pa močno i poslabšal. Zdravstvena zako-nodlaja je kasnila, nemir v družbi je naraščal. Nekaterim delovnim organizacijam je uspelo urediti proizvodnjo, da so lahko poravnali obveznosti do družbe, tudi do zdravstva. Marsikatere to niso zmogle ali pa so se zavestno začele odrekati »negospodarstva«.
To negospodarstvo: zdravstvo, šolstvo, kultura, itd. se je moralo 'obnašati zelo gospodarno. Vendar še nimaš za osnovno »produkcijo« ne gre! Če nimaš NOR-
MATIVA in STANDARDA ne veš koliko nas je »preveč«. Ničesar nimaš, imaš pa trdno voljo, da tako naprej ne gre!
S posebnim začudenjem smo zdravstveni delavci sprejeli novico, da so se vsi sindikati 13. septembra 1991 odločili, da če do 25. septembra 1991 ne bo podpisana Kolektivna pogodba; obljubljena razprava v republiški Skupščini o denarju za zdravstvo, ponujen odstop resornih ljudi v ministrstvu za zdravstvo, družino in socialno politiko. Kako je bilo to sploh mogoče!? Do pred letom dni to ne bi bilo izvedljivo!
Ker do 25. septembra 1991 ni bil izpolnjen nobeden od nastalih pogojev, se je že 13. septembra napovedana stavka za 10. oktober 1991 le še potrdila. Poga-jalci-predstavniki vseh sindikatov so skušali do srede, 9. oktobra 1991 še ustaviti napovedan stavkovni val. Vladni pogajalci so ponujene rešitve, na katere smo delavci pristali in bi bile boljše kot priborjene v devetih dneh stavke — označili za nesporazum. Niso nas jemali RESNO. Pa je bilo tisto ; to je bil povod za stavko.
Vse petinštiridesetletno živo-tarjenje zdravstva in družbenih dejavnosti v takšnih in drugačnih poskusih organiziranja. Proračunski delavci, zajedalci sistema, strošek v produkciji, »bele podgane« — pa takšna in drugačna lastnina, pa svobodna menjava dela, pa SlS-i...
V Velenju smo od četrtka, 10. oktobra 1991 do petka 18. oktobra 1991 do 19.0011 DOSTOJANSTVENO stavkali. Zavedajoč se, da ljudjem; pacientom — zavarovancem, našim znancem in prijateljem to ne bo PO GODU.
Vendar ljudje, ne v opravičilo, kdo pa v tej družbi še ni tako ali drugače ŠTRAJKAL? Ali smo po vsem, kar se je v desetletjih nabiralo lahko rekli, kot je rekel pesnik Oton Župančič: »Kar mora, možje storiti dolžan . . .«!
Skrajnje sredstvo protesta je stavka, tega smo se zavedali ves čas. Zato smo se organizirali kar se da dobro. Saj zdravstvo ne more trdo štrajkati; tu so ljudje in večen občutek ali sploh smeš!?
Na vsakodnevnih zborih stavkajočih delavcev se je po podatkih iz ZD Velenje v vseh devetih dneh zbralo skupno 2700 ljudi. Zbrali smo 250 podpisov za odstop ministrov, napisali obvestila v večje delovne organizacije — poslovodstvu in sindikatom zakaj stavkamo, obveščali smo občinske odbornike — poslance o stavki, pisali smo na Izvršni Svet R Slovenije, na predsedstvo R Slovenije ter večkrat podprli stavkovni odbor v Ljubljani s telefaksom. Obveščali smo javnost in širše področje preko VTV (KTV) in radia Velenje, izmenjavali smo naše poglede z vodstvi občin Mozirje in Velenje, z vodstvom Rudnika Velenje in Gore njem.
Naša osnovna skrb je bil BOLNIK! Ljudje potrebni naše pomoči so jo dobili do tiste mere,
da bi sam štrajk ostal znotraj
pravil igre! Saj če bi normalno delali, ne bi' stavkali.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste s svojim razumevanjem naše stiske pripomogli, da smo stopili v NOVE ČASE.
Veliko tega bo drugače. Sistem zdravstvenega varstva bo organiziran drugače, drugi bodo zakoni, druga pravila »igre«. Več svobode in odgovornosti na »obeh straneh«. Vendar vse bolj bomo vsi na »isti« strani, na strani kapitala in lastne skrbi za zdravje.
Tudi zdravstveni delavci smo in bomo prispevali za svobodno in samostojno Slovenijo. Naše naloge so nam znane. Mi se borimo z drugačnim orožje i za zdravje, ki pa je skrajšano psihofizično in socialno blagostanje. Kdo ostane z narodom, kadar je prizadeto njegovo zdravje? Izkušnje iz agresije JA v Sloveniji in sedaj na Hrvaškem to samo potrjujejo — zdravstveni delavci to moramo. Mi nimamo alternative!
Kakorkoli že bo. Kot je rekel predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ko nas je napadla armada: »Nikoli več ne bo tako, kot je bilo«. Ravno to pa je najpomembnejše!
Predsednik stavkovnega odbora v ZZ Velenje M. K.
Kam hitiš, človek?
Utrujeni smo, ko dan za dnem prebiramo vesti in poslušamo Tv o krvavi vojni na Hrvatskem.
Enostavno ne morem razumeti brezumja soldateske, ki ne ubija samo vojakov, ampak predvsem nedolžno civilno prebivalstvo, otroke, žene in starce.
Kako daleč je odplaval humanizem od nas in iz Evrope? Ali vojna in nenehni razgovor o njej res podivja ljudi?
Konvoj z nujnimi medicinskimi pripomočki za več tisoč ranjenih ne dospe v mesto smrti — Vukovar.
Kaj tega noče videti Evropa? Možje v belem se sprehajajo mirno in ugotavljajo dejstva. Toda konference se vrstijo kot jagode na moleku, vsak dan znova pa omahujejo v smrt nove žrtve.
Kdo je kriv? Smo krivi vsi? Ali so krivi tudi vsi tisti, ki so do včeraj skrbeli za svoje domove, za svoja kmetijska posestva? Ne verjamem. Kje se potem skriva zlo? Zlo je vojna, največji nesmisel v našem kratkem življenju.
Ali je res kapital edini in zveličavni element v družbi, ki prodaja kri za dobiček. Ali se res ob tisočih žrtvah kujejo nove poti za še večji dobiček Evrope? Kako si naj morijo v sosednji republiki razlagamo drugače? Ali je tudi nekdanja Jugoslavija samo plen velikih sil sveta, ki samo računajo. Quo vadiš, domini? Da, kam greš, homo, če si sploh še homo?
Mi vsi pa bi radi živeli mirno. Radi bi bili sosedu sosed in ne vrag . . .
Ali človeštvo danes res ni dovolj notranje močno, da bi se skupno uprlo barbarskim dejanjem in razdejanjem? Ali bo iz morije vstal nov, etično, prečiščeni človek? To ne more biti tolažba. Kajti že jutri bi morale nehati bruhati »Stalinove orgle«, bi se morali ustaviti potoki krvi! Ne samo sovraštvo, tudi ljubezen bi morala ponovno najti pot k človeku!!!
-Viš
Volilci in nova zakonodaja
Biti dovolj velik optimist ob prisotni gospodarski krizi in srbskih in črnogorskih skrajnežev na Hrvaškem, ki ogroža vso bivšo Jugoslavijo in slabi moralno kvaliteto, ter simpatije Evrope in sveta.
Za Slovenijo je volja ljudstva za suvereno prihodnost ter boljše ■ čase že takoj tvegana osnova. Zahteva nove zakonodaje na poudarku drobnega gospodarstva je postala vabljiva. Toda,
Regionalna politika Slovenije in mesto občine Velenje v njej
Ustava republike Slovenije je pred sprejemom. Med dilemami, o katerih (še) ni dosežen splošni konsenz, predstavlja poglavitno vlogo (poleg pravice do splava — po mnenju LDS — elementarne civilizacijske pravice) ureditev države Slovenije in njeno funkcioniranje. V Liberalno-demokratski stranki smatramo, da je regionalizem in policentrizem pogoj za uspešno in učinkovito funkcioniranje države s tolikimi posebnostmi in razlikami, kot jih Slovenija vsebuje.
Ker v javnosti pri nekaterih prevladuje mnenje, da LDS zagovarja sedanji komunalni sistem, je potrebno nekaj pojasnil. Zelo primerno pa bi bilo, da se s temi vprašanji spopadejo tudi občinski možje (župan, predsednik IS), saj je občina Velenje v vseh pripravah na strukturne spremembe v velikem zaostanku, pred drugimi — sosednjimi — občinami.
Slovenija je ne glede na razmeroma majhno število prebivalcev kulturno in gospodarsko izjemno heterogena dežela, zato potrebuje diferencirane politike v kmetijstvu, gospodarstvu, turizmu itd. Prednost (post) modernih družb je prav v spodbujanju in kombinaciji razlik, ne pa na tradicionalni industrijski unifi-kaciji. Država, po našem mnenju, naj prevzame samo najbolj temeljne funkcije, ki se nanašajo na izvajanje državne oblasti (vojska, notranja politika — policija, zunanja politika, gospodarska in finančna politika) in tako imenovane »nacionalne programe« na posameznih področjih (zdravstvo., šolstvo, kultura, šport), vse ostallo pa bi morali prepustiti regijami, predvsem razvojno politi-
ko. Manjšim lokalnim skupnostim, povezanim v regije bi bilo smotrno prepustiti, da v kontekstu nacionalne (predvsem gospodarske) politike poiščejo svoje možnosti in priložnosti. Nekoč se bo namreč potrebno ločiti od »gasilskih« akcij centralne vlade.
Osnovna ideja, ki jo liberalni demokrati zagovarjamo, da moramo pri družbeno-teritorialni in politični organizaciji Slovenije vzpostaviti tri ravni: lokalno, regionalno in osrednjo (centralno). Ugotovitev namreč, da obstoječi komunalni sistem v katerem se stapljata lokalna samouprava in izvajanje državne politike ni dober, nedvomno drži. Tudi današnje občine niso ustrezne (razen mestnih, ki je dobro, da funkcionirajo kot mestne občine). So prevelike, da bi kvalitetno funkcionirale in zajemale ves spekter lokalne samouprave, obenem pa so premajhne, da bi ustrezno organizirali funkcije državne uprave, družbenih dejavnosti, prostorskega razvoja itd.
Zato se LDS zavzema za:
1.	reorganizacijo občin v manjše enote lokalne samouprave (z izjemo mest)
2.	oblikovanje regij v katerih se »osrednja oblast« srečuje z in-tencami lokalne samouprave. Regije bi delovale kot most in obenem »feedback« dovolj usklajenega razvoja.
Najpomembnejši organ regije je regionalni zbor z izvršnimi organi in komisijami (gospodarstvo, promet, šolstvo itd.), kjer bi usklajevali lokalne interese in jih »prevajali«, oz. zastopali na nacionalni ravni, ali bi jih bodisi sami reševali.
Logična posledica take rešitve je seveda dvodomnost državnega
parlamenta. Poleg državnega zbora (kjer so zastopani politični subjekti na osnovi večstrankarskih in neposrednih volitev, plus narodnostne manjšine) tako obstaja še zbor regij. V kolikor takšna rešitev ni sprejemljiva za večino, smo pripravljeni sprejeti kompromis. Ta se sedaj kaže v tem, da namesto zbora regij obstaja državni svet, v katerem so poleg »korporativnih« interesov posebej poudarjene tudi regionalne sestavine. Na kompromis pristajamo v primeru (ne glede na to, da je »korporativizem« v nasprotju z duhom liberalizma), če ima večino v državnem svetu regijska zastopanost.
V ustavo bo, po našem mnenju, potrebno tudi zapisati obvezno ustanavljanje pokrajin. Besedica »lahko« v tej dikciji pomeni tudi to, da se bodo ponovile slabe izkušnje s tkim. neobveznimi skupnostmi občin, ki so bile do danes.
Te misli vodijo Liberalno-de-mokratsko stranko, ko poskuša najti najboljšo rešitev v naši poti v državnost. Evropa namreč ni samo to, da nas ta Evropa prizna, ampak je tudi to, da se v skladu z evropsko listino o lokalni samoupravi in v skladu z modernimi ekonomskimi in tehnološkimi procesi, krepi vloga regionalnih in lokalnih skupnosti. Te v Evropi danes že prevzemajo vlogo usmerjevalcev in vzpodbujeval-cev tehnološkega, ekonomskega, socialnega razvoja. Nove produkcijske in upravljalske tehnologije tako omogočajo regionalno specifično proizvodnjo in nje no koordinacijo na globalni ravni. Regionalni organi (regionalne vlade., .agencije) pa so najbolj kompetentni, da reagirajo na
globalne ekonomske procese in izoblikujejo specifične regionalne strategije zato, da bi se soočili s procesi globalizacije.
Kje iskati tu mesto občine Velenje?
Današnjo občino, po našem mnenju, razdelimo v tri občine: Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Meje občin so zvečina meje današnjih krajevnih skupnosti, ki gravitirajo k določenemu mestu. Določene modifikacije se opravijo, posebej tiste, ki so že danes sporne (primer Šmartnega ob Paki, ki se v praksi že danes povezuje s kraji, ki sicer danes sodijo v mozirsko občino).
