Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četert leta 1 gld. 16 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Teča) XXIV. V Ljubljani 24. svečana 1871. List 8. Mtofaki, snujte si katot is ko-politične društva / Pretečeno leto je prinesla Danica št. 15—23 prav izverstne in temelite sostavke in je tudi na svetlo prišla posebna knjižica od verlega g. J. Suca o tej koristni, dan danes potrebni reči, ter je obširno razlagala, zakaj in kako se imajo take društva osnovati. In res se jih je napravilo po Štajerskem obilno, da je veselje. Ali žali Bog! pri nas se je to bralo, pa je kakor evan-geljsko seme na skalo ali med ternje jpadlo ter brez sadu ostalo. Ta nemarnost in zanikernost je silno škodljiva, ter jo bodo dežela in soseske morebiti prepozno obžalovale, do živega čutile, pa se zamuda ne bo mogla več poravnati. Kajti, ko ljudje spč, pride sovražnik in seje ljuliko med pšenico. Nasprotniki namreč na vse strani delajo , rodoljube in duhovne gerdo čemijo, ljudi kakor zapeljiva kača pregovarjajo, da bi jih dobili v zanjke lažnjivega liberalizma. Navadno ljudstvo je v političnih reččh dostikrat nevedno, ter ne previdi, kaki nasledki izvirajo iz napčnega ali nemarnega ravnanja; še večkrat pa je zlo merzlo, ker je že tolikrat volilo za vsakoršne zbore in odbore , pa vendar nič ni pomagalo ; zmiraj veči so bili davki, več vojašine, več hudodelstev ; zmiraj slabeje je bilo za šolo, vero in pravico, ter je začenjalo dvomiti, ali se bo še kedaj na bolje obernilo; tega pa ne previdi, da so veliko teh nadlog zadolžile napčne volitve in je toraj ljudem na voljo dano, si voliti za soseskine odbore in deželne zbore take može, ki imajo potrebne lastnosti za take imenitne posle. Nepozabljivi ran j ki g. Slomšek, ki so bili na vse strani skerbni za časni in večni blagor svojih rojakov, 30 že leta 1848, ko so se bile pervič pri nas začele volitve, pisali o novih grehih, kterih se vdeleži slehern, ki pri volitvah ali sicer pri političnih vprašanjih ali zanikerno, ali pa napčno ravna. In po pravici, če je staršem dolžnost otroke skerbno izrediti, če je kristjanu dolžnost sv. vero spoznavati in po njej živeti, če je gospodar dolžan za svojo hišo skerbeti: je dolžan tudi deržavljan, ki ima pravico svojo dolžnost in svoje pravo vestno izverševati in tako sebi in drugim, kolikor mogoče, v pravi blagor pripomoči. Za vse to se pa morajo ljudje podučevati, posvetovati, spodbudovati, združiti. Za vse to so potrebne katoliško-politične društva, v kterih se modri keršanski možje pod vodstvom bolj previdnega in podučenega predsednika zbirajo, posvetujejo, govore poslušajo, poštene časnike bero in se tako svojih političnih pravic in dolžnost čedalje bolj zavedujejo. To bo zmiraj bolj treba, ker so vedno bolj pogoste volitve — zdaj za deželni zbor, zdaj za sosesko, zdaj za šolo, zdaj za politične in šolske okrajine, morebiti kmalo tudi za der-žavni zbor. Pri vsih teh volitvah gre ne le za veči. ali manjši davke in priklade, ktere že posamezne in cele dežele močno žulijo, ampak tudi za dve dragi svetinji, ki ste več vredni kakor denar, za vero in narodnost, ki ste nam sicer po sedanjih postavah zagotovljeni, pa v djanji ne tako vsestransko^ zavarovani, kakor slehern verni Slovenec more želeti. Šolske, medverske in druge postava bi se