------ 141 ----- Naši dopisi. Livno Y Bosoi 15. aprila, M. — Minula so leta, kar se v Livau velikonočni prazniki niso tako lepo praznovali kakor letos. Bila je namreč katoliška cerkev v Četrtek, petek in soboto tako obilno obiskana, da se je ljudstvo komaj zvrstilo pri jako lepo, a ne ravno bogato napravljenem Božjem grobu. Strmel je tudi vsak, kdor je videl vojaško stražo, katero je postavil nas polk , prav po avstrijski šegi, v omenjeno cerkev k grobu. V soboto ob 5. uri popoldne obhajali smo usta-jenje Izveličarjevo, pri katerem je naša godba igrala. Oddalo se je tudi ob tistem času 24 strelov iz naših topov na mali trdnjavici „ Velika tabja"; le škoda, da smo imeli pri tej slovesnosti zelo slabo vreme, in tako tudi poprejšnja dva dni« Ravno tako vreme imeli smo v nedeljo, vendar pa je bila cerkev pri dopoldanski službi božji zopet tako natlačena, da se ni bilo mogoče ganiti. Tudi v nedeljo je godba našega polka v cerkvi igrala, mašo pa so nekateri izvrstni pevci našega polka odpevali, kateri so od gospodov duhovnikov toplo pohvalo dobili. V ponedeljek so pa le naši pevci mašo odpevali, godba pa je igrala v srbski cerkvi. Mnogo častnikov in podčastnikov bilo je navzočih pri tej službi Božji; vreme je bilo ovi dan jako ugodno. V nedeljo in ponedeljek igrala je naša godba od 4. do 5. ure popoldne na ,;Stojanovem trgu", kjer se je vselej dosti ljudstva soŠlo. Tako smo praznovali velikonočne praznike v „zlati Bosni"; Bog bi hotel, da bi jih prihodnje leto v okrožji svojih prijateljev in znancev obhajali v lepi naši kranjski domovini! V Gorici 27. apr. — Prešel je cesarski teden. Veliko bolje, ko smo pričakovali, izkazala se je naša — menda nepotrebno razvpita — Gorica. Dne 23. t. m. zvečer so se pričele svečanosti s koncertom v katol. društvu. Jedro svečanosti je bil govor gosp. prof. in državnega poslanca Evg. dr. Valussi-a. — Vse mesto je bilo (prostovoljno) razsvetljeno; z mnogih hiš so vihrale že tisti večer in še več naslednji dan zastave in priproge. Meščanska banda je šla se sijajno bak-ljado po mestu. Videli smo v prvo novo mestno zastavo. Pozneje je šla vojaška muzika okoli. Drugi dan zjutraj ste igrali spet obe budnico in so grmeli s Grada topovi. — Šolska mladina raznih učilišč je imela v svojih dotičnih cerkvah primerno službo Božjo; vojaščina svojo ob 9. uri na Travniku; ob 10. uri je bila pontifikalna svečanost v prvostolnici. Večina hiš je bila ozališana; po nekaterih ulicah je bilo, kakor leta 1875., ko je bil cesar tukaj. Popoldne je bil oficirski banket pri „Treh kronah". Zvečer godba na Travniku; pozneje nekatere ulice zopet razsvetljene. Končale so se svečanosti s krasno bakljado studentovsko, ki je zvabila vse mesto skup. — Vsaka prava slika pa mora imeti svoje ozadje. Tudi naših slavnosti slika ga je imela. Ponoči od 23. do 24. aprila se je raztrosilo po mestu vse polno iztisov nekega surovega pisma „ltalije irredente"; to je prva; — druga pa ta-ie: Naš „giornale cittadino" („L/ l3onzo") je bil gluh in slep za vse, kar se je te dni v Avstriji in sosebno v Gorici ------ 142 ------ godilo; zanj „srebeme poroke" cesarjeve — ni bilo. On, ki navadno natančno in včasih smešao obširno poroča vse, kar se v Gorici godi, — tudi če kdo kihne — on ni te dni nič videl in slišal. Tem sijajniše se odlikuje s patriotizmom „Eco del Lit orale". — Venec vsem slavnostim je pa bila sinočna slavnoat v čitalnici, s katere mostovža je že 23. in 24. t. m. viselo troje velikih zastav: