poštnine platna v ootovin) Leto LVII. V Uublipni. v nedeljo, dne 15 decembra 1929 St. 287 i. izdaia st. 3 oin Naročnina Dnevna izanja » krilienno iugotla«l|o mesečno Din poileino 130 Din celolelno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede >SKa izdala ce.oie no v Juge Slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Iluslrirani Slovenec« Cene oglasov i sioip. peui-vrsia moli oglasi po l'30 in 2 D,veCfl oglasi nad 45 mm vi Sme po Din 2-so. veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pr v/eCiem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeltKa ln dneva do prazniku oreani&ivo /e l Kopiiurieiu ujicj SI. Gillt Ztolnoplsi se ne vračalo, netranhlrana pisma se ne spre/cma)o -r LreaniSiva tf-lf.ton SI. 20 50. unravnISIva SI. 2328 uprava /e v*.opuurievi ui.si.o ^ ceiiot>m račun: Llubliana Stev. IO.b5U In i 0.349 xa Inaciale, SaialcvoSl.75ti3. Zagreb SI. 39.011. Vraqa In Duna! SI. 24.797 Sm Ravenski idealizem | Vatikan in narodne manjšine TSJa tSr. t^in ^Urtvinlr^ lrr,nirroiroPl iGA llltri C * Naše marijanske kongregacije se jutri s posebnim večerom spominjajo petdesetletnega mašništva papeža Pija XI., velikega častilca Matere božje. To je dan, ob katerem tudi nam silijo pod pero nekatere času primerne misli. Ceščenje Bogorodice, ki ga po želji in v duhu cerkve, prav posebno pa po zgledu velikih papežev moderne dobe predvsem goje naša Marijina društva, je č e š č e n j e najvišjega idealizma. Vesoljno krščanstvo iztoka in zapada veličuje v devici Mariji najdovršenejši lik človeškega rodu; ne samo ideal ženstva, kakor ga opevajo pesniki, marveč najidealnejši stvor večnega Umetnika sploh, najpopolnejšega otreka božjega, ki mu je Stvarnik v najlepšem telesu vstvaril po posebni milosti od vsakega madeža grešnosti popolnoma svobodno dušo. To je smisel verske resnice, ki jo je predhodnik sedanjega papeža pred petinsedemdesetimi leti slovesno vsemu svetu proglasil. Marija je najbolj umileščeno človeško bitje, ki je po svoji prvobitni svetosti in popolni notranji harmoniji najbližje Bogu. Zato se k njej kot najbolj svetemu in čistemu svojemu praobrazu, k ženi, ki je bila dostrjna postati bogorodica, vsi kristjani zatekajo, da jim izprosi bogastvo božjih milosti, po katerih se naša osebnost lahko povzdigne do čim višje stopnje duhovne popolnosti in lepote. Tej nalogi v službi najvišjega Ideala so se posvetile od nekdaj tudi naše marijanske kongregacije. Po njih je obeležen ves naš katoliški slovenski narod, ki po Mariji išče Boga, se v vekovitem trpljenju dviga k njemu in vanj stavi vse svoje zaupanje v borbi za krščanski obraz svoje kulture, za svoj duhovni blagor in napredek! Ogromno je zato in važno poslanstvo Marijinih družb za slovensko ljudstvo tako v preteklosti kakor danes, ko se oblikuje deloma nov svet okoli nas in v nas samih. Marijine družbe imajo danes najvišjo vzgojno nalogo v našem narodu. V duhu Marijinega če-ščenja so poklicane zbujati in gojiti v mladih srcih neugasljiv idealizem, ki se hrani od največjih vrednot človeškega življenja in stremljenja. Prvo, tako nas uči marijanska ideologija, je Bog, absolutna svetost, ki je v nje svitu treba gledati vesoljno stvarstvo; absolutno dobro, ki se po njega zakonih mora ravnati tako vsak posameznik kakor vsaka človeška zajednica; absolutna resnica in pravica, ki je ne more izpremeniti noben človeški izmislek niti razveljaviti noben človeški naklep. V tem smislu Marijine družbe niso le učiteljice abstraktnega izpovedovanja Boga in mističnega pogrezanja v tajnosti njegovega bitja, ampak obenem vadnice najbolj dejavnega krščanskega življenja v družini, v vsakem stanu in poklicu, v narodu in državi. One dvigajo in vedno bolj izobražujejo krščanski etos našega naroda pa dajo moč in pogum po tem idealu dosledno živeti in njega ovire premagovati. Čistost erotične plati življenja in duhovno poglobljevanje moško-ženskih odnošajev, kakor ga Marijine kongregacije posebno goje, je le del onega prizadevanja, ki gre za tem, da se vzgoje v našem narodu popolni značaji, lepe duše, neustrašeni možje in idealne žene, ki niso za zabavo in igračo ali pa samo dekle, ampak 'soustvarjalke, družice iu, če treba, tudi vodnice naroda k višji kulturi in boljšemu življenju. Ta marijanska miselnost nam more edina ohraniti naš narod kot koristen član tako človeštva kakor države, v kateri je danes ocl Boga pc klican živeti in delovati za obči blagor vsega jugoslovanskega rodu. V tej zajed-nici je Slovenec pokoren najvišji državni avtoriteti ne iz strahu ali sebičnega lioristolov-stva, ampak po svoji od večnega božjega zakona formirani vesti, ki mu veli v državi videti čuvarja obče blaginje in nujno potrebnega reda. Je pa obenem dober član svoje rodbine in zagovornik njenih neodjemljivih naravnih pravic kakor tudi zaveden ud svoje stanovske zajeduice, v kateri mu je po naravi veljeno braniti njene upravičene interese. Je zvest član svojega naroda, ki ima takisto svoje posebne dobrine in pravice, ki se