mogle po postavni poti prenarediti, da bi bilo vstreženo željam in potrebam velike večine katoličanov. Zato je Danica že večkrat klicala in budila verne Slovence za take društva, pa na Kranjskem do zdaj brez vspeha; hočemo mar biti zadnji v tako potrebni reči V! Da bi se prepozno za ušesi ne praskali, zopet kliče zdaj, ko se v Ljubljani snuje tako društvo, s po-vzdignjenim glasom : Rojaki, duhovni bratje, napravite si tudi po deželi, po tergih in vaseh takih društev, kakor jih že toliko imajo, pa še zmiraj napravljajo po Koroškem, Stajarskem, Avstrijanskem in drugod. To se lahko zgodi brez posebnih stroškov in brez velikih okolišin in lagoja v vsaki soseski. In ker pri nas po deželi navadno ni veliko zadosti omikanih in politično izobraženih, naj se vstopi duhovni pastir, fajmošter ali kaplan, na čelo tacega početja, naj si prijazno pridruži modrih mož iz soseske, naj jim razloži pomen in potrebe take družbe, in ako so zadovoljni, na) duhovni pastir poskerbi drugo potrebno zastran pravil in političnega dovoljenja, kakor je prav umevno in jasno razloženo v zgoraj omenjeni knjižici. Na noge bratje, pre-vdarite tehtnost te dan današnji potrebne reči; ozirajte se na svoje verle brate po Tirolskem in Štajerskem; ne odlašajte več, da ne bode prepozno. S tem si bote vi, ki imate že toliko zaslug za keršanstvo in splošno omiko svojih podložnih, pridobili tudi velike zasluge za politično omiko našega milega naroda, kakor je še posebno potrebna za današnje Čase. —a— Znak kriza pri Judih. ,,In znamnje bom djal na nje." Izai. «6, 19. Kar so pogati o znamnji in pomenljivosti križevi le nekako čutili, to se je bolj na tanko in popolno razodevalo v izvoljenem narodu judovskem. Stari zakon, zaveza Božja z ljudstvom izraelskim, je bil čas priprav, znakov in predpodob. To je bila štiritisučletna šola, v kteri se je po izraelskem ljudstvu vse človeštvo vzre-jevalo za kerščanstvo in njegovo blagodarjenje. Le kar predpodobna in pripravljavna šola ima stari zakon svojo pravo ceno; le v tem smislu se mnogotere njegove pravila in naredbe prav pojasnujejo in razrešujejo mnoge vprašanja njegove. Vkladni ali temeljni kamen našega odrešenja je Kristusova daritev .ia križu. Vsa očakovska in judovska slava, vsi kralji, vojvodi in sodniki, vsi veliki duhovni tega ljudstva zglasujejo in naznanjajo nekako prihodnjega Odrešenika. Tako na primer daritev njegovo kažeta nam Izak in Melhizedek ; Abraham in njegovi nad zvezde na nebu in pesek ob morji razmnoženi nasledniki predstavljajo nam sv. cerkev. Mojzes oslavlja njegov zakon; Jozve vzobrazuje njegove zmage; Jožef egiptovski predobrazuje in Jeremija določno predpoveduje njegovo terpljenje in ponižanje; David in Salomon kažeta kraljevsko slavo, modrost, mogočnost in veličastvo njegovo. Okoli 1. 1571 je živel pokristjanjeni izraelec Rafael Akvilini, ki je dal na svetlo obširniši spis o skrivnostni pomembi, ktero ima drevo. (De mjsterio ligni.) V tej knjigi piše o pomenljivi podobi, ktero je poleg slove-čih virnikov križ imel v starem zakonu. „S križem, piše on, blagoslovil je Noe svoja sina Sema in Jafeta; s križem je zaznamnjal Jakob svojo čedo. Kadar je Jožetova sinova blagoslovljal Jakob, je križema sklenil roke, in tako ji blagoslovil. Z znamnjem križevim je Mojzes čudeže delal v Egiptu; vodo premenil