Vse tri prihodnje občine se povezujejo v regijo. Če obvelja naša želja po večjem številu regij (če ne bo celotna Štajerska ena sama regija), se le-te povežejo z občinami, ki so danes v sklopu občin Mozirje in Žalec. Varianta je tudi povezanost s koroškimi občinami in seveda s celjsko, ki jo danes forsirajo predvsem v nekaterih vladnih resorjih.
V današnji velenjski občini smo popolnoma nepripravljeni na te spremembe. Še posebej je to žalostno, ker je bila pred slabim letom prav zato ustanovljena skupščinska komisija za regijsko koordinacijo. Žal je nedomi-selnost in ležernost velenjskih občinskih mož (predvsem župana) in popoln neposluh za to problematiko povzročila, da je marsikateri vlak za enakovreden dialog s sosedi že zdavnaj odpeljal.
Dragan Martinšek za Liberalno-demokratsko stranko
občinski odbor Velenje
komu je pravzaprav namenjena. V državni po^gsti je že in bo več deset tisoč delavcev na (začasnem) seznamu viškov delovne sile. Kako se znajti med vsemi problemi in naraščujočo davčno zakonodajo, upoštevaje apetite v gospodarsko sposobnih tovarnah, ko tli in diši posameznikom nova, z zakonom postavljena ideja privatništva (delničarstva).
Skratka, kako ločiti tiste za vso družbo koristne od tistih, ki iščejo lastne apetite v samostojni Sloveniji.
Kako prepričati nestrpno množico ob brezposelnosti (kaj bo s šolsko generacijo po končanem šolanju)? Ali bo denar za vse zaposlene, upokojence, nezaposlene oz. vse tiste na seznamu za delo? Kdo med slovenskimi volilci ni zbegan? In da ne govorimo o pretekli desetdnevni vojni pri nas, ali še hujši danes na Hrvaškem.
Konec, ki prihaja, bo boleč. Zanj bo treba plačevati davek. Zakaj je treba toliko nedolžnih žrtev, uničenih objektov, da bodo kljub mednarodnim zahtevam nori osvajalci še morili in rušili? V minulih časih iz življenja Tita, v katerega smo se zakli-njali. je svet verjel in zaupal. Danes, ko mineva že 11 let od njegove smrti, se obsoja. Nihče pa se ne sprašuje, kako so strokovne samoupravne službe delavskega upravljanja slabile kvaliteto in gospodarsko moč in si prilastile visok oseben dohodek na račun družbenih sredstev.
Nič manj boleče niso sledi iz delovnih organizacij, v katerih so vodilni na račun samoupravnih reform postali strokovnjaki v lastno korist. Spretno so si lastili denarne viške in se kasneje še pravočasno umaknili iz razpadajoče delovne organizacije. Delavce pa so prepustili začasnemu vodstvu čakajoč na rešitve. Rezultati zadnjih let so dokaz — integracija in tehnološki viški. Delavec iz proizvodnje je ostal moralno prizadet, saj je njegovo minulo delo razvrednoteno. Če nasprotuje svojim predpostavljenim sledi prijava na zavodu za zaposlovanje in zajamčen dohodek, ko čaka na zaposlitev.
Izjeme so tisti, ki so se pravočasno upokojili. Sedaj se v pokojninsko dobo šteje le 8 urna fizična aktivnost, vse ostale ure preko delovnega časa pa so le spomin, ko so se razdajali v podporo vodilnim. Zato pa so prejemali le vse vrste odlikovanj. Danes imajo nekateri visoko pokojnino ali pa so lastniki zasebnih podjetij. Danes takšni bogatijo in mažejo Titovo preteklost.
Jasno je, da tako ugodnih pogojev niso izkoristili vsi. Mnogim so zakon in birokracija najosnovnejše omejili. Skratka, preteklost je črna povsod tam, kjer je zakon zatajil v škodo poštene družbe, ki je vanjo verjela in zaupala.
Vsak daljši komentarje olje na rane preteklih časov, toda iz njega prihajajo še živeči, ki so znali spretno in brez sramu nositi neupravičeno lastnino. Resnica je boleča, zato naj se spozna vsak sam in začuti odgovornost ža ob-sajeno preteklost. »Čas zaceli rane, ko bodo pričakovanja vseh volilcev Slovenije trezno in razumno povezana v korak vsakega naroda živečega znotraj njenih meja.«
Nenaden
Hrastelov
odhod
NAŠ ČAS je v 39. številki objavil članek z omenjenim naslovom. Ker je zapis sprožil različne komentarje, se oglašam, čeprav nimam namena polemizirati!
Ne glede na to, kako so bili obveščeni delegati, sem mnenja, da gre v članku za poizkus di-skriditiranja človeka in njegovega dela.
Sicer nisem pričakoval pohval, vendar sem bil nad dogodki presenečen. Sprašujem se, kje je prijaznost, kje humanost in objektivnost?
Čeprav je v članku vrsto nasprotujočih si trditev, kar pozornemu bralcu ne uide, kažejo očitki, opozorila, namigovanja in sprenevedanje, da smo tudi s polresnicami pripravljeni škodovati.
Zavračam v zapisu navedene očitke, kot neutemeljene, neresnične in žaljive!
Vsi postopki preoblikovanja Zdravstvenega centra v Javni zdravstveni zavod Velenje so tekli strogo v skladu z zakonom o zavodih in navodilih Republiškega sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo Republike Slovenije.
Preoblikovanje zdravstvene organizacije je zahtevalo tudi spremembo notranje organizacije in njej prilagojeno kadrovsko zasedbo. Ta proces je žal sprožil tudi presežek delavcev, ki se ga je reševalo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, kolikor je bilo mogoče humano in po naravni poti, kar so, upam, napravili tudi v drugih podobnih primerih v občini.
Vsi postopki v zvezi s preoblikovanjem in reorganizacijo Zdravstvenega zavoda, so bili speljani na Svetu zavoda. Z aktivnostmi in sprejetimi sklepi pa smo sproti obveščali pristojne občinske in republiške organe ter posameznike od aprila 1991. leta dalje. O neobveščenosti torej ne moremo govoriti!
Prav tako moram zavrniti očitek o skrbi za kadrovsko politiko. Ni tako malo za 700-članski kolektiv, ki je v zadnjih letih štipendiral preko 90 študentov na visokih šolah. Od tega dve tretjini na Medicinski fakulteti. Večina njih je iz našega, domačega okolja. Se danes zavod štipendira preko 30 študentov na obeh smereh Medicinske fakultete. Zato danes ne beležimo več pomanjkanja zdravstvenih delavcev na našem območju.
V zapisu pa je bilo žal spregledano, da je Svet zavoda posredoval skupščini predlog za vršilca dolžnosti direktorja Zdravstvenega zavoda. Le-ta naj bi opravljal to dolžnost do sprejetja paketa zdravstvene zakonodaje, to je do konca leta 1991.
Za zaključek
Delati in poslovati smo morali v zelo težkih finančnih razmerah, kar je sprožilo tudi zadnje neljube dogodke v Republiki. Z veliko težavo smo obnavljali zastarelo diagnostično medicinsko opremo; izobraževali in strokovno usposabljali zaposlene ter tako skrbeli za dviganje nivoja zdravstvenega varstva na našem območju; izboljševali pogoje dela; in za silo usklajevali osebne dohodke. Poenoteni smo to nekako zmogli. Zato mi lahko verjamete, da v našem zavodu tisti, ki so morali vestno delati in skrbeti za nemoteno poslovanje, nismo imeli časa za spletkarjenje, igre in igrice.
Pripis
Svet zavoda je posredoval predsednikom zbora skupščine za zasedanje 15. 10. 1991 informacijo o vseh postopkih in aktivnostih, ki jih je vodil sam ali drugi organi zavoda v obdobju od sprejetja zakona o zavodih do današnjega dne.
KRISTIAN HRASTEL, DIPL. POLITOLOG
Biti ali biti?
Z veseljem smo dočakali samostojnost. Neodvisnost je relativna, saj ne moremo živeti izolirani. Vsekakor se je začelo življenje države, ki se lahko primerja z mladeničem, ki zna nekaj delati, vendar nima pravih let in ga nihče ne pozna kot dobrega delavca. Potrebno se bo dokazati.
Trdim in čutim, da smo se vrnili v pozna petdeseta leta. Govorim za večino — za delavstvo in ne za birokracijo, ki je vedno prijetno in varno živela. Mravljinci me spreletijo, ko slišim, da so še vedno za to stanje krivi komunisti, ki jih ni več. Vlada, ki se še vedno zgovarja na te fante, ni naredila bogve kaj za boljše življenje svojih državljanov, če po enem letu ni ponudila niti enega ukrepa za boljše življenje, naj raje odstopi. Prav usklajeno s tem je mnenje ene od uglednih in spoštovanja vrednih oseb iz vrst velenjskih prenoviteljev, da je težko postati tako butast, da lahko spravljaš skupaj to, kar dela sedaj vlada.
Sicer pa, kar se je zgodilo, se je zgodilo v narodnem zboru (skupščini). Tudi na zadnjih sejah, kot se lahko vedno pričakuje, so politiki (družbeno-politični zbor) tudi tokrat bili »najpametnejši«. Še glede imena našega denarja ne more biti pod soncem katerega bolj pametnega kot so poslanci DFZ.
Kot sem že velikokrat rekel. Lahko je govoriti in se petljati okrog oblike ali forme. Ko se posiljevanje konča, je treba preiti k bistvu problema. Vsebini. Treba je BITI. In ne samo BITI. Tu nastopi gospodarstvo. Bojim se le, da so ob toliko opevanem novem tolarju, le nekateri in ne vsi iz vlade sprevideli, da je trdnt) gospodarstvo edino in le ono garant za trdno valuto.
Ali so to končno spoznali tudi gospodje, ki se gredo novo demokracijo? TO JE ZDAJ VPRAŠANJE!	Jože Čas
OVEN od 21. marca do 21. aprila
V	tem tednu boste razrešili nek zelo pomemben eksistenčen problem, zato boste večino tedna dobre volje. Zatikalo se bo le na delovnem mestu, vendar ne bo kaj večjih problemov, kot ste jih tu že sicer vajeni. Na neki veselici imate vse možnosti, da se zaljubite in prehladite. Na splošno vam bo zdravje v naslednjih dneh kar krepko ponagajalo. Ko se bo na površju spet prikazal star sovražnik, ostanite hladni.
BIK od 21. aprila do 20. maja
V	zadnjem času ste se odločili izpeljati dve stvari, uspelo pa vam bo le eno, pa še to ne popolnoma. Nikar se spet ne zaletavajte v »velike« podvige, saj veste, da vam na koncu vedno zmanjka volje in energije. Nekaj zabavnih večerov v veseli družbi istega spola vas bo sicer razveselilo, doma pa boste sanjarili o novi ljubezni. Za to, da bi jo našli, pa naredite vse premalo.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Prihaja obdobje jesenske utrujenosti, polet te pa boste čutili tudi veliko brezbrižje in malodušje. Nič vam ne bo šlo prav od rok, pa tudi želeli si ne boste veliko. Le to, da vas vsi okoli vas pustijo na miru. Malo bo k takemu počutju pripomogla tudi kriza v vaših odnosih z ljubljeno osebo, saj si niste več na jasnem, ali si jo še želite ali ne. Radikalen rez bo hudo izpeljati, odločnost vas bo zapustila.
RAK od 22. junija do 22. julija
Vaše življenje je postalo zanimivo in polno novih izzivov, ki jih znate izkoristiti na vam znani način. Doživeli boste nekaj pohval in uspehov, ki vam jih bo marsikdo nevoščljiv. Ker ste tega že navajeni, vam ne bo seglo do srca. Spoznali boste nekaj novih ljudi in jim na hitro preveč zaupali, kar se vam zna še maščevati. Na splošno pa boste preživeli vesel in zanimiv teden.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Odločili se boste za pomembno življensko reč, ki pa vas bo stala veliko denarja in živcev. Ker ste tip človeka, ki se z vsakim problemom spoprime z razumom in premišljeno, boste uspeli tudi tokrat. Zna pa trajati malo dlje, kot nekaj mesecev. Ljubezni in pozornosti vam ne bo manjkalo in ugotovili boste, da vas s partnerjem veliki problemi močno zbližajo. Nekaj bo narobe z vašim prevoznim sredstvom.