cesarska, avstrijska in narodna. — Se naj pristavim, da so v sredo zvečer pozno v noč po vseh hribih krog Gorice goreli ogromni kresi. Po vaseh so obhajali ,,sreberno poroko" v nekaterih krajih v četrtek, v drugih pa danes. — Lep čin pripoveduje ,,Eco" o grofu Ghambordu. Izvedel je bil, da je med tukajšnjimi vojaki (Hess) 20 mož od Frohsdorfa doma: brž je ukazal napraviti jim za pretekli četrtek obed v neki gostilnici cesarju na čast. — Belo nedeljo (20. t. m.) smo pokopali v Solkanu najstaršega maš-nika naše nadškofi je gos p. Mih. GomišČeka. Bil je čez 92 let star in 67 let mašnik. V pokoji je bil 29 let, hodil pa do 90. leta starosti na Sv. Goro spovedovat. Med 15 duhovniki, ki so ga spremili do groba, bili so tudi trije odlični sorodniki njegovi: župnik g. BI. Madon iz Sempasa, g. Mih. Bolter, podvodja v bogosl. seminišči, in g. dr. Jos. Gabrijelčič, bogosl. profesor, spiritual itd. Prem 26. aprila. *) — O mraku dne 23. t. m. zakuril se je v proslavo cesarjeve sreberne poroke na hribcu sv. Katarine velikansk kres med gro-menjem topičev , pri katerem je domača godba svirala avstrijsko himno, katera, pevana po domačih fantih in 8premljevana z godbo, se je večkrat ponavljala. Potem napoti se velikanski sprevod od kresa v domačo vas med godbo, petjem, živio- in slava-klici Nju veličanstvoma ter se ondi raduje do 2. ure čez polnoči. Tudi šolska mladina praznovala je primerno slavnostni spomin. 23. dne t. m. popisalo se jej je življenje presvitiega cesarja po Ciperieveji knjižici, 24. dne pa, zjutraj ob 7. uri bila je v farni cerkvi med streljanjem s topiči slovesna sv. masa, katere se je 177 šolskih otrok vde-ležilo. — V poprej učiteljski vrt, kateri se je pa letos v šolsko drevesnico predelal, v sadilo se je v posebno gredico dne 25. t. m. v spomin slovesne 251etoice 178 letos požlahnjenih sadnih dreves, pri katerem opravilu sodelovala je šolska mladež. — Ganljivo bilo je gledati zvečer dne 23. dne t. m. od tod po okolici — razgled tukaj je krasen in obširen — videlo se je okoli 20 kresov, slišalo se gromenje topičev, motril se je v prijetni dolini poldrugo uro oddaljeni, krasno razsvitljeni Trnov in oddelek razsvitljene ilirske Bistrice. Med vsem je pa železnična postaja v Kilovčah odlično paradi-rala, katera bila je po celi svoji dolgosti in širokosti izborno razsvitljena, in na koncu nje na mali višini je gorel lep, velik kres. — Vse to znači pa in kaže, da v srcih Slovencev plamti ogenj prave ljubezni in uda-nosti do presvitiega habsburškega prestola. — Da se je pa pri nas spomin na 24. dne aprila tako sijajno obhajal , gre vsa čast tukajšnjemu vrlemu narodnemu županu, katerega zmirom pravo avstrijsko in narodno prepričanje vodi. Hvala mu! Premski. Iz Po drage 25. apr. (Spomin sraberne poroke presv. cesarja) je tudi tukajšnja šola obhajala včeraj jako svečano. Zjutraj ob 8. uri so imeli častiti podraški duhovnik slovesno sv. mašo, pri kateri je bila pričujoča vsa šolska mladina in tudi pela. Zvečer ob 8. uri je pa prišla lepo praznično oblečena v šolsko sobo, ki je bila dostojno olepšana; podoba presvitiega cesarja bila je z bršljinom okinčana, okoli in okoli pa s svečami raz- *) „Sila kola lomi". Zarad pičlega prostora morali smo krajšati. Vred. svitljena. — Ko so šolarji skupno odpeli nekatere pesmi, stopi na oder gospod učitelj in v lepem govoru pojasni pomen današnje veselice. Potem pa se prikažeta na odru „Jurče" — poredni šolar in „Milica" — pridna učenka, ter pričneta