v kri in bridkost, in storil, da so počepale kače, žabe, kobilice in muhe; z znamnjem križevim je odperl sebi cesto čez rudeče morje in udaril v puščavi na skalo, da bi dala vode; križema je povzdigal Mojzes roke na verhu, kadar je Roga prosil zmage nad Amaiekom. Pred znamnjem križa je prenehala kuga, ktera je v šotoru vstala bila zavoljo greha Fenejevega. Po pogledu na kačo na križu so ozdraveli vsi, ktere so pičile bile strupene kače v puščavi. Na znamnje križa se je razdvojil potok Jordan, da bi čež-nj moglo ljudstvo s skrinjo zaveze. Pod tem znamnjem so se razrušili zidovi Jerihunški. Z zaamnjem križa so obudovali preroki umerle k življenju ter izganjali hudobne duhove iz ljudi. Na znamnje križa se je prikazala sekira na verh vode pred Elizejem. Z znamnjem križa je blagoslovil Ezra ljudstvo prišlo iz sužnosti, naj spolnuje staro postavo; po tem znamnji so izpuščali duhovniki ozdravele gobove, da so svobodno šli spet v ljudsko tovarštvo. Judovskim kraljem so glave bile maziljene v podobi venca ali krone, velikim duhovnom pa na križ; — da celo altar sam kaže se postavljen v podobi križa." (Rafael Aquilini: „De mvsterio ligni.") Kakorkoli tudi obračamo ta popis, tajiti se ne more, da se nam res mnogokrat prikazuje križevo znamnje v starem zakonu. Vzlasti pa nam križ kaže bronasta kača, ktero je Mojzes na Božje povelje postavil v puščavi. Ko je namreč izraelsko ljudstvo v puščavi mermralo zoper Boga in zoper njegovega služabnika Mojzesa in želelo si nazaj k egiptovskim mesa polnim loncem : tedaj je Gospod Bog. čegar povelje izveršuje vsaka stvar, strupenih kač poslal v šotor, kterih umorni pik je vsmer-til prav veliko nehvaležnikov. Tako udarjeni so prišli Izraelci k spoznanju in skesanju ter so prosili za mi-lostivo odvernjenje kaznujoče roke. In bila je vslišana njih prošnja. In tako jc Mojzes po Božji besedi bronasto kačo izpostavil na drogu, in vsakteri, ki je pogledal nanjo, je bil resen po nje pogledu; tako da je hvaležnega serca prav popeval kraljevski prerok: „Kdor rebiva pod varstvom Najvišega, ta hodi po gadih in aziliskih, z nogama tepta leva in zmaja." Ps. 90. Kar jc Mojzes storil v puščavi, to se je v duhovnem smislu ponavljati imelo v novem zakonu, kadar je bil Odrešenik sveta na križ pribit in na Golgoti obešen; od tega časa namreč slehern, kteri se na ter-pina med nebom in zemljo visečega oberne potert in skesan, pa z zaupanjem, z živo vero in čisto ljubeznijo, dobi oprostenje od pogubljenja, v ktero je kača v raju pripravila ves človeški rod, ter je resen zadolženja, resen večne smerti in prerojen k novemu življenju. Toraj bi to znamnje s svojim blagostnim sadjem vse čase stati imelo v sredi med nami; ker potovanje skozi puščavo s svojimi skerbmi in težavami terpi do konca sveta; ni ga brezskerbnega trenutka; vedno se nahajamo v nepo-kojnem taboru, ki ga dans ali jutri moramo zapustiti, da dospemo v pravo deželo Kananejsko. Kadar prerok Ecehiel govori: Rekel mi je Gospod: Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema, in začerkaj „Tau" (T) na čela mož, kteri zdihujejo in žalujejo" — (Eceh. 9, 4.), razume pod tim zaakom brez dvombe znamnje križa. Origen, Tertulijan in Jeronim so te misli, da je pervotna podoba pismenke Tau pri Judih, Sama-rijanih in Grekih bil križ. Po tem znamnji, ktero