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Kljub temu, da boste veljko delali, boste preživeli zanimiv teden, k temu pa bo pripomogla tudi oseba nasprotnega spola, ki vas bo popolnoma prevzela. Sreča ne bo dolgotrajna, ker vas bo pričela peči slaba vest. Morda zato, ker skokov čez plot niste ravno vajeni. Minilo bo hitro in brez posledic, pazite le, komu boste preveč zaupali. Toliko vas ne bo v hlačah, da bi partnerju kaj povedali, ker kar ne ve, ne boli.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Posledice dokaj lahkomiselnih dejanj vas bodo obremenile tako močno, da boste zgubili celo voljo do dela. Zdelo se vam bo, da se vam je zgodila krivica, čeprav bo to le tolažba. Tudi sami se zavedate, da vaše početje ni moglo iti v nedogled, pristanek na trdih tleh pa nikoli ni prijeten. Kljub temu se boste veliko smejali, koliko bo v tem iskrenosti, pa je vprašanje.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
V	preteklih tednih ste živeli preko svojih zmožnosti, to pa vas bo teplo še nekaj časa. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja bo tu in tam zaropotalo. Oba s partnerjem bosta kmalu spoznala, da tej situaciji nista kriva le vidva, zato bosta proti koncu tedna že kot prava zaljubljenca. Povedala si bosta, kar vaju že nekaj časa žuli, pri tem pa ne bodite čisto iskreni, ker veste, da imate nekaj na vesti.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Imeli boste nekaj lepih priložnosti, da se na novo zaljubite, vendar jih ne boste izkoristili. Med drugim tudi zato, ker še vedno upate, da boste uspeli nekje, kjer se bo potrebno bolj potruditi. Ukvarjali se boste z denarnimi problemi, ki pa ne bodo dolgotrajni. Spet boste lahko zapravljali in vedno znova ugotavljali, kako lepo je to. Nek večji načrt bo padel v vodo, ker ste to pričakovali, ne boste razočarani.
KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja
Utrujenost in slabo počutje bosta kmalu minila, čeprav imate trenutno občutek, da se nikoli več ne boste prav spočili. Počasi pa boste imeli dovolj intrig in igric, v katere vas zapletajo proti vaši volji. Na udaru boste tudi zaradi nekega dobro opravljenega dela, pa ste tudi tega že vajeni. Nekdo vam bo očitno pokazal, koliko mu pomenite, vi pa boste previdno molčali in ostali hladni.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Imeli boste občutek, da se klopka, ki se vam je napletla v zadnjih tednih, ne bo več odpletla. Vendar ne bo tako. Že v nekaj dneh bo rešitev kar padla v naročje, zato boste zelo veseli in sproščeni. Ko boste planirali naj bo z vami vaš partner, saj boste sicer kljub morebitnemu uspehu poslušali neupravičene kritike. Vzemite si čas zase in družino, prizanesite svoji okolici z večnim razlaganjem vaših problemov. Potem jih bo naenkrat manj.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Sploh ne veste več, ali ste čudni vi, ali so čudni časi. Iskreno mnenje vam ne bo naredilo toliko težav, kot ste sprva pričakovali, ne bo pa odveč, če Lfste v bodoče previdnejši. Kljub temu, da tega nočete opaziti, v središču pozornosti skoraj povsod, kjer se pojavite. Morda ti. zato, ker se spet veliko smejete. Čeprav vam bo to ugajalo, bodi'e previdni, saj vam lahko le ena trenutna odločitev poruši harmonijo doma.
Sprehodili smo se po cvetličarnah
Ob 1. novembru — DNEVU MRTVIH se vsako leto ustvari nekakšno posebno vzdušje, slovesne besede, komemoracije v spomin mrtvim ...
Pokopališča so polna prižganih sveč, sveže nasajenih mačeh, cvetličnih aranžmajev, gotovo tudi letos ne bo drugače.
Zadnje dni bomo neutrudno okopavali, pleli, pometali, pomivali in loščili spomenike na pokopališčih, dovažali pesek, naročali
šopke in druge cvetlične' aranžmaje, prižigali svečke in morda še tik pred zdajci nasadili kakšno cvetje. Tudi tisti, ki ne zahajajo na pokopališča pogosteje, bodo ta dan prišli, prinesli cvetje in sveče, počastili spomin na umrle svojce.
Vsem, ki še niste uredili grobov, in boste zadnje dni iskali cvetje, sveče, pesek, sadike, ponujamo v današnji prilogi nekaj možnosti...
CVETLIČARNA
BEH GVET
stane vanovšek
v veleblagovnici NAMA Velenje
Zakaj ne bi poklicali v BELI CVET na številko 854-181 (int. 217) ali domov na št.: 858-858 ali se oglasili pri nas?
Z veseljem bomo ustregli vašim željam, z našim znanjem pa skupaj z vami poiskali najboljšo pot za:
•	strokovno urejanje in vzdrževanje grobov
•	načrtovanje in urejanje predhišnih vrtov, cvetličnih gredic in nasadov
#	aranžiranje notranjih prostorov
#	svetovanje in izvajanje varstva rastlin
V naši cvetličarni vam je vedno na voljo bogata izbira cvetja, lončnic in ostalih dekorativnih izdelkov. Sprejemamo tudi naročila za vence. Ponudbo pa zaokroža tudi velika izbira hrane za ribe, želve in ptice.
OB DNEVU MRTVIH LAHKO PRI NAS IZBERETE RAZNE CVETLIČNE ARANŽMAJE IN SVEČE!
k Komunalno podjetje
Velenje p.o. jU iCt
Približuje se dan MRTVIH, 1. november in v naših cvetličarnah na:
*	Cankarjevi 1, telefon številka 855-536
*	Kidričevi 47, telefon številka 855-323 in v
*	Podkraju	telefon številka 851-012
Vam bodo naše priznane in preizkušene cvetličarke po želji pripravile prelepe cvetne aranžmaje in ponudile raznovrstne sveče po zelo ugodnih cenah.
Pripravljeni smo vam svetovati, kako najlepše in po konkurenčnih cenah urediti grobove vaših najdražjih.
Pričakujemo, da boste uresničitev vaših zamisli in želja zaupali našim vrtnarjem in cvetličarkam.
Vabimo Vas, da v teh dneh obiščete našo vrtnarijo ter se ob strokovnem nasvetu, odločite tudi za hortikultur-no ureditev okolice vašega doma. Ponujamo vam lepo izbiro grmovnic, primernih za vsak okus in vsak žep.
OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE O RESNIČNI KAKOVOSTI NAŠE PONUDBE!
MLJAC JERICA Cvetličarna "IRIS"
TITOVO VELENJE, Prešernova 7 telefon: 063/853-727
ŽELITE OB 1. NOVEMBRU LEPO UREDITI GROBOVE VAŠIH SVOJCEV? V CVETLIČARNI »IRIS« VAM BODO Z VESELJEM POMAGALI. Pri njih lahko kupite vse vrste rezanega cvetja, naročite pa lahko aranžmaje iz svežega in suhega cvetja. Tudi svečnike in sveče dobite v cvetličarni Iris. Če želite vam cvetličarna Iris namesto vas uredi vrtove in grobove.
Časa je še dovolj, zalo le brž v cvetličarno Iris na Prešernovi 7 v Velenju. Pokličete jih lahko ludi po telefonu 063-853-727, kjer boste dobili vse informacije. naročile pa lahko tudi različne sadike.
Cvetličarna Iris je odprta vsak dan od 7.—19. ure, ob nedeljah pa od 7.30— 12. ure.
Čl
KMALU BO 1. NOVEMBER, DAS MRTVIH, KO SE SPOMNIMO IN OKRASIMO GROBOVE...
Svečarstvo ŠKORJANC vas vabi, da pravočasno v predproda-ji kupite sveče v prodajalni na Selu 21 (ob kamnolomu Veni opta).
Sveče lahko kupite vsak dan od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure.
POSEBNA UGODNOST: 10% KOLIČINSKI POPUST!
Za nakup se priporoča SVEČARSTVO ŠKORJANC, tel.: 854-446.
IVANA GRADIŠNIK VAS VABI PRED 1. NOVEMBROM V SVOJO CVETLIČARNO CVETJE NA STANTETOVI 11 V VELENJU. Ponudila vam bo VSE VRSTE ARANŽMAJEV, male, srednje in velike, rezano cvetje in lončnice. PO NAROČILU VAM IZDELAJO POROČNE ŠOPKE IN ŽALNE VENCE, na policah cvetličarne Cvetje pa je tudi veliko Jepih sveč. In še nekaj; CENE SO KONKURENČNE!
Cvetličarna Cvetje je odprta vsak dan od 7.—19. ure in ob sobotah od 7,—14. ure. Pokličete pa lahko tudi na domačo telefonsko številko 063-856-065.
CVETLIČARNA CVETJE IVANA GRADIŠNIK Stantetova 11 (na Kardeljevem trgu) Velenje tel.: 855-110
CVETLIČARNA KORADEJ IN OKREPČEVALNICA BEBA
Podgorje 30 a, Velenje (na desni strani pokopališča) Telefon: 855-264
Oglasile se pri nas. našli boste vse. kar potrebujete za bližajoči dan mrtvih;
IZBRALI boste lahko vse vrste sadik, rezanega cvetja, suhega cvetja iz blaga, po želji pa vam bomo po naročilu naredili šopke, ikebane in male venčke, seveda pa imamo tudi sveče.
VEDNO imamo aranžirane sveče, primerne namesto venca, po naročilu lahko izberete tudi vence ali pogrebne aranžmaje.
V decembru bomo imeli lepe adventne venčke ter božične in novoletne aranžmaje.
Ko boste obiskali cvetličarno Koradej, se le oglasite tudi v OKREPČEVALNICI BEBA, prijazno vas bodo postregli s kakšnim okrepčilom!
ČETRTEK 24. oktober
PETEK 25. oktober
SOBOTA 26. oktober
NEDELJA 27. oktober
PONEDELJEK 28. oktober
TOREK 29. oktober
TV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA I MTV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA t MTV SLOVENIJA 1 jTV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Moja družina ostale živali, angleška nadaljevanka, 5/10. 9.30 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 10.20 Mozaik. Šolska TV, ponovitev. 10.20 Velikani svetovne književnosti: Rolland, iü.50 Nekoč je bilo ... življenje: Dihanje (8/26). 11.15 Mozaik, ponovitev. 11.15 Alpe Jadran. 11.45 Nikoli več, angleška nadaljevanka (1/3). 11.35 Video strani. 13.30 Poročila. 15.20 Video strani. 15.30 Mozaik, ponovitev. Alpe Jadran. 16.00 Sova, ponovitev; Thin Air, angleška nadaljevanka, 1/5. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1.17.05 Mozaik, ponovitev. Alternativni viri energije, 6., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije. 17.30 Četrtek ob 17.30. 18.30 Video strani. 18.35 Spored za otroke in mlade; Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 19/20. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 M. Sig-gins: Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka (1/4). 21.00 Tednik. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Video strani. 22.25 Sova: Taksi, ameriška nanizanka, 1/12; Thin Air, angleška nadaljevanka. 2/5, jazz, blues .. .
TV SLOVENIJA 2
17.15 Aerobika, ponovitev 4. oddaje. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Žarišče. 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju, angleška dokumentarna serija (2/6). 21.00 Gallus Anno 1991. 21.30 Svet na zaslonu. 22.00 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike: Ivan Potrč: Kreflova kmetija, adaptacija predstave Prešernovega gledališča iz Kranja. 23.20 Yutel.
HTV 1
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Ljuba domovina, ponovitev filma. 12.05 Koio sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo 14.00 Thundercats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. serija 16.45 Make up in pištole. 17.45 Ad-damsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19 20 Kolo sreče 20.05 Vreme 20.15 Mike Kruger Show 21.10 Poročila. 21.1 Lovci na izgubljeni zaklad, akcijski. 1980 (Harrison Ford, Karen Allen). 23.15 Poročila. 23.25 Ultimat se izteka, kriminalka, 1975 (Lee J. Cobb). 1.00 Tenis. Stockholm.
13.30 Santa Barbara 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. {5.50 Čipis. 16 40 Tvegano! 17.10 Cena je vro«ča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.'15 21. Jump Street, serija. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Grad ob Vrb-skesm jezeru, serija (Roy Black). 22.15 Tri IŠvedinje na Reeperbahnu. erotična komedija, 1980 23.50 Poročila 0.00 Golia blaznost, kriminalka. 1985 (Mike Comnors) 1 35 Hitchcock prikazuje
9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Klub Klobuk. 10.10 R. Simpson: Nancy Wake, 4., zadnji del avstralsko angleške nadaljevanke. 10.55 Aerobika, 4. oddaja. 13.30 Poročila. 15.00 Mozaik, ponovitev. Svet na zaslonu. 15.30 Sova, ponovitev. Taxi, ameriška nanizanka, 1/12; Na sledi, angleška nadaljevanka, 2/5; jazz, blues ... 16.50 Video strani. 16.55 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev. Tednik. 18.05 Video strani. 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.05 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Forum. 20.20 Arktična Odiseja, dokumentarna oddaja. 21.15 S. Trenter: Zgodba sitega Tren-terja, švedska nadaljevanka, 1/6. 22.15 Dnevnik 3. 22.35 Video strani. 22.40 Sova: Pri Huxtablovih, 13. epizoda, ameriške nanizanke; Home-boy, ameriški film; Dražljivo, 12. epizoda francoskega erotičnega programa.
TV SLOVENIJA 2
17.15 Aerobika, ponovitev 4. oddaje. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Maribor: Tele M. 19.00 Videomeh. ponovitev 56. oddaje. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Žarišče. 2.30 Ex li-bris. 21.25 Mozart na turneji, 7/13. 23.00 Yutel.
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9 30 Otroški program. 10.00 Šolski pro-. gram. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program 19 .15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Spjekter — zunanjepolitični magazin. 21.15 Kviskoteka 22.20 Dnevnik 2. 22.1.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila.