igrati malo, nalašč za ta večer primerno sestavljeno igro. Igrala sta tako dobro, da ljudstvo ni ploskati nehalo, dokler se zopet na odru ne prikažeta in igrico še enkrat ponovita. Tudi to, kar je de-klamovala učenka Lojzika Žeokova, bilo je tako mično, da je dobilo občno pohvalo. Pri zadojih besedah omenjene deklamacije položi Lojzika podobi cesarjevi okoli glave nalašč v to spleten venček ter se prižgo lučice okoli podobe. V tem hipu pa zadoni iz vseh soiarskib grl „cesarska himna" — bil je tako ginijiv prizor, da je marsikateremu soizica radosti stopila v oči. Ko so šolarji na zadnje zaklicali trikratni ,,živio" presvitlemu cesarju, stopi na oder častiti gosp. Anton Batagelj , kaplan šti-jaški, ter v mičnem govoru narisa šolski mladini mladostno življenje cesarjevo s toplim priporočilom, naj otročiči vredno posnemajo Njega lepi zgled. Ko pa ko-nečno napelje na „živio-klicu Njega veličanstvu, so zagromeli navdušeni živio-klici iz ust vse tukaj zbrane množice. — Zdaj se ljudstvo razide, šolarji pa zanetijo* velikansk kres na ,,Gorici". — Da je vse to tako lepa se izvršilo, gre posebna hvala gosp. Antonu Pegan u, učitelju podraškeniu, vredniku lepe svečanosti, katera ostane šolski mladini in vsemu ljudstvu v nepozabljivem spominu. Iz Litijskega Okraja 20. aprila. R, (Marsikaj o občinskih zadevah.) Ker se le malo bere v „Novicah" iz našega okraja, misliti bi utegnil marsikdo, da je pri nas vse tiho in zadovoljno; al tamu ni tako. Naj tedaj jaz kaj malega povem. — Ali majhne ali velike občine? — to vprašanje se sem ter tje zdaj ugibuje. V dopisu „ia Notranjskega" je nedavno trdil nekdo v ,,Slov. Nar.u, da so velike občine dobre, ter javka in zdihuje, da v sedanjih malih občinah ni dobiti za občinska opravila sposobnih mož; nadalje pripoveduje, koliko imajo sedanji čas več opravkov, kakor so jih imele pred 20 ali 30 leti. To zadnje je resnica, uno pa ne* Ali pač dopisnik vč, kaj je krivo, da ni dobiti sedanji čas sposobnih mož za občinska opravila? Če ne vž, naj mu jaz povem. Dajte 1) občinam le taka opravila, katera občinam gredč in ne segajo v okrožje cesarskih gospčsk, ki imajo za to dobro plačane uradnike in 2) dopisuje naj se jim vse v domačem (slovenskem) jeziku , v katerem govorijo občinarji, pa bode — vse druga! Zak|kj se dopisuje iz okrajnih glavarstev večidel le v nemškem jeziku našim županom, ki jim je popolno nerazumljiv? Vsaj so vendar po vsem sveta vladne gospčske zavoljo ljudstva osnovane, na pa ljudstvo zavoljo gosp os k, vzlasti zavoljo tacih go-spčsk, ki se tako visoke domišljujejo, da jim ni treba poznati §. 19. osnovnih postav. Pri nas ljudje mislijo, da take občine, kakor so sedaj, so uže dobre, naj se jim le pravica stori in se vse vrši in uraduje v domačem jeziku, in videli bo3te, da tudi naš slovenski kmet ni neumnež. Al kaj, ko okrajna glavarstva tiščijo na županstva s svojo nemščino, kakor tista pošast, kateri se mora pravi. Iz njih pisarnic se najbolj pošiljajo nemška pisma na županije s par slovenskima besedama^ v toliko in toliko dneh in urah se ima stvar rešiti, a drugo, kar stoji v pismu, je vse nemško. Župan, nezmožen tuje nemščine, mora potem tekati sem in tje, da mu znoj s čela teče, predno izvč, kaj zapisano stoji v pismu. — Da so take občine, kakor so sedaj, popolno dobre, to je gotovo, da so le občinski odborniki z županom vred med seboj zložni, pravični in za blagor občine vneti, kateri poslušajo izvedene narodne može ia v prvi vrsti dobro, narodno