je s kervijo jagnjetovo bilo napisano na durih, kakor se pri nas s križem znamnjajo vrata na praznik sv. treh kra-Ijev, je bilo izraelsko ljudstvo zavarovano pred smertnim angeljem, kteri je pomoril vse pervorojence v Egiptu, pri hišah judovskih pa je brez škode mimo šel. Vsem, kteri s tem znamnjem na svojem čeiu niso zaznamnjani, preti Ecehiel pogin o prihodnjem obiskanji Jeruzalema z mečem; in le tisti, kteri bodo tako zaznamnjani, morejo ovarovani biti tudi pri poslednji sodbi, kakor beremo to v razodenji sv. Janeza, kjer on takole govori: „In vidil sem druzega angelja prihajati od solnč-nega vzhoda, kteri je imel znamnje živega Boga; in je vpil z velikim glasom čveterim angeljem, kterim je bilo dano, škodovati zemlji in morju, rekoč: Ne škodujte zemlji in morju, tudi ne drevesom, dokler ne zaznam-njamo hlapcev Boga našega na njih čelih." (Razod. 7, 2. 3.) Pod znamnjem živega Boga je brez dvombe razumel križ. Teiettovo. VIII. Čudeži in milosti božje. a) „Vidijo, gospod fajmošter, te le molitve in pa maše za dež in za lepo vreme se meni nič kaj prav ne zde, so odveč; sej Bog nima nič pri tem, to le oblaki delajo. Ce se nakopičijo oblaki, je dež, če pa vetrovi oblake preženo, je pa jasno in večkrat tudi suša." Tako je modroval neki kmet, kteri je domačega, ravno še novega gospoda v vas povabil, in je veliko svetd ko voznik z lastnim parizerjem obhodil, z mnogimi ljudmi se pečal, na marsikaj naletel, marsikaj vidil, slišal in zve-dil, pa tudi ob vero prišel, ali saj zelo v veri opešal. Ta mož je že v večnosti, bil je zelo mogočen, der-žal se je za kaj modrega; pa revež ni pomislil, da je Bog oblake vstvaril, da je Bog naravi življenje vdihnil, po kterem in v kterem se ona razvija in razodeva od začetka pa do današnjega dne, in se bo razvijala in razodevala do konca sveta. On ni pomislil, da se za-more ura ustaviti, ne da bi se znotranji mehanizem, zno-tranja skladba kako popačila; tudi ni pomislil, da se cel6 bitni kembelj odvzeti zamore, da nič več ne bije, ne da bi samo zato le za migljej zastala; toraj da tudi Stvarnik v naravo, ktera ko ura po svojem živi in gre, z vsegamogočno roko seči in oblake ustaviti zamore, ali pa jih tudi zna v veči obilnosti razvijati se pustiti, nc da bi s tem v razvijanju narave kaki zaderžek ali nered nastal, ali kaka zmešnjava vstala. „Pa gospod f.—, sej to ne more biti, kar je mertvo, in kar že zdrava pamet uči, nič več se ne oživi." Tako pa je modroval neki v svojem stanu izversten in prav izobražen gospod, pa zopet brez globokejšega mišljenja, le po verhu, tje v en dan, kakor da bi bilo božji vse-gamogočnosti kaj takega storiti nemogoče. Bog je vir vsega življenja, gospodar življenja in smerti, in če on življenje človeku že prec v začetku vdihniti zamore, zakaj bi človeka, kteri je ves v njegovi oblasti in je po njegovi volji umeri, zopet oživiti ne zamogel? Ni li vsegamogočenV Nima mar vsega v svoji roki: življenja in smerti? Ni li v njegovi moči, storiti, kar mu je ljubo? Verni človek v svoji ponižnosti spoznava vsegamogoČ-nost Božjo ter si po nji marsikaj pojasnuje, med tem ko Človek v svojem napuhu vse zametuje in taji, kar njegova omejena pamet ne razvidi in ne spoznd, ali pa, če ravno kake reči tajiti ne more, jo naključju in skrivni delavnosti natore pripisuje, ne da bi