1TV AVSTRIJA I
S 00 Čas v sliki 9 05 Pravica do ljubezni. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v šoli: Kemija. 10.15 TV v šoli: Za to skrbi občina 10.30 Argumenti (ponovitev). 12.15 Klub seniorjev (ponovitev). 13.00 Čas v sliki 13.10 Me ženske. 13.35 Radi imamo Kate. serija. 14.00 Moj Bog, gospod župnik, serija. 14.45 Nairava pod lupe: Plevel. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čudovito potovanje po notranjosti človeškega telesa, risanka. 15.30 Am dam des: Znotraj in zunaj. 15.55 Otroški filmi in igrice. 16.05 Deklica in njen konj. serija. 16.30 Uspešnice. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Trio s štirimi pestmi, serija. 19.20 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zabavna mešanica: 1. Skrita kamera. 2 Parada skečev (Otto Schenk). 3. Kako vam gre? (Dagmar Koller) 21,35 Pogledi od strani. 21.45 Anatomija umora, ameriški čb film, 1959 (James Stewart, Lee Remick). 0.15 Mac Gyver, serija. 1.00 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
17.05 Leksikon umetnikov. 17.10 Tedaj. 17.15 Zeleni otoki v Evropi: Narodni park Donana v Španiji. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.25 Nocoj. 18.30 Povej resnico, zabavna igra. 18.55 Studio lota. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Reportaža Avstrije. 21.00 Trailler. oddaja za prijatelje filmov. 21.30 Kulturne novice z vsega sveta. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Klub 2. nato poročila (tele-tekst).
SATELITSKA TV
SAT 1
»k
6.00 Dobro jutro 8.35 Sosedje, Bolnišnica 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Mike Krüger Show, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Cannon 17.45 Družina Addams. 18 15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20 15 Rop, kriminalka, 1967 (Stanley Baker. Frank Finlay). 22 10 Poročila. 22 20 Obesite ga višje, vestem, 1968 (Clint Easjwood, Inger Stevens). 0.15 Sport 0 20 Pridi na Dunaj, erotična komedija, 1969 (Tanja Gruber). 1.45 Tenis Stockholm.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo 11.00 Šov. 11.25 Divja roža 13.05 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14 20 Springfieldova zgodba 15.05 Čips 1640 Tvegano' 17.10 Cena je vroča. 18 00 Divja roža 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Trop črnih ovc, serija 10.15 Airwolf, serija. 21.10 Twin Peaks. 22.10 Nogomet. 23.05 Tutti Frutti 23.55 Poročila. "0.05 Le diablg rose, erotični, 1987 (Roger Carel) 1 30 Krogle so njegov avtogram akcijski. 1967 (David McCallum). 2.55 Srečanje na Dunaju, klasični, 1933 4.35 Formula ena, ponovitev
9.05 Video strani. 9.15 Mozaik, ponovitev. 9.15 Angleščina Follow me, 23. lekcija. 9.40 Radovedni Taček: Balkon. 9.55 Lonček kuhaj: Jota. 10.05 Alf, 50. epizoda ameriške nanizanke. 10.30 E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon. 10.40 Glina. 10.55 Zgodbe iz školjke. 11.55 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja, 2. oddaja. 12.25 Mozart na turneji, 7/13. 13.15 Forum. 13.30 Poročila. 13.40 Video strani. 15.25 Video strani. 15.35 Videogodba, ponovitev. 16.20 Sova, ponovitev. Pri Huxtablovih, 13. epizoda ameriške nanizanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije.17.00 Dnevnik 1. 17.05 Izseljenci, avstralski film. 18.35 Video strani. 18.40 Klasično dosežki v oblikovanju, angleška dokumentarna serija (1/7). 19.05 Risanka. 19.20 TV okno.19.30 Dnevnik 2.19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Ona + On. 21.35 Sova: Na zdravjel, 35. epizoda ameriške nanizanke.22.00 Dnevnik 3. 22.20 Video strani. 22.25 Borštnikovo srečanje, kronika (2/3). 22.55 Sova: Na sledi, angleška nadaljevanka, 3/5; Med dvema ognjema, angleški film. 1.15 Video strani.
8.15 Otroška matineja: Ziv žav. 9.10 Otroška matineja. Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke, 19/20. 9.40 Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija, ponovitev (4/5). 10.35 Garfield in prijatelji, ponovitev. 11.05 Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet. 11.35 Obzorja duha. 11.55 Video strani. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Poročila. 12.40 Video strani. 12.55 Prisluhnimo tišini. 13.35 Euromusica — vi-deospoti. 14.35 W. Jederkiewicz: Za težave Bednarski, poljska nadaljevanka (4/7). 15.30 Sova, ponovitev: Na zdravje!, 35. epizoda ameriške nanizanke; Na sledi, angleška nadaljevanka, 3/5. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1.17.05 Slika Doriana Graya, ameriški film. 18.50 Risanka. 19.00 Tv mernik. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Fran Žižek: Gallus, scenski esej, 2. del. 21.45 Jesenski 3x3. 22.45 Dnevnik 3. 23.05 Video strani. 23.10 Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka, 19/22; Na sledi, angleška nadaljevanka, 4/5. 0.30 Video strani.
T^LOVENUJ^^K^ÌSHn^^^niT^
9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 E. Ma-jaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica (6/12). 9.15 Pedenjžep. 9.50 Utrip. 10.05 Zrcalo tedna. 10.20 TV mernik. 15.10 Obzorja duha, ponovi, tev. 15,30 Sova, ponovitev. Polna hiša, ameriška nanizanka, 19.22; Brez sledi, angleška nadaljevanka, 4/5. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev. Jesenski 3 + 3. 18.25 Video strani. 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček: Slika. 18.50 O. Župančič: Naslikam tičko. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Milko Šparemblek: Enigma, tv balet. 21.15 Osmi dan. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Video strani. 22.25 Orgle, kraljica glasbil, 6., zadnja oddaja. 22.55 Sova: Brez sledi, 5., zadnji del angleške nadaljevanke; Nedotakljivi, 9. epizoda ameriške nanizanke (čb).
TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni program. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Zelena ura. 21.00 Sedma steza. 21,30 Pesem je . . . Vita Mavric. 23.00 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.35 Poročila. 16.40 TV koledar. Izobraževalni program 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Dokumentarna oddaja. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.35 Talk-show 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Kulturna oddaja. 0.15 Poročila.
iinxhim
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: Zunanja trgovina. 10.15 TV v šoli: Noben dan ni enak drugemu. 10.30 Key Largo, ameriški čb film, 1948 (Hump-hrey Bogart, Lauren Bacali). 12.10 Tedaj. 12 15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Radi imamo Kate, serija. 14.00 Dediščina Gulden-burgovih, pričetek serije. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 1505 Rakun, risanka. 15.30 Am dam des. 15.55 Strelovod. 16.05 Deklica in njen konj, serija. 16.30 Mini kviz. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi 18.30 Trio s štirimi pestmi, serija. 19.22 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Podgana, švicarski tv film. 21.05 Ugledni kuharji. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Štiri pesti za alelujo, italijanski western. 1971 (Bud Spencer, Terence Hill), 23.20 Večerni šport. 23.40 Dekle iz onostranstva, ameriška grozljivka, 1976 (Marsha' Mason, John Beck), 1.30 Čas v sliki 1.35 Ex libris.
TV AVSTRIJA 2
15.05 Leksikon umetnikov. 15.10 Takrat. 15.15 Stotnik iz Kastilije, ameriški film, 1974 (Tyrone Power, Jean Peters) 17.30 Živalski magazin. 18.00 Simpsonovi. serijska risanka. 18.25 Nocoj. 18.30 Milijonsko kolo. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Puščava se širi po Evropi — španska drama. 21.00 Znanje 21.15 Šiling, gospodarska oddaja. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Padec, baletni film 22.40 Jezus iz Montreala, kanadski film, 1989. 0.40 Novi film iz Quebeca. 1.30 Monty Python s Flying Circus, serija. 2.00 Poročila (teletekst). 2.05 Ex libris.
SATELITSKA TV
14.45 Videonoč, ponovitev. 17.45 Carmen na ledu, ponovitev. 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 Dnevnik BG. 20.15 Filmske uspešnice: Trije amigo-si, ameriški film. 21.55 Novi rock '92. 22.40 Yutel.
19.30 Dnevnik HTV. 20.00 V orlovi deželi, angleška poljudnoznanstvena serija, 4/8. 20.50 Ciklus filmov Mauri-cea Pialata. 23.00 Yutel.
HTV 1
8.15 Poročila. 8.20 TV koledar. 8.30 Vesela sobota 10.00 Izbor iz šolskega programa. 11.30 Znanstvena serija. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.45 Mladinski film. 15.15 Mikser «M«. 16.00 Dokumentarni film. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Sedmi čut. 16.55 Poročila 17.30 TV teden. 17.45 TV razstava 18.00 Serijski film 18.55 Risana serija. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Interview tedna. 20.15 Igrani film. 21.50 Dokumentarni program. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Športna sobota. 23.00 Zabavnoglasbena oddaja. 23.45 Poročila
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Noč in dan, avstrijski film, 1988 (Andy Baum). 10.40 Kratko, a dobro, najboljši kratki film 11 00 Osebe, dr Kurt Waidheim 12.30 Hello, Austria 13 00 Čas v sliki. 13.10 Simpsonovi, risana serija. 13.35 Tako sem se navadil nate, avstrijski film, 1952 (Inge Egber) 15.10 Tedaj. 15.15 Biblija za otroke. 15.20 Jaz in ti. otroški spored. 15.45 Johnny Schmutzfink.17.00 Mini ZIB 17.10 X-Iarge special. pop reportaža. 18.00 Čas v sliki 18 05 Nogomet 18.30 Trio s štirimi pestmi (Riptide). akcijska serija (Perry King) 19.30 Čas v sliki. 19.45 Nagovor predsednika Avstrije. 19.55 Šport. 20.15 Rudi Carrel Show. 21.50 Novo v kinu. 21 55 Naš šef je ženska, serija (Cherie Lughi). 22.45 Siciljanec. kriminalka, 1987 (Christopher Lambert, Terence Stamp) 1 05 Lokal American Dinner, družbena drama. 1982 (Steve Guttenberg, Mickey Rourke). 2 05 Poročila. 2.55 Ex libris.
tstsnnns.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Matineja: Karin Brandauer 9.50 Tisoč mojstrovin. 10.00 Abrobat, pa ja. 11.00 Lev pozimi, angleški film. 1968 (Peter O Toole. Katharine Hepburn). 13.10 Dežela na obzorju, brez strahu pred veliko Evropo. 14.40 Tedaj. 14.45 Življenje s prizadetimi.15.30 Zabava v Hellbrunu 1991. 16 15 Lepa je mati narava. 17 00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hiče, živali iščejo dom. 1800 Pravica do ljubezni (146). 18 30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki. 19 45 Govor predsednika Avstrije 20.15 Pesmi in besedila Johanna Nestroya. 21.55 Viktor Franki, TV film. 22 55 Čas v sliki 23 00 Šport. 23.05 Comedy Express. 23.30 Friedrich Guida in njegova jazz skupina igra klasične Mozartove sonate. 0.55 Čas v sliki
SATELITSKA TV
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Nedeljsko popoldne 18.45 Risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Inozemska znanstv.-popularna serija. 22.25 Dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila.
TV AVSTRIJA I
9.00 Čas v sliki. 9.05 Freud, ameriški film, 1961 (Montgomery Cliff). 11.00 Tiskovna konferenca. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni, pon. 14.00 Sedem krat jaz in ti. 14.15 Ena, dva in tri. 15.00 V vrtincu, ameriški ep, 1939 (Vivien Leigh, Clark Gable). 18.30 Riptide, serija 19.15 Loto. 19.30 Čas v sliki, 19.48 Šport. 20.15 Na trinajsti dan, TV igra (Werner Kre-indl). 21.50 Vizije. 21.55 Mozartov koledar 22.00 Cosi Fan Futte. opera v italijanščini (Frank Kelley). 1.20 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Kulturi zajtrk. 10.15 Gorata dežela. 11.00 70. rojstni dan Sene Jurinac. 12.20 Napisano za TV. 13.00 Domovina, tuja domovina. 13.30 Slika Avstrije. 14.15 SP v standardnih plesih. 15.00 Športno popoldne: odbojka, Sabljanje. 16.15 Klub seniorjev, 17.00 Juenese gala koncert, prenos iz Celovca. 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Ljudski pravnik. 20.15 Kraj zločina, kriminalka (Götz George). 21.50 Čas v sliki. 21.55 Šport 22.00 Twin Peaks, serija. 22.55 Potovanje z Anito, komedija, 1978 (Giancarlo Giannini, Goldie Hawn). 0.35 MacGyver. 1.20 Čas v sliki.