duhovščino. Zato je na ve- ------ 143 ------ liko korist občini, ako si dobrega narodnega duhovna tudi o občinskih reččh na pomoč pokliče in ga voli v občinski odbor. Znana mi je občina, kateri je bil njen voditelj dober naroden duhovni gospod; ta občina uže okoli 20 let nima nobenega naklada na noben davek, in prav tisti prečastiti duhovni gospod bil je občinski pisar celih 12 let in to čisto brezplačno. Bi li hotel se žrtvovati kak nemčur na blagor občini za ubozega kmeta toliko časa? Gotovo, da ne! Toraj to občino naj si nase občinstvo jemlje za zgled, pa bo srečna cela dežela in veliko tisoč davkov bo manj. Kako pa je pred 20 leti bilo gospodarstvo v tej občini, ki je imela velikega nemčurja za župana? Oni čas je moral ubugi kmet plačevati za občinske potrebe vsako leto do 15 odstotkov priklade, in še je dolgov zapustil pri svojem odstopu. Poglejte ta velikansk razloček med narodnjaki in nemčur j i! — Kaj pa še, kedar so občinske in deželne volitve? Takrat je še prav gibčna ta nemčurska golazen. Kaj vse so počeli tukajšnji nemčurji, ko je imela zadnjič volitev biti v deželni zbor! Kaj je počel okrajni glavar Vesteneck s svojimi po-magači Erženovci in druzimi, tega bralcem „Novic" ni treba popisovati, vsaj so vse to slišali iz obravnav lanskega deželnega zbora. In vse to so nemčurji počeli le zato, da nemčurji in liberalci gospodstvo dobijo v svoje roke. Njim na glas pa le resaico govorimo, Če rečemo, da naš kmet raji ima enega narodnega duhovna, kakor sto Vesteneckovih nemČurjev, ki se mu prijatelje hlinijo. Iz Bizovika pod Ljubljano 28. aprila. T. B. — Tudi naša čitalnica se je na čast „sreberni poroki" Nju veličanstev praznično oblekla zvečer 23. in 24. dne t. m.; njeni prostori so bili razsvitljeni in zastave so vihrale nad njenim stanovanjem. Vrh hribov pa so goreli veličastni kresovi in vsi okolici oznanjevali veseli dan. Za trdno se nadejamo, da bodo preblage besede svit-lega cesarja: „Naredite mir med narodi" resnica postale in tudi mi Slovenci, njemu zvesto vdani, dobili svoje narodne pravice. Iz Ljubljane. — Ce je uni teden veljal slavljenju sreberne poroke Nju veličanstev, veljd sedanji teden p op i so m onih slovesnosti tako, da cel6 največi dunajski časniki ne zmorejo vseh. In tudi Slovenci po vseh okrajinah razodeli so po svoji najbolji mdči znova pri tej priliki prirojeno jim udanoat do svojega vladarja. Ce se je tujec preteklo sredo zvečer sprehajal po Ljubljani, ko so se velike gromade mestjanov po razsvitljenih ulicah valile proti stanovanji gosp. deželnega predsednika, in je medpotoma slišal gromovite in samo gromovite živio- klice, prepričan je bil, da je Ljubljana slovenska, in ko je na turjaškem trgu poslušal v našem zadnjem listu načrtano petje slovensko in samo slovensko, ni dvomil več , da je na zemlji slovenski. In kakošno petje? Tako, da nam je nehotč tu iz Koseskovega ,,Kdo je mar?" v spomin stopila vrstica: „Ce zapoje, vse pogleda". Zato sta dr. J. Bleiweis in dr. Jer. Zupanec kot predsednika čitalničnemu pevskemu zboru v „Slov. Nar." in v „Slov." koj drugi dan se tako le zahvalila: „0 slavnostni priliki sreberne poroke Nju veličanstev 20. dne t. m. pri „besedi" čitalnice naše in pa 23. dne t. m. pri serenadi pod milim nebom pred stanovanjem gosp. deželnega predsednika ste Vi, častiti gospodje, pod vodstvom našega izvrstnega pevovodje gosp. V. Valente s svojim krasnim petjem jako dostojno osvedočili lojalnost občutkom tukajšnjih narodnih društev, pa