ravno prevdarjal, je li to mogoče, ali neV in tako reč veruje, ktera se je čudežno, to je: po nadnatornih božjih moččh zgodila, vender pa čudeža ne dopušča, ker mu napuh v ziralo vscgamogočnosti božje pogledati brani. Sploh verni kristjan veruje v omejeno, na nikoga natvezeno ali samosvojno (neodvisno) vsegamogočno bitje; veruje, da temu bitju je vse mogoče, — toraj nezmerno veliko mogoče, kar človeku, kar tudi skrivnim močem natore mogoče ni, in mogoče biti ne more; posvetnjak nasproti pa v svoji nejeveri, v svojem napuhu vse to zametuje in pripisuje reči, kterih si pojasniti ni v stanu, pa jih tudi tajiti ne more, slepemu naključju ali pa skrivnemu delovanju natore, toraj rečem, kterih še ne pozna, ktere se še ne zavedo, da so, ktere niti uma, niti pameti nimajo, in se po naredbi božje vsegamogočnosti naravno razvijajo, navezane na nepremakljive postave. Verni veruje, da izvirajo dela, ki si jih pojasniti ne more, iz vsegamogočnosti božje, napuhnjeni posvetnjak pa jih ali zametuje, taji, ali pa naključju in sebe nezavedni natori pripisuje; verni takih del, kijih čudeže zove, ne zapopade, pa tudi neverni posvetnjak jih ne zapo-pade, verni jih zato božji vsegamogočnosti pripisuje, neverni pa, ako jih tajiti ne more, jih naključju in natori! Prevdarimo pa vse to, ali ni očitno, da ne kristjani, verni in ponižni, ampak napuhnjeni posvetnjaki, v svoji nejeveri vpregajo pamet in njeno mišljenje v silen, težek jarem? Kristjan veruje čudeže, in iše pojasnjenja v svojem Bogu in Stvarniku; posvetnjak pa zametuje čudeže, mora pa vender reč, ktere tajiti ne more, večkrat spoznati in verjeti, iše pa pojasnjenja ne v stvarniku, temuč v stvari, v naravi in v naključju, ali prazni besedi! Kolik smešen napuh, kolika neumnost in ne-spamet! To smo za potrebno spoznali omeniti v zadevi čudežev, preden ktere njih, ki so se tu v Velesovem godili, v misel vzamemo in jih naznanimo Bogu in Materi Božji na čast, ljudstvu pa v poterjenje zaupanja v Njo, ki je pomoč kristjanov in pribežališe grešnikov. Tri mesce na •Mulrorem• LIX. (Konec tega oddelka.) S hribca sem zagledal Gazir na homcu nasprotnega obgorja v silo prijetnem kraju. Ves kraj je obsejan s poslopji in stanovanji; toda vse je viditi le z železno pridnostjo zemlji izsiljeno. Zdi se mi, kakor bi kdo pri nas sredi 6kalovitega Krasa imenitno napravo začel delati. Gazirski hribec pod vasjo je že precej obrašen z drevjem, ktero kakor s silo in velikim hrepenenjem hiti kviško izmed divjega in pečinskega skalovja. Obdelovanje zemlje gre višej in višej po skalovji v hrib. Vzame se na pervo kakor pas skalovja prčk hriba in se obdela za nektere pedi na široko, med vsako plastjo je zid prčk hriba, zložen iz grobelj, ki so pobrane, da se zemlja dobi; ob robu zida so nasajene murve, kterih korenine med kamenje silijo, vlago delajo in sčasoma kamenje sperstenujejo. Drugo leto se vzame zopet pas hriba višej nad unim v obdelovanje. Tako gre zmiraj više z obdelavo in čez nekaj let se bo komaj več dalo misliti, kakošno strahovito skalovje in pušavstvo je bilo tukaj. Kteri vodijo obdelovanje našega Krasa, bi pač s pridom ta kraj ogledovali, pa tudi veselje dobili se tega dela še z veči serčnostjo lotiti. Ker jo Bog človeka odmenil, da naj zemljo obdeluje, je gotovo tudi zasluž-ljivo delo zemljo tako