SATELITSKA TV
SAT 1
4,00 SP športnih avtomobilov. Japonska, prenos. 7.30 Dino, Addamso-vi, Ollie. 8.45 Thundercats. 9.10 Drops! 9.35 Zapp. 10.00 Šov o živalih. 10.30 Ameriške alternative za naravo. 11.05 Lepa lažnivka. ponovitev filma 12.45 Bingo. 13 10 Fantazijski otok. 14.05 Kino. 14.30 Gideon, drama, 1979 (Henry Fonda, Jose Ferrer). 16.15 Drops1 16.50 Od tod do večnosti, vojni, 1953 (Burt Lancaster, Fank Sinatra, Deborah Kerr). 18.45 Poročila 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Superman II, znanstvenofantastični, 1979 (Christopher Reeve. Gene Hackman). 22.20 Vreme 22.25 Pogovor v stolpu. 23.40 Poročila. 23.50 Gorila.
7.30 Tenis Stockholm, povzetek. 8 30 High Chaparral.10.00 Rop. ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Fantazijski otok. 14.00 Rdeče vrtnice, rdeče ustnice, rdeče vino, nemški, 1953 (Gardy Granass) 15.45 Sat 1 predstavlja 16.15 Zapp. 16.40 Mancuso FBI 17.45 Družina Addams. 18.15 Bingo 18.45 Poročila. 18.50 Kvadriga. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20 15 Lepa lažnivka. komedija, 1959 (Romy Schnedier, Helmut Lohner). 21.55 Poročila. 22.05 Profesionalci 23.00 Šolarkin Raport, 9. del 1975, erotični 0.35 Pridi na Dunaj . . erotični, ponovitev
RTL PLUS
13.05 Želve. 13 30 Super Mario Brothers 14.00 Tenis, ženske, Brighton, prenos 17 00 Cena je vroča. 17 45 Bunte 18.15 Novo v kinu 1845 Poročila 19.15 Houston Knights. 20.15 Krvavi jastrebi z Alaske, pustolovski. 1973 22 00 Vse ali nič. 23.00 Mlad in željan, erotični, 1972 (Sybill Danning)
6.00 Turbo Teen, Jetsonsi, David 9.30 Zlato iz Nevade. vestem. 1954 (Lex Barker). 11.00 Tednik 12.05 Velikani. 12.35 Waterloo Creek. 13.00 Moj oče zunajzemljan, Munsterjevi Ultra-man. 14.20 Tenis, prenos iz Brightona. 16.45 Kilometer 330 17.50 Dr Westhphall. 16.45 Poročila 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Podelitev 55 leva Pradia RTL. 21.55 Spiegel TV. 22 35 Playboy Late night. 0.25 Kabaret 4 1.35 Dorado, komedija. 1983 (Uwe Schwalbe)
TELE 5
6.40 Dobro jutro. Bino 11.00 Kje se gre v vojsko?, ponovitev filma. 12.35 Kritični magazin 13.00 Tednik 13.15 Norma. 13.40 Bim. barn, bino: Popaj. Smrkci. Barkleyi. 15.15 Saber Rider. Smrkci 15.55 Škoda, da si kanalja, italijanski. 1955 (Marcello Mastroianni) 17.35 Divje življenje, pon. 18.30 Kritični magazin 19 00 Poročila. 19 15 Z dežnikom in melono 20.15 Za smeh. 21.05 Zadnji skok čez plot zabavni 1987 (John Ritter. Connie Selleca)
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program 18 45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Raj za živali. 9.30 Podoba Avstrije, pon. 10.00 Šolska TV. 10.30 Dekleta v uniformi, nemški film, 1958 (Lili Palmer Sabine Si-nen), 12.00 Nočni studio: Pozabljeni Tretji svet. 13.00 Čas v sliki. 13.40 Magazin o živalih. 14.10 Jack Clementi. Zaklad v močviju, serija. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.05 Garfield 15.30 Am dam. des. 15.55 Otroški servis 16.30 Din Dong. 17.00 Mini ZIB. 17.10 Spored po željah. 15.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Riptide. serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21 ./8 Mojstri kuhinje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Hunter 22.10 Otto Preminger, anatomija nekega filmarja. 23.10 Laura, de-tektivka. 1944 (Gene Tierney. Dana Andrews). 0.35 Blue Brass koncert. 1.10 Čas v sliki.
liIV^lU
16.25 Leksikon umetnikov, Tedaj. 1635 Svet Smithsoniana, četrti del. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Pravica do ljubezni (147) 18.30 Srčece (Rudi Carrell). 19.00 Dežele nocoj. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Munchenčana v Hamburgu, serija (Uschi Glas). 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Teleskop Mamila, dokumentacija. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Rojstvo Evrope: Ledena doba. dokumentacija v sedmih delih, 23.25 Jour Fixe: Kafka. 0.25 Hello. Austria. 0.55 Čas v sliki.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop 10.10 Od tod do večnosti, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza 13.35 Kino. 14.00 Thundercats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Traper John. 21 10 Poročila. 21.15 Domotožje po tebi. moja zelena dolina, domovinski. 1960 (Carl Wery). 22.50 Poročila. 23 00 Magazin. 23.45 Kanal 4 v gledališču. 1.00 Traper John, pon.
RTL PLUS
16.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11 00 Šov. 11.30 Divja roža. 13.05 Oče preveč. 13 30 Santa Barbara 14.20 Springfieldova zgodba 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips 16.40 Tvegano' 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. serija. 20.15 Šef, serija. 21 15 Zlata kletka, komedija, 1990 (Dick Van Dyke) 23 00 Kulturni magazin. 23.25 Magazin za moške 23.50 Poročila. 0 00 Žival II (Howling II). grozljivka, 1984 (Christopher Lee, Sybill Danning) 1,25 Hitchock prikazuje
TELES
6.30 Dobro jutro, Bino. 9.30 Doma s Tele 5 111.00 Wl'cat. 11 30 Hop ali top 12 00 Bliskovito 12 30 Magazin 13.00 Wildcat (Malu Mader). 13 25 Bim, barn, bino: Saber Rider, Mijuki. Rakuni. Rešitelj, He man. 17.15 Smrkci, She Ra. 18.05 Lou Grant, serija 19.00 Bliskovito kviz za 100.000 DEM (Werner Schulze-Erdel) 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top 20 15 Krivci čistih rok, drama. 1976 (Franco Nero Stefania San-drelli) 21 50 Poročila 22 00 Nočna patrulja 22.50 Eleni, ponovitev 0.45 Lou Grant ponovitev. 2.00 BlisKovjto 88.
8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 Četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina-Follow me, 25. lekcija. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 12.40 Video strani. 13.30 Poročila. 14.40 Video strani. 14.50 Mozaik, ponovitev. Angleščina—Follow me, 25. lekcija. 15.15 Sova, ponovitev; Na sledi, 5., zadnji del avstralske nadaljevanke; Nedotakljivi, 9. epizoda ameriške nanizanke (£b). 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik. Šolska TV. 17.05 Velikani svetovne književnosti: Lautreamont. 17.35 Nekoč je bilo ... življenje: Možgani (9/26). 18.05 Video strani. 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.10 Lonček kuhaj: Ribja pašteta. 18.20 Ex libris. 19.15 Risanka. 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik 2. 20.05 A. Newman: Občutek krivde, angleška nadaljevanka (3/7). 21.00 Novosti založb. 21.10 Kavarna. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Video strani. 22.35 Borštnikovo srečanje, kronika (3/3). 23.05 Sova: Življenje brez Georga, angleška naniz., 2/6; The Dirtwater dina-sty, avstralska nadaljevanka, 1/10; Glasba skozi čas, koprodukcija, 4/16.
TV SLOVENIJA 2
17.15 Aerobika, 5. oddaja. 17.30 Reginaini programi TV Slovenija, Studio Koper. .19.00 The english brass ensemble. 19.30 Dnevnik Sa 20.00 Žarišče 20.30 Marlboro music show. 21.00 Umetniški večer: S skrbjo in obupom, 4., zadnji del nizozemske dok. serije. 23.15 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Kino-klub Evropa. 0.25 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni, pon. 9.30 Zgodbe iz londonskega Towerja. 10.15 Šolska TV. 10.30 Laura, ponovitev filma. 11.55 Živali tropov. 12.05 šport v ponedeljek, ponovitev. 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi. 13.35 Ljubimo Kate, zabavna serija. 14.00 Waltonovi. 14.45 Mladi glasbeniki v go-steh. 14.55 Otroške pesmi. 15.05 Am, dam, des. 15.55 Detektivi za okolje. 16.05 Ebba in Didrik, švedska otroška serija. 16.30 Mini atelje. 17.00 Mini ZIB 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. trg. 18.30 Riptide, serija (Perry King). 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Univerzum: Igra z zverjo, dokumentacija o strahu pred živalmi. 21.00 TV-živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Vlečnica v smrt, ameriški film, 1974 (Ross Martin, Stefanie Powers). 22.25 Črna devica, uvo'dna zgodba k seriji (Pierre Banderet, Micheline Leycuver). 0.05 Mac Gyver. 0.50 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
16.50 Leksikon umetnikov. 17.00 Šolska TV: Anton Lehmden. 17.20 Šolska TV: Kitara. 17.30 Orientacija. 18.00 Pravica do ljubezni (148). 18.30 Zabavna skrita kamera. 19.00 Dežele danes 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Da ali ne, igra. 21.00 TV-živali. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Klub 2, nato Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Domovina .. . ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Loterija (Marshall Colt). 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Od srca do srca, narodna glasba. 21 10 Poročila. 21.15 Robin in Miriam, zgodovinski, 1975 (Sean Connery, Audrey Hepburn). 23.05 Spiegel TV. 23.35 Poročila. 23.45 Na begu, serija. 0.35 Bonanza.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Sov 11.30 Divja Rosa 12.10 Smith in Jones. 13.05 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18 00 Divja Rosa, pon. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider, serija. 20.15 Twin Peaks. 21.55 Explosiv, politični magazin. 22.55 Zakon v L.A. 23.50 Poročila. 0.00 Zoltan, Draculov krvoses, grozljivka, 1977
E
IT-
12 00 Tenis. Paris Open. prenos. 18.00 Novice. 19.00 Albertville. 19.30 Novice. 20.00 Tenis, prenos 22.30 Wrestling. 0 30 Novice
SREDA 30. oktober
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Živ žav. 9.55 A. New-man: Občutek krivde, angleika nadaljevanka (3/7). 10.45 Aerobika, 5. oddaja. 11.00 Video strani. 15.30 Sova, ponovitev. Življenje brez Georga, angleška humoristična nanizanka, 2/6; The Dirtwater dinasty, avstralska nadaljevanka, 1/10. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1.17.05 Boj za obstanek, angleika polj. zn. serija. 17.35 Domače obrti, nizozemska izobraž. oddaja (6/13). 17.45 Video strani. 17.50 Spored za otroke in mlade. Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Maribor: Borštnikovo srečanje, prenos. 21.40 Dnevnik 3. 22.00 V. Gombrovitcz: Ivo-na, kneginja Burgundije, posnetek; predstava MGL. 0.00 Video strani. 0.05 Sova: Alf, 60. epizoda ameriške nanizanke; The Dirtwater dinasty, av-stral. nadaljevanka, 2/10. 1.20 Video strani.
TV SLOVENIJA 2
18.45 Aerobika, ponovitev 5. oddaje. 19.00 TV Slovenija 2, Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 TV ruleta. 19.30 Dnevnik ORF 20.00 Žarišče. 20.30 Večer švicarske TV. 22.35 Svet poroča 23.20 Yutel
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar 9 30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2. "22.25 Dokumentarni program. 23.25 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni, pon. 9.30 Šolska TVß Lar Provence. 10.15 Šolska TV1 Marija Terezija in njen čas. 10.30 Vlečnica v smrt, ponovitev filma. 11.40 Tedaj. 11.45 Raj za živali. 12.10 Reportaže iz tujine, ponovitev. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Ljubimo Kate, serija. 14.00 Wichertsovi, serija. 14.45 Zaboj z igračami. 15.05 Račje zgodbe, risana serija. 15.30 Zlata školjka, lutke. 16.00 Živali. 16.05 Ebba in Didrik, serija. 16.30 Mini leksikon. 17.00 Mini ZIB. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki 18.30 Riptide, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Sport. 20.15 Reka brez povratka, klasični 1954 (Robert Mitchum, Marilyn Monroe). 21.45 Pogledi od strani. 21.55 Črna devica, začetek francoske serije v štirih delih. 22.45 Plakat, socialna drama (Helmut Berger). 0.10 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
15.50 Leksikon umetnikov.1 6.00 Angelika Kauffmann 1741 — 1807. 17.00 Multikulturno življenje. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Pravica do ljubezni (149). 18.30 Kviz z živalmi. 19.00 Dežele danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni magazin. 20.15 TV igra. 21.45 Novo v kinu. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Večerni šport.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Robin in Miriam, ponovitev filma. 12.05 Kolo se-če. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu, serija (David Carradine). 16.45 Misisipi. 17.45 Družina Addams. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Hunter (Fred Dry-er). 21.10 Poročila. 21.15 Snov, iz katere so sanje, nemški, 1972 (Herbert Fleischmann). 23.35 Poročila. 23.45 Dediščina prekletstva, serijska grozljivka. 0.35 Filmski ustvarjalci. 0.50 Hunter. 1.40 Golf.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača.9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.30 Divja Rosa. 12.10 Smith in Jones. 13.05 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Gottshalk, osebni šov. 22.15 Stern TV. 22.50 Naslovi, konzulati.23.25 Benny Hill. 0.00 Demon groze, grozljivka, 1973 (Jack Palance, Trevor Howard). 1.30 Alfred Hitchcock prikazuje.