tudi pri tej svečani priliki v obličji cele Ljubljane z impozantnim pevanjem poveličali čast čitalničnega pevskega zbora tako, da podpisana v imenu odborovem le preprijetno dolžnost spolnujeva, ako javno izrekava najtoplejšo za- hvalo vsem gospodom , ki so v samospevih in v zbora sodelovali pri slovesnih večernicah 20. in 23. dne tega meseca." — (V spomin sreberne poroke Nju veličanstev) jo kmetijska družba 24. dne t. m. sred svojega vrta na Poljanah vsadila poprečni jesen, to je, drev6, ki se na vrtih zavoljo lepšega sadi. Pri tej slovesnosti je bil družbini vrt z mnogimi cesarskimi in narodnimi zastavami okinčan in celi dopoldan so pokali možnarji, da so se Poljane tresle. — (Družba kmetijska) je od gosp. vitez Schnei d-Treuenfeldskega, ki je družbo kranjsko na Dunaji ob priliki čestitanja vseh družeb avstrijskih z gospod grofom Barbotom zastopal, prejela sledeče poročilo: „Danes, 22. dne aprila, popoldne ob 2T/2 uri se je vršilo slovesno čestitanje avstrijskih kmetijskih in pa gozdarskih družeb v hiši avstrijskega deželnega odbora. Nj. cesarska visokost svetli cesarjevič Rudolf je došei točno ob 2Va uri, od predsednika družbe kmetijske dunajske kneza Oolloreda spremljan v dvorano, ki je biia polaa zastopnikov vseh navedenih društev in povabljenih gostov. Po kratkem nagovoru kueza Colloreda je slavnostni govor govoril grof Coronini, predsednik družbe kmetijske goriške in državni poslanec; večkratni dobro klici pričujočih zastopnikov so pritrjavali lepemu govoru Coroninijevemu. — Po končanem govoru je knez Colloredo prosil svetlega cesarjeviča, naj blagovoli, Nju veličanstvoma izročiti voščila avstrijskih kmetovalcev. Na to je svetli cesarjevič zboru odgovoril s povzdignje-nim glasom. To je bil jako uvišen moment, ko je mladi princ odlični zbor s toplo in pogumno besedo pozdravil in veselje razodel o tem, da mu je dano, Nju veličanstvoma izročiti voščila avstrijskih zastopnikov kmetijstva in gozdarstva, ter se zboru zahvalil za ta mu predragi mandat. Navdušeni slava-klici so bili odgovor pričujočih na to objavo. Po vsem tem je svetli cesarjevič zapustil dvorano še enkrat zahvalivši se grofu Coroniui-u za govor njegov." — Predvčeranjem se je^preko Ljubljane peljal cesarjevič Rudolf v Pulj. Čeravno je malokdo za to vedel, se je bilo vendar zbralo na kolodvoru precej ljudi, ki so ga sprejeli z burnimi >,živijo". Pozdravil ga je tudi deželni predsednik vitez Kallina. — Ker je obširnejši životopis umrlega rodoljuba Petra Kozlerja gosp. prof. Leveč obljubil „letopisu" Matičinemu, zato opustimo v zadnjem našem listu napovedane krajše črtice. — (Katoliška družba) je 17. t. m. imela svoj ob-letni zbor. Gosp. predsednik je o tej priliki naznanil, da družba ima zdaj okoli 630 udov; letnine je bila došio preteklo leto 648 gold. (v Ljubljani 474 gold., od zunaj 174 gold.). Vseh dohodkov je imelo društvo 980 gold., vseh stroškov pa 958 gold., tedaj znaša ostanek 22 gold., vse gotovine društvene je do 600 gold. — (14 Marijinih slovenskih pesem za majnik) je uglasbil gosp. Aoton Porater za 2, 3 in 4 glasove z orgijami v najložjem slogu. Besede, vse nove, in njim primerni jako melodični napevi so raznoličnega značaja kakor spomladansko cvetje. Veljajo 40 kr. — Spisek srečk, katere dobitke dobijo iz loterije za hiralnico in sirotnišnico, bode dotiskan še le 3. dne maja; takrat tedaj se bode še le razpošiljati začel. Ce pa kdo uže ve, da njegova srečka kak dobitek dobi, naj ž njo pride v hiralnico.