rekoč siliti, da mora ljudi rediti, ako človek s tim dober namen sklepa. Hvale vredno je toraj, kar ravno beremo v „Go-spodarskem listu"*) v Gorici (1. št. 1871), da se ter-žaški in goriški vladni in drugi gospodje prizadevajo občinam na Krasu pridobiti vladne podpore za napravo vodnjakov po Krasu, in kar se sploh dela za pogojzdo-vanje teh velikih praznih prostorov, ktere so nekdanji ljudje ukradli prebivalcem matere zemlje, — ukradli ravno s tim, da so gojzde potrebili. S pokončanjem gojzdov na obširno se okrajina gotovo nerodovitna stori, prikaže se zmiraj bolj golo skalovje, strahoviti vetrovi moč dobijo, studenci zginejo in pustota nastane. Kavno omenjeni „Gosp. list" št. i piše, da gojzdi niso le kinč, ampak tudi bramba moči. Kjer gojzdi zginejo, jame postajati obnebje nestanovitno, vetrovi hujši, veliki nalivi, pogostoma hude ure, ki zemljo ogolijo in usiro-mašijo. Moč rastlinskega življenja je tedaj v ozki zvezi z gojzdom, in kjer je gojzd, je gotovo kmetijstvo. — Nespametno in neusmiljeno je toraj gojzde pokončavati, kakor sem ravnokar slišal, da se godi nekje na Dolen-skem, kjer je menda tuj človek veliko deležje kupil, in zdaj na to gre, da bi se vse izsekalo in poprodalo! V Aziji, na Libanu, se tedaj ljudčm pamet jasni in začenjajo zemljo pogojzdovati; pri nas pa se gojzdi po-končujejo in iztrebljujejo — in pa ravno zdaj, ko se svet baha z oliko in napredkom. In kolikokrat se to sliši! Slovenci, nikar tako, ako ljubite svojo deželo in dobro hočete svojim mlajšim. Utegnilo je biti okoli 3 popoldne, ko smo s trudom prišli na Gazir in v prijazno bivališe gostoljubnih očetov jezuitov, ki so nas prav prijazno sprejeli, akoravno nas je bila precejšna karavana. Postregli so nam uže-jenim in trudnim ter odločili stanice. Opomnim naj pred dokončanjem tega oddelka, da tukaj se je naš r. Nace Knoblehar mudil več mescev s Poljakom o. Ryllo-m. Učila sta se arabščine, se privajala jutrovemu obnebju ter sc t&ko pripravljala na misijon med zamurci. Tukaj je bil Knoblehar sprejel arabsko ime, po kterem ga je poznal kmali ves Egipt, vsa zamurska dežela, in pozneje tudi vsa Evropa, namreč "„Abuna Sol i man," ali kakor Arabci izrekajo: „Abuna-Sulejmdn." Ogled po Slovenskem in dopisi. Pastirski listi. Ljubljanski se prične s „Cešena bodi Kraljica" in popisuje stan „Evinih otrok." S tim da se kliče „naprej", se razodeva resnica, da je človek podoben temu, ki je padel, torej se obrača sem ter tje, pa vender naprej ne more. Z zdihovanjem po prostosti kažemo, da smo v jetništvu. Pri vsi svoji revšini je pa vender človek prevzeten, se ustavlja veri in Cerkvi Jezusa Kristusa, celo od nje odpada. Pogled na sedanjost kaže, kako res smo Evini otroci; ljubezen zginja, kolikor bolj vera peša, in ruši se sveta vez, ki narode veže. Po obširnem pojasnjenji teh resnic sklepajo pre-milostni višji pastir poslanico s pdgledom na Rim tako le: Da se od te resnice prepričamo, ozrimo se kakor katoličani le v Rim. Več let že vpijejo po Laškem in zunej Laškega, da bi bila vsa Italija pod enim samim kraljem. Kakor so bili nekdaj v Kimu vladarji, ki so skorej vso takrat znano zemljo v oblasti imeli, ravno tako hočejo, da bi bil tudi zdaj Kim središč italijanske Ta hvale vredni list izhaja 1. in 15. vsacega mesca in vcljii 1 gl. za j>ol leta. Vrednik