TELE 5
6.30 Dobro jutr.o.9.30 Doma s Tele 5. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Saber Rider, She Ra, Rakuni. 16.30 Smrkci, Saber Rider, She Ra. 18.05 Lou Grant. 18.30 Poročila. 18 35 Lou Grant, drugi del. 19.00 Bliskovito, kviz 19.45 Hop ali top. 20.15 V spalnici veliKih deklet, zabavni, 1953 (Jean Marais, Jeanne Moreau). 21.55 Poročila. 22.05 Jutri v kinu. 22.20 Krivci s čisti.ni rokami, ponovitev. 23.50 Johnsonova pot, ponovitev.
Kulturni center Ivan Napotnik
IPMED0W
ABONMAJI 91/92
Še vedno vpisujemo vse vrste abonmajev. Imetniki gledališkega in glasbenega abonmaja bodo lahko brezplačno obiskali dodatno še po eno kvalitetno glasbeno in gledališko predstavo ali pa bodo prejeli brezplačne vstopnice za druga kulturna središča.
Ker gre sedaj za eno prireditev več, vabimo vse, ki se še niso odločili, da vpišejo enega izmed ponujenih abonmajev. Seveda je dovolj prostora še v mladinskem in lut-
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje
Velika solidarnostna prireditev za Hrvaško
CR0ATIAN FORCES
Josipa Lisac, Tajči, Sanja Do-ležal, Dino Dvornik, Trio Vanje Lisjaka in gledališki igralci: Neva Rošič, Vanja Drach, Tonko Lowza, Vlatko Dulie in Čedo Vujič
dom kulture Velenje, 27. oktobra 1991, ob 19.00, vstopnina 300 din.
Čisti dohodek je naša pomoč Hrvaški !
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, odprta od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure.
QHHÉQB
MOJCA ZUPANČIČ Janka Ulriha 40, Pesje Tel.: 857-379
ZA VAS SMO PRIPRAVILI LEPO IZBIRO:
•	ženskih Uvoženih poročnih oblek, večernih oblek, kijih lahko kupite ali te izposodite
•	modnih dodatkov
0 sprejemamo tudi naročila za šivanje po meri
Delovni čas: od 9. do 18. ure.
Popravka
V prejšnji številki »Našega časa« je prišlo v prispevku »Bolezni redčijo panje« do napake in sicer v predzadnjem odstavku kjer piše, da so čebelarski krožki na šolah zelo uspešni, od teh najbolj na OŠ Bibe Röcka. Pravilno je na OS Karla Destovnika-Kajuha. Za neljubi spodrsljaj se omenjeni šoli opravičujemo.
V predprejšnji številki Našega časa smo objavili o razdelitvi delnic za kabelsko razdelilni sistem v občini Velenje v krajevni skupnosti Desni breg. Informacijo moramo popraviti, kajti gre le za delitev potrdil o lastništvu.
kovnem abonmaju. Čakamo vas v domu kulture Velenje, vsak dan do 14.00, tel. 858 574.
MLADINSKI ABONMA
V sredo, 30. oktobra, ob 17.00, bo v domu kulture Velenje prva predstava v okviru mladinskega abonmaja. Tokrat bo gostovalo KUD Zarja Trnovlje iz Celja s satirično komedijo Toneta Partljiča: OSKUBITE JASTREBA. Želimo, da se ob Partličevi satiri
zabavate, se zamislite in sočutvu-jete z junaki, se primerjate ali pa enostavno pogledate v preteklost, kije blizu sedanjosti.
Cene vstopnic izven abonmaja 200 tolarjev.
DUNAJ IN SALZBURG
Pripravljamo obisk Dunaja oz. Salzburga dne 21. decembra 1991. Na Dunaju si bomo ogledali Christlkindl sejem in musical Freudiana, v Salz-burgu pa Mozartovo mesto in koncert Mozartsere-nade. Vse informacije v Kulturnem centru Ivan Napotnik. Možnost obročnega odplačevanja.
m wm
ÜLillÄOTDe
¥
nama

i
li
li «
V samopostrežni prodajalni:
•	sardine Alkar-Postira	27,20 SLT
•	rum Istravino 1/1	120,60 SLT
•	viki krema 800 gr Kolinska	, 155,40 SLT
•	gorčica 700 gr. Kolinska	61,20 SLT
Na oddelku kozmetike:
•	sveče nagrobne — pokrite	50,50 SLT
•	sveče nagrobne — pokrite male	44,40 SLT
•	nagrobne,sveče	18,00 SLT i
Vse, ki radi prihajate v veleblagovnico NAMA, vse naše j zveste kupce in prijatelje vabimo v petek, 25. oktobra, od i 13. ure dalje na KOSTANJEV PIKNIK! Poklonili vam bomo dišeče pečene kostanje in domač i mošt !
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. ' Velenje
IZPLAČILA Z DEVIZNIH VLOG OBČANOV
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., Velenje obvešča devizne varčevalce, da je pričela z izplačevanjem sredstev z deviznih vlog občanov v tolarski protivrednosti do 500 DEM dnevno na devizno vlogo.
Poleg zgoraj omenjenega zneska lahko varčevalec dobi izplačani znesek v tolarski protivrednosti nad 500 DEM še v naslednjih primerih:
če veže tolarsko protivrednost na 3-mesece in več,
če poravna odplačilo kredita pri LB—-SB Velenje d.d.,
— če kupi obveznice R Slovenije.
Izplačila z deviznih vlog občanov opravljajo vse enote LB Splošne banke Velenje d.d., Velenje.
(A
8
m
ra
C
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS. d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krhtič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Cena posameznega izvoda je 30,00 tolarjev, mesečna naročnina 120,00 tolarjev, trimesečna naročnina 360.00 tolarjev, polletna naročnina 720,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 600.00 tolarjev.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenie, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nena*očenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1987, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKV 88,9 in 97,2 Mhz
ČETRTEK, 24. OKTOBRA : 6.00 Dobro jutro ; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 25. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00—22.00 Večerni program Radia Velenje.
SOBOTA, 26. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 27. OKTOBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Na svidenje; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi — vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 Servisne informacije in epp bloki; 18.50 Poročila; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 28. OKTOBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkovo športno popoldne; 18.00 Najboljše, najnovejše; 20.00 Lahko noč.
TOREK, 29. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 30. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Strokovni nasveti; 19.00 Minute z domačimi ansambli; 20.00 Lahko noč.
I MtMol I TT~I
REDNI KINO
Četrtek, 24. 10. ob 18. uri, petek, 25. 10. ob 18. in 20. uri ZA REŠETKAMI — ameriška drama. V gl. vi.: Sylvester Stallone
Sobota in nedelja, 26., 27. 10. ob 17. uri TERMINATOR II -ameriški, akcijski. V gl. vi.: Arnold Schwarzenegger
Sobota in nedelja, 26., 27. 10. ob 20. uri KRVAVI ŠPORT -ameriški, akcijski. V gl. vi.: VAN DAMME. Resnična zgodba o Američanu, ki je osvojil prvenstvo v borbi v Hong Kongu.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek. 24. 10. ob 20. uri, petek in sobota, 25., 26. 10. ob 22. uri KAKO JE DOBRA — ameriški, trda erotika. Vloga: Taija Rae
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 24. 10. ob 20. uri TERMINATOR II - ameriški komercialni hit. Vloga: Arnold Schwarzenegger
Četrtek, 24. 10. ob 20. uri, ponedeljek, 28. 10. ob 17. uri TERMINATOR II - ameriški HIT! HIT! HIT! Gl. vi.: Arnold Schwarzenegger Zgodba o stroju za uničevanje, ki se spoprijatelji z fantkom s katerim se borita proti vsesplošnemu uničenju sveta. Veliko specialnih efektov! V imenu distribucije se Kino Velenje opravičuje zaradi nepravilnega slovenskega prevoda.
400. obiskovalec dobi plakat TERMINATOR II v velikosti 135 x 95 cm.!!!
Ponedeljek, 28. 10. ob 20. uri ZA REŠETKAMI - ameriška drama. V gl. vi.: Sylvester Stallone, Donald Sutherland
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 27. 10. ob 19. uri v NOČNEM KINU KAKO JE DOBRA — ameriški, trda erotika.
Ponedeljek, 28. 10. ob 19. uri KRVAVI ŠPRT - ameriški, akcijski.
KINO »DOM« MOZIRJE
24. 10. - MISSISS1PI V PLAMENIH, ameriški film 26. in 27. 10. - HRABRI VIKING ERICK, ameriški zgodovinski
31. 10. - HUDIČ V ŽENI, ameriški kriminalni
KINO »JELKA« NAZARJE
26. in 27. 10. - DUH, ameriška grozljivka
LINO »LJUBNO«
26. in 27. 10. - POPOLDANSKE STRASTI, ameriška trda erotika
FRIGO SERVIS:
—	popravilo vseh vrst hladilnikov, zamrzovalnikov
—	polnjenje sistemov
—	izolacija zamrzovalnikov vseh vrst
Priporoča se BORIS JAVORNIK, Foitova 6, Velenje.
r '//
ERA
Iščemo najboljšega ponudnika za montažo in servisiranje smuči v ERI ŠPORT.
Vse ponudbe sprejemamo v ERI MALOPRODAJI na Prešernovi 10.
».	' '	* » s t ' r *
OBVEŠČEVALEC
teL 883 481, 888 480
usfi&Uii ocjtos, ocjtas u nai aas
nerabljen enosed, raztegljiv v ležišče, zelo ugodno prodam. ® 855-817. gume michelin s platišči 195 x 14 mxl, prodam za 1000 DEM. ® 881-149. oddamo V najem prostor s sanitarnim blokom, velikosti 30 m' za mirno obrt. Pisne ponudbe pošljite do 30. 10. na naslov: Hišni svet, Stanetova 18/24, Emil Juršič. šivalni stroj bagat višnja, ugodno prodam, še nov. ® 852-328 od 19. do 21. ure. rabljene biljarde sed-mica, prodamo. Gostišče ZAJC Velenje.
obrtniki! VISO KAMIONET FURGON prodam. ® 721-438 po 19. uri.
AGREGAT BENCINSKI 2kw, prodam. Informacije dopoldne 855-763, zvečer 853-497.
perzijsko muco brez rodovnika, prodam. ® 857-021. stroj za izdelavo stenskih oblog in opaža, z dodatnim orodjem, malo rabljen, ugodno prodam. ® 775-120.
termo akumulacijsko
peč Elind 3 kwh, rabljeno eno sezono, ugodno prodam. ® 853-312 interna 1527 Mišo. nova vhodna masivna hrastova vrata, ugodno prodam. 207 x 104. ® 857-526 po 20. uri.
starejšo enostano-vanjsko hišo v Andražu nad Polzelo, primerno tudi za vikend, prodam. ® 854-514.
DVE KOMPLETNI KOtESI, z
zimskimi gumami za 101 in električni štedilnik, ugodno prodam. Hudomal, Ravne 181, ® 893-178.
motorno kolo MZ 256, športno, potovalno urejeno, prodam ali menjam. ® 858-953, Darko.
po ugodni ceni prodam žensko poročno obleko št. 40. ® 853-183.
belo otroško posteljo,
z jogijem in posteljnino, ugodno prodam. Informacije po ®37-106.
jugo 45, maj 88, 44.000 km, 4300 DEM in Jugo 55 EX, marec 88, 9000 km, 5300 DEM, prodam. ® 853-477 od 7. do 15. ure Slavko.
Ce znate šivati in plesti
in imate smisel za oblikovanje, pokličite 857-444. alfo 1,5 ti, letnik 7/87, odlično ohranjeno, ugodno prodam. ® 858-153.
pogrešamo mlado črno nemško ovčarko s srednje dolgo valovito dlako. ® 850-210.
diatonično harmoniko znamke sitar, uglasitev C F B, prodam. ® 853-064. telico sivo rjave barve,
v devetem mesecu brejosti, prodam. ® 894-056. gradbeno parcelo, primerno za vikend ali stanovanjsko hišo, ugodno prodam. ® 891-164.
otroško sobo, (otroško posteljo, posteljo, omare) bele barve, prodam. ® 857-523.
Dežurstva
V Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 24. oktobra — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Vrabič in dr. Jonko
PODJETJE Z RAČUNALNIŠKO DEJAVNOSTJO,
zaposli prizadevnega sodelavca za komercialne posle. Zaslužek stimulativen. Telefon 854-203.
marija špegel iz Mute, prodaja pet mesecev staro, nesnice. Telefon 0602-61-202.
disketnik floppy 1541 II, z igrami in modulatorjem, ugodno prodam. ® 854-722. r-4, letnik 1989, rdeče barve, zelo dobro ohranjen, registriran do novembra 1992, ugodno prodam. ® 854-968.
GOLF BENCINAR 1300, letnik 1988, rdeče barve, registriran do septembra 1992, prodam ali menjam za R-4 do dveh let z doplačilom. ® 857-598.
GOTANIN
SEVNICA JUGOSLAVIJA
JUGOTANIN
kemična industrija, p.o. sevnica
LES PRAVEGA KOSTANJA
Les odkopujemo preko:
območnih gozdnih gospodarstev območnih kmetijskih zadrug
Plačila so kvalitetna in garantirana!
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon (0608) 81 -349, oziroma na naslov: JUGOTANIN, Hermanova 1, 68290 Sevnica
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI
RAZPISUJE
delovno mesto upravnega delavpa s posebnimi pooblastili:
URBANISTIČNI IN PROMETNI INŠPEKTOR
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so:
—	visokošolska izobrazba arhitektonske, gradbene, geodetske ali pravne smeri,
—	5 let delovnih izkušenj
—	vozniški izpit B kategorije
—	izpit iz Zakona o upravnem postopku (v roku 1 leta) Imenovan bo za štiri leta.
Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo priporočeno do 31. 10. 1991 na naslov: SO Mozirje, 63330 Mozirje, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, s pripisom »za razpis«.
t
POGREBNA SLUŽBA
IVAN STEBLOVNIK
•	DOBAVA KOMPLETNE POGREBNE OPREME
•	POSTAVITEV MRTVAŠKEGA ODRA NA DOMU
•	VSE VRSTE PREVOZOV, TUDI ZA UPEPELITEV
•	DOBAVA IN MONTAŽA ŽARNIH NIŠ ZA ŽARNI POKOP
•	UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE
•	IZKOPI IN ZASIPI GROBNIH JAM
PRI PLAČILU RAČUNA ZA POGREBNE STORITVE ODŠTEJEMO TUDI ZNESEK POGREBNINE — PLAČATE SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE.
PAR/ŽLJE 11c 63314 BRASLOVČE tel. (063) 721-667, 721-395
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag,
še težja je zavest, da si ga za vedno izgubil, a vendar je najtežje, naučiti se živeti brez njega.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija in brata
Florjana Praznika
iz Šoštanja
Iskreno se zahvaljujemo vsem Sorodnikom za izkazano pomoč, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, vsem, ki so sočustvovali z nami, pospremili pokojnika
na njegovo zadnjo pot, njegov grob pa zasuli s cvetjem in darovali sveče. Zahvaljujemo se gospodu duhovniku za pogrebni obred, gospej Zaleznikovi za poslovilne besede.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku Stanku Prazniku, Bogdanu Železniku, Tončki
Mavčec, za njihove obiske in tolažilne besede v času pokojnikove bolezni. Prav tako se za nesebično pomoč zahvaljujemo Lojzki Bercko, Sonji in Frenku Ši-
žgorič ter Tončki Leskošek.
Tvoji najdražji
Gi sir o £
wnnnftnwvwwwM
Trgovina z mešanim blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998
^WWOOOOOOOOOQQO
POPRAVEK ZAHVALE ZA FRANČIŠKO BLATNIK: bi se moral pravilno glasiti:
A prst ima le mojo smrt. Vi življenje moje.
(B. Namestnik)
Petek, 25. oktobra — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. friškovec, nočni dr. Lazar in dr. Kočevar
Soboto, 26. oktobra in nedeljo, 27. oktobra — dr. Renko in dr. Stupar
Ponedeljek, dopoldan dr. Hrastnik, popoldan dr. S. Popov, nočni dr. Rus in dr. Pirtovšek
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 27. oktobra — dr. Zvonka Petek, ob 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna Velenje z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju :
Od 25. oktobra do 1. novembra — Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, telefon: 891-166.
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 27. oktobra — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, telefon: 841-410.
Od 28. oktobra do 3. novembra — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, telefon: 831-219.
4J' g>odiß%&
Marjan Kozmel, roj. 1956, Šoštanj, Partizanska pot 12 in Irena
Sojč, roj. 1967, Šoštanj, Partizanska pot št. 12, Marko Mazej, roj.
1964,	Bele vode št. 22 in Marjeta Zalesnik, roj. 1970, Ter št. 81, Martin Resnik, roj. 1962, Vetrnik št. 21 in Marija Develak, roj. 1969, Velenje, Kersnikova c. št. 17, Bojan Pirnat, roj. 1968, Plešivec št. 33 in Melita Bezjak, roj. 1972, Plešivec št. 39, Bojan Ra-zgor, roj. 1965, Velenje, Čufarje-va c. št. 2 in Dušanka Vreča, roj.
1965,	Velenje, Čufarjeva c. št. 2.
o
SMRTI
Ida Samastur, roj. 1932, Žalec, celjska c. 3/b, Frančiška Blatnik, roj. 1908, Gaberke št. 161, Ana Poznič, roj. 1904, Šmartno ob Dreti št. 20, Franc Pistotnik, roj. 1921, Velenje, Tomšičeva c. št. 37, Jožef Močenik, roj. 1916, Klane št. 68, Fani Droben, roj. 1921, Dobriša vas št. 3/b, Maksimilijan Goltnik, roj. 1929, Šmihel nad Mozirjem št. 13, Uršula Kurmanšek, roj. 1898, Gavce št. 1, Marija Steblovnik, roj. 1906, Podgora št. 3, Marija Smigoc, roj. 1915, Rečica ob Paki št. 51, Stanislav Rančan, roj. 1931, Zavodnje št. 4, Ivan Vezovišek, roj. 1926, Celje, Titov trg št. 5.
DIMNIKAR-
STVO
Peter Ptčaik
Kj-rfe 15, Veicajc
Teiefoa:
063/888-257
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA VELENJE
ISKALCI ZAPOSLITVE
ALI VESTE, KAKO PONUDITI SVOJE DELOVNE SPOSOBNOSTI, ZNANJA IN DOSEDANJE DELOVNE IZKUŠNJE?
ALI SE ZNATE SPOPRIJETI S TEŽAVAMI IN NAJTI REŠITVE IZ VČASIH BREZIZHODNEGA POLOŽAJA, V KATEREM STE KOT BREZPOSELNA OSEBA?
ALI VAS ZANIMAJO MOŽNOSTI DODATNEGA IZOBRAŽEVANJA?
MORDA NE VESTE VSEGA O TEM, KAKO SE NAPIŠE UČINKOVITA PROŠNJA ZA ZAPOSLITEV, KAKO SE PREDSTAVITI NA RAZGOVORU ZA ZAPOSLITEV...
Na ta vprašanja boste dobili odgovor na seminarju
KAKO USPEŠNO NASTOPATI NA TRGU DELA
ki ga organizira Zavod za zaposlovanje Velenje, Šaleška 19. Na seminar se prijavite osebno, ali po telefonu (855-421) pri Majdi Ocvirk Kolar, ali pri vašem svetovalcu zaposlitve.
^ y\tclšek VTostiščc*
i
Rečica ob Saviaji tel. 063-831-416
/e
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje__
BORZNO SVETOVANJE
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., Velenje obvešča vse fizične in pravne osebe, da se njen borzni posrednik redno udeležuje sestankov na Ljubljanski borzi, kjer se kupujejo in prodajajo vrednostni papirji, kot so obveznice, delnice, komercialni zapisi,...
Če ste zainteresirani za nakup in prodajo vrednostnih papirjev lahko to opravite preko borznega posrednika banke ga. MARIJE ZIMŠEK, telefon 855-964 ali se oglasite na
EKSPOZITURI RUDARSKI v ponedeljek in sredo od 12.00 do 14.30 ure.
Bo nejevolje kmalu konec?
Kot strela z jasnega — od 1. oktobra dalje je Kajuhov dom v Šoštanju zaprt, osebje (8 delavcev) pa na listi za čakanje na delo. Vest je med tamkajšnje krajane vnesla precej nejevolje, upravljalcu lokala Gostinskemu podjetju Paka Velenje pa k že prej ne preveč dobremu mnenju dodala črne pike in najbrž tudi nove skrbi.
Krajane novica o zaprtju edinega gostinskega objekta hotelskega tipa, v katerega so v njegovi zlati dobi radi zahajali, ni toliko presenetila (za to so poskrbele že govorice o oddaji lokala v najem letošnjo pomlad). Bolj jih je prizadelo to, na kakšen način se je to zgodilo. Brez obrazložitve, brez kakršnikoli informacij zakaj, kako in kaj z njim v prihodnje. Res je, da ga zadnjih nekaj let niso uvrščali med priljubljene kotičke, kjer bi lahko posedeli, ob vsakdanjem klepetu popili kavico, kozarček rujnega, se okrepčali. Neurejenost lokala jih je menda odbijala od vsega naštetega, pa . . .
Zaprtje Kajuhovega doma vsemu navkljub oce-niniein vse nrei kot pridobitev, čeprav so bile razmere v njem takšne kot so pac one. r«a»

prepričani, da bi se dalo stanje z malo več volje rešiti drugače.
TAKO KRAJANI, DIREKTOR PA...
Direktor Gostinstva Paka Franc Košak ima o zadevi seveda svoje mnenje. Ve, da krajani Šoštanja nad ukrepom niso navdušeni, o konkretnih kritikah ni obveščen, ker do njega še niso prispele. »Interes enih in drugih je enak — boljša in kakovostnejša ponudba v urejenem lokalu, vrednem gostov in kraja. Tega ob sedanjem stanju objekta, dotrajani opremi v njem, ustvarjanju izgube,,,, ne moremo uresničiti. Nimamo denarja. Nimamo ga zaradi nekajletnega životarjenja. V nelojalni konkurenci z zasebnim sektorjem smo prav tako potegnili kratko. Posledice nevlaganja v objekt v zadnjih 10 do 15 let (prej se je najbrž to dalo) so vidne. V doti preteklosti pa sedanje vodstvo nima prstov vmes. Zadevo smo reševali skupaj z občinsko vlado in pametnejše rešitve za presekanje agonije nismo našli. Računica je bila ekonomska, poslovna.«
Brez vprašanj za krajane naš sogovornik ni. Med drugim ga zanima, zakaj je zaprtje Kajuhovega doma vneslo toliko negodovanja, ko pa so z nekajletnim obiskom v njem dokazovali, kako malo pomemben je zanje. »Navsezadnje, ne poznam črk zakona, ki bi vključevale soglasje krajevne skupnosti ali koga drugega za takšno odločitev.«
Bojazen Šoštanjčanov, da bo lokal ostal tak kot je danes, je — po besedah sogovornika — odveč. Precej bolj aktualna bi bila skrb zanj, če bi ga Gostinstvo Paka obdržalo. Posodobitev objekta od strehe do skoraj temeljev je nujno potrebna, naložba, vredna po grobih ocenah okrog 500 tisoč nemških mark, bi bila za kolektiv prevelik zalogaj. Morda bi kljub izgubam, padanju kupne moči, kopičenju težav na kadrovskem področju sami našli boljšo rešitev za Kajuha, če se ne bi na lastništvo »vsedel« zakon o denacionalizaciji. Kajuhov dom v Šoštanju je eden od sedmih objektov Gostinstva Paka, ki ga ta zakon zaobjema.
»Za optimizmom gledam na razplet dogodkov okrog Kajuhovega doma,« zaključuje pogovor Franc Košak. Zaprtje lokala je začasno, dokaj dobro pa potekajo tudi pogovori o sovlaganju s prejšnjimi lastniki — družino Mešič. Po predvidevanjih naj bi lokal vsaj delno ponovno odprl vrata že za letošnji I. november. Če ta za delavce Gostinstva Paka najboljša rešitev ne bo uspela, imajo izdelani še dve varianti. »Ni nam vseeno kdo, kaj, zakaj, kdaj, ker želimo, da bi lokal služil svojemu namenu in da bi bli nanj Šoštanjčani po dolgih letih spet lahko ponosni. Vesel bom, če najde kdo od nas boljšo rešitev in nam jo zaupa«.
Komentar: če so povsod v ozadju čisti računi, bo najbrž kmalu volk sit in koza cela.
Medvedek in barvice za prijatelja
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je organizirala posebno humanitarno akcijo, ki je namenjena predvsem otrokom, »Medvedek in barvice za prijatelja«. Vanjo so se množično vključili predšolski in šolski otroci iz občine Velenje. Za svoje vrstnike iz Hrvatske so zbrali veliko igrač, šolskih potrebščin pa tudi oblačil. Veliko otrok je dodalo še pisemce z dobrimi željami. Učenci Osnovne šole Šalek so za naše prijatelje iz Hrvatske, 11. oktobra
1991, pripravili čudovit kulturni program, iz katerega so izstopale dobre želje, da bodo naši prijateli vedeli, da skupaj z njimi držimo pesti, da bi se ta grozna vojna hitro končala.
Ob koncu prireditve smo 132 otrokom razdelili zavitke z igračami in šolskimi potrebščinami. Vse preostale zavitke, igrače, šolske potrebščine in oblačila smo predali Občinskemu odboru RK Velenje, ki bo poskrbel, da bo
vse to, kar smo še zbrali, prišlo v roke tistim otrokom, ki to pomoč resnično potrebujejo.
Vsem, ki ste darovali igrače, šolske potrebščine in ki ste kakorkoli drugače pripomogli k temu, da je bila akcija »Medvedek in barvice za prijatelja« v naši občini izvedena, se iskreno zahvaljujemo.
OZPM Velenje predsednica Majda Lesničar
Mladi za pomoč Hrvatski
Mladi iz Šentilja, Vinske gore, Žalca in Podgorja pri Slovenj gradcu so se odločili, da po svojih močeh pomagajo svojim vrstnikom in ostalim prebivalcem sosednje Hrvatske, ki so se odločili, da pod okriljem Karitasa pripravijo dobrodelni koncert. »Krstno predstavitev so imeli pred kratkim v domu krajanov v Šentilju, sedaj pa nadaljujejo s predstavami po okoliških krajih. Gostovali so že v Velenju, Vinski gori in v Pamečah. V načrtu imajo še gostovanje na Ponikvi in Žalcu, prireditve pa nameravajo zaključiti v Petrovčah, kjer stoji poznana in nekoč zelo obiskana romarska cerkev.
Barbara Janežič, ki je pobud-
nik in obenem tudi vodja te, in vseh podobnih prireditev, nam je povedala, da je njihov koncert povsod, kjer so nastopili, naletel pri občinstvu na dober sprejem. Zato imajo seveda največ zaslug prav nastopajoči, ki so v priprave vložili veliko dela in časa. Mogoče bi tukaj veljalo omeniti točko, ki je še posebej izstopala iz nasploh pestrega in zanimivega programa. Skupina mladih plesalk iz Šentilja je na zelo zanimiv in izviren način prikazala boj med dobrim in zlim. Pri vsem tem pa ne gre toliko za materialna, oziroma finančna sredstva katera so zbrali z dosedanjimi nastopi. Tudi sama vsota ni ravno majhna, in je bila takoj iz-
ročena predstavnikom Karitasa. Bolj prijetno je spoznanje, da znajo mladi na katere letijo velikokrat bolj ali manj upravičene kritike, da so med temi mladimi ljudmi tudi takšni, ki znajo prisluhniti težavam drugih, zavedajoč se, da se lahko v podobnem položaju znajdejo jutri tudi sami. Torej si ti mladi za svoje humano delo zaslužijo vsaj pohvalo, če jim že drugega ne moremo dati. Naj bo njihovo delo vzgled vsem tistim njihovim vrstnikom, ki imajo za kaj podobnega enake možnosti in pogoje, mogoče še celo boljše, pa ostajajo kljub temu neprizadeti za dogajanje okoli sebe.
M. Hrusti
Člani društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja v Velenju so že med poletnimi počitnicami lepo poskrbeli za najmlajše krajane. Počitniške dejavnosti so bile tudi dokaj dobro obiskane. Tokrat pa nameravajo popestriti jesenske večere otrokom, starim od 9. do 13. leta starosti.
Tako pripravljajo zanje likovno delavnico, vodila jo bo slikarka Vera Svetina. Tisti, ki bi radi v njej sodelovali, lahko to storijo že danes (v četrtek) od 17. do 19. ure. Potekala bo vsak četrtek v prostorih na Kardeljevem trgu 2. V sredo, 30. oktobra, pa naj bi odprli vrata delavnice za mlade modelar-i<> in tehnik». Pod vodstvom Avgu-
sta Škofleka naj bi mladi ustvarjali vsako sredo prav tako od 17. do 19. ur"
Ob koncu povabila so člani DPM KS Edvarda Kardelja zapisali: pripomočki za delo so pripravljeni. Pridite in za majhno plačilo boste deležni veliko znanja in razvedrila.
Trgovina Planika Velenje
j Kdo je delal račune i brez krčmarja?
s
1 1
I I
I
1
s i
I I ! 1 I 1
I i 1
1 i 1 i i I I I I I
1 p
I I I I i 1 I I 1 !
Kjer je ogenj, je tudi dim. In prav takšen dim se je prejšnji ponedeljek dvignil nad prodajalno čevljev kranjske Planike v Velenju. Kaj ga je zanetlo bolj ali manj vemo, kdo pa je povzročitelj bo pokazala preiskava. Po govoricah sodeč naj bi vso stvar zakuhal poslovodja Zoran Čubra iz Šoštanja.
Najbrž se naši bralci še spomnijo zapise o poslovodju, ki je tebi nič meni nič ob zapiralnem času zaprl vrata trgovine in jo ucvrl domov. Pri tem pa pozabil na stranki, ki sta se mudili v trgovini. Tokrat je omenjeni poskrbel za »glodanje kosti« nekoliko drugače.
Sobota, 12. oktobra, ob koncu delavnika ni bila nič posebnega. Po opravljenem obračunu dnevnega izkupička je bilo treba le še zakleniti vrata prodajalne. Po besedah ene od treh delavk Planike naj bi to opravil šef, vendar ta svojega ključa takrat naj ne bi imel. Pred običajnimi besedami slovesa je sodelavko zanimalo, če se v ponedeljek vidita na delovnih mestih in kako odgovoriti vsem, ki bi ga v ponedeljek želeli, a ga slučajno še ne bi bilo. Pač kanček radovednosti glede na to, da je šef povedal, da odhaja domov v Bosanski Novi. Zanesljiv prihod je obljubil, če se mu le na poti ne bo kaj dogodilo.
Tu pa se prava zgodba šele začne. V ponedeljek dopoldan in tudi popoldan o šefu ni bilo duha ne sluha. Se pač še ni vrnil so slišali na drugi strani telefonske žice vsi, ki so zanj vprašali. Med njimi so bili tudi delavci velenjskega Rent a carja, kjer si je Zoran za čez vikend izposodil Cimosov kombi 25D.
Dopoldanski skromen obisk kupcev ni zahteval iskanje modelov v skladiščnih prostorih trgovine. Popoldanska zahtevnost kupcev pa je odkrila drugo podobo o šefu. Skladišče z zimskimi in planinskimi čevlji je bilo namreč precej osiromašeno. S šefom naj bi šlo tudi blago. Koliko parov in v kakšni vrednosti sedaj odkriva Pla-nikina finančna služba in celjski UNZ. Po govoricah naj bi šlo za okrog 70 parov. Tri delavke, ki ob našem obisku še niso mogle dojeti in verjeti vsega, svojemu šefu pravzaprav niso očitale nič drugega kot le njegovo mol-
čečnost. Nič brezvestnosti, malodušja,... Iz njihovega redkobesednega odgovarjanja na naša vprašanja nam česa drugega tudi ni uspelo izvedeti. Tudi pri kontrolorju kranjske Planike, ki se je med našim obiskom mudil v prodajalni, svoje zvedavosti nismo uspeli »vnovčiti«. Šele po vnetem »drezanju« je prišlo na dan, da to naj ne bi bil Zoranov prvi prekršek in 15.
tw
nik s policijske postaje Našice o odvzetem kombiju za potrebe hrvatskega ministrstva za notranje zadeve. V njem pa med drugim piše, da so zasegli 4 pare Adidasovih copat. Nič o 70 parih čevljev.« Zapisnik smo sicer videli tudi mi, če pa je vse res, kar piše, lahko vsaj dvomimo. Po besedah sogovornice naj bi Zoran odšel v nedeljo, 13. oktobra, vrnil naj bi se dva dni kasneje. S sabo
oktobra bi moral poslovodja trgovine sodelovati na disciplinski komisiji. Ta naj bi mu tokrat za storjene nepravilnosti ne pogledala čez prste, ampak ga zanje »nagradila« z izročilom delovne knjižice.
Da ima vsaka zgodba vsaj dve plati, nas je po svoje poskušala prepričati Zoranova žena Anica, sicer lastnica trgovine z obleko v Šaleku. O njegovem delu in o morebiti kakšnem nevestnem poslovanju ne ve ničesar. Njun zakon je pač eden od sodobnih, v katerem velja dogovor o nevmešavanju v posle enega ali drugega. Ve le to, da je šel domov, in da pride nazaj, ker mora poravnati račune s Pla-nikinim kontrolorjem Antom Benderjem, če že nič drugega. Že vsaj dva meseca so bili odnosi med njima menda močno zaostreni. Zoran ji je govoril le o tem, da se mu ne bo pustil, kratko pa naj bi odnesel prav Bender. »Kaj je res in kaj ne, vem toliko kot vi,« nam je dejala ob obisku. »Vrniti se mora Zoran in takrat bo marsikaj jasno. Sama ne vem, kje je, ker so telefonske zveze prekinjene. V ponedeljek ta teden sem dobila le zapis-
je vzel zimsko garderobo, nekaj tehničnih predmetov, tudi devize.
Pri nadaljnjem »odkrivanju« podrobnosti, naj bi Zoran prišel v Velenje pred 10 leti iz Novega mesta, kjer je prav tako opravljal poslovod-ske posle v trgovini Planike. Vloge za pridobitev slovenskega državljanstva, kar je storila Anica zase in sina, ni vložil, čeprav je to nameraval. Zaradi začetega »cirkusa« z Benderjem, vojne vihre na hrvatskem ozemlju, je od teh namer odstopil. Kaj deja-ti ob koncu zgodbe : najbrž bi lahko krog tistih, ki bi jim imeli kaj očitati, razširili še na koga v Kranju, kjer so bili gluhi in slepi za morebiti storjene nepravilnosti poslovodja, navsezadnje tudi kontrolorja (ta je menda imel — po besedah Anice — spore povsod tam, kjer je »urado-val«). Vsekakor pa upamo, da bodo rezultati preiskave stopili na prste tistim, ki delajo račune brez krčmarja in hočejo morebiti izkoristiti nesrečo drugih za svoje lagodno življenje.
T. P.
j
MILIČNIKI SO ZAPISALI
DPM KS Edvarda Kardelja Velenje
Likovna in modelarska delavnica
RAZBIL VETROBRAN-SKO STEKLO IN VZVRATNO OGLEDALO
V dneh iz 16. na 17. oktober se je nekdo lotil parkiranega osebnega avtomobila pred stanovanjskim blokom na Foitovi 8 v Velenju. Napoti mu je bilo vetrobran-sko steklo in vzvratno ogledalo. Za lastnika avtomobila H. I. popravilo najbrž ne bo tako poceni.
OKVARA VENTILATORJA POVZROČILA VELIKO MATERIALNO ŠKODO
Pred tednom dni je v večernih urah prišlo do večje okvare ventilatorja v IV. bloku šoštanjskih termoelektrarn. Vzrok okvare še ugotavljajo, individualna odgovornost zanjo pa zaenkrat ni ugotovljena. Okvara večjega ventilatorja je .povzročila ogromno materialno škodo. Po nestrokovnih ocenah za okrog 300 tisoč nemških mark.
POPRAVILO AVTOMOBILA SE JE KONČALO ZELO SLABO
17. oktobra je V. D. iz Šoštanja popravljal kombinirano vozilo Tam. Ko ga je hotel preiskusiti, se je med vožnjo vžgalo. Najbrž zaradi kratkega stika. Namesto popravljenega vozila je tako lastniku ostalo le popolno uničeno prevozno sredstvo.
SPET OBISK V GARDEROBAH	CENTRA SREDNJIH ŠOL V VELENJU
V	tej rubriki smo že pisali o obiskih nepovabljenih gostov v garderobah na Centru srednjih šol. Nekaj časa je vladal mir, prejšnji petek med 7. in 9. uro pa je v garderobi naravoslovno matematične usmeritve spet urado-val neznanec. Obisk v garderobi je Š. J.« stal »usnjeno denarnico z nekaj denarja in osebnimi dokumenti.
POSKUS ODVZEMA MOTORNEGA VOZILA
V	noči iz 18. na 19. oktober je nekdo poskušal odvzeti motorno vozilo znamke Honda Civic, parkirano ob stanovanjski hiši M. J. v Podkraju. Vse kaže, da pri slikanju kablov ni bil dovolj vešč in avtomobila mu ni uspelo odpeljati.
IZ KONJIC PO BLAGO V VELENJE
Prejšnjo soboto se je v Velenju mudila D. B. iz Slovenskih Konjic. Namen njenega obiska najbrž ni bil le nedolžen obisk nekaterih prodajaln, ampak nedovoljen odvzem nekaterega blaga. Pni dejanju so jo zalotili v prodajalni Standarda v Velenju, kjer je poskušala odvzeti šampon za lase. Pri kasnejšem ugotavljanju pa so miličniki ugotovili, da so bili njeni prsti predolgi še v
veleblagovnici Nama in v velenjski Mladinski knjigi.
VLOM V PROSTORE OBČINSKE ORGANIZACIJE RK
Le kaj je pričakoval neznanec, ki je v noči iz 19. na 20. oktober vlomil skozi okno v prostore občinske organizacije Rdečega križa Velenje, da bo našel. Najbrž preveč, občinski organizaciji pa kljub vsemu nakopal dodatne skrbi. Vlomil je namreč v več predalov pisalnih miz, odnesel pa 2 štampiljki, nekaj denarja ter šop ključev.
KRADEJO TUDI SIMBOLE?
Gasilci Šaleka so ostali brez simbola slovenske državnosti — brez zastave. V noči iz 19. na 20. oktober je za to »poskrbel« neznanec in jo ukradel z droga pred gasilskim domom. Menda pa to ni bil edini primer kraje v našem mestu.
Stane Vanovšek
V veleblagovnici Na.ma Velenje
tel.: 063/ 854 181 (int 217) doma 063/ 858 868