jih nihče ne sme dotikati pa končno ud cerkve, ki varuje najvišje vrednote krščanskega občestva, ki se tičejo našega izveličanja v Bogu, po katerem hrepene naše duše. Tako Marijin otrok vidi v človeški zajednici hierarhičen red, v tereni je posameznik podrejen zajednicam, ne da bi se v njih izničile njegove osebne pravice; v katerem so zajcdnice podrejene druga drugi, pa zopet ne tako, da bi višja uničila nižjo,, ampak tako, da druga drugo izpopolnjuje in ji pomaga. Med vsemi je ali Iz Missirolijeve knjige o lateranskih dogovorih smo povzeli člen 39. konkordata, kakršnega je prvotno predlagal Vatikan. Radi nepopustljivosti Mussolinijeve ni mogel Vatikan prodreti, vendar je iz te prvotne določbe razvidno stališče 'Vatikana napram narodnim manjšinam v Italiji. Radi tega objavljamo člen 39. dobesedno: »Verski pouk v novih pokrajinah se bo vršil v materinščini. V krajih, kjer bi število italijanskih in slovenskih duhovnikov, italijanskih državljanov, ne zadostovalo duhovnim potrebam ljudstva, bo država dovolila Škotom, da pokličejo iz inozemstva s privoljenjem italijanskih političnih oblastev duhovn'ke, zmožne tudi drugega jezika, četudi bi ne bili italijanski državljani.« Zaimis predsednik grške republike Atene, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica iu senat sta danes opoldne izvolila za predsednika republike Aleksandra Zaimisa z 257 glasovi. Za Kafandarisa je bilo oddanih 22 glasov. 37 glasovnic pa je bilo praznih. Ro-jalisti so na ta dan zopet prišli prvič v parlament po poravnavi Gonatasove afere. Popoldne bo Zaimis pred poslansko zbornico in senatom prisegel. Ta volivni rezultat se je dosegel s tem, ker med Kafandarisom in Veni-zelosom, ki sta oba zelo temeperamentna, ni prišlo do sprave radi nekega konflikta lanskega leta. Bila pa je velika večina republikancev za to, da izvoli za predsednika Kafandarisa, ki je mlajši in za republiko bolj zaslužen, kakor Zaimis. Predsednik Zaimis je star 73 let in je stal vedno izven strankarskih bojev, dasi je med svetovno vojno in v zadnjih letih mnogo pripomogel do uresničenja veni-zelistične politike, posebno 1. 1917, ko jc po prihodu francoskega generalnega 'komisarja Jonnarta priporočal kralju Konstatinu, da se umakne na korist Aleksandru. Preje je bil generalni komisar na otoku Kreti in guverner narodne banke. Leta 1927 je sestavil koalicijski kabinet vseh strank in storil državi znatne usluge s svojo zmernostjo. Nazadnje je bil senatni predsednik. Zadnja leta je redno prebil poletne počitnice na Dunaju, kjer je lansko leto tudi poročil neko bolničarko z Dunaja, ki so jo nekateri republikanski listi pred sedanjo volitvijo predsednika republike označili kot ne popolnoma »enakorodno gospo predsednico«. Končno pa to rodbinsko razmerje ni igralo posebne vloge, ker se Zaimisov zakon smatra bolj za morganatičen in se je Venizelos osebno zavzemal za njegovo kandidaturo. Atene, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Ob 5 popoldne je novo izvoljeni predsednik Zaimis prisegel pred zbranimi senatorji in poslanci. Pozdravili so ga s ploskanjem. Vlada bo sklenila demisijo, da se v pondeljek sestavi na novo. Pred svojimi prijatelji je imel Venizelos pred volitvijo predsednika nagovor, kjer je poudarjal, da spada Zaimis v zgodovinsko rodbino grških dežel. Opisoval je njegove zasluge, ki si jih je pridobil za državo in republiko. Kar ■ se tiče Kafandarisa bi njegova izvolitev le preveč podčrtala pomen predsedstva, sicer pa je tudi Kafandaris še premlad. Zahvala grškega naroda Konduriotisu Pariz, 14. dec. AA. Agence Havas poroča iz Aten, da bodo člani vlade šli k admiralu Konduriotisu, da mu izrečejo zahvalo grškega naroda. Pričakuje se sklep ministrskega sveta, da bo admiralu Konduriotisu podeljena letna pokojnina v iznosu 500.000 drahem (365 tisoč Din). Zaupnica nemški vladi Po sporazumu s šel i strank izrekel parlament z 222 proti 156 glasovi Berlin, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Med državno vlado in voditelji strank je prišlo nocoj do sporazuma, med tem ko je še pozno zvečer bil parlamentarni položaj tako opasen, da se je smatralo za neizogibno, da bo vlada odstopila. Po slavnostni večerji pri predsedniku Hindenburgu je bila seja ministrskega sveta, ki ji je ob 0.15 sledila skupna seja vlade in voditeljev strank, kjer se je ob 1.30 doseglo zbližanje naziranj. Tekom dneva se je potem dosegel popolen sporazum. Berlin, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Vladne stranke so se zidinile za sledečo obliko zaupnice: Državni zbor odobrava izjavo državne vlade in zaupa v to, da se bo iinančni reformni program vlade izvedel s pridržkom, da se bo zakon v podrobnostih končno ustvaril, vpoštevajoč temeljne obrise, ki jih je objavila vlada. Državni zbor izreka vladi zaupnico za vso njeno politiko. Berlin, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Z 222 proti 156 glasovom, torej z večino 66 glasov so danes vladne stranke izrekle vladi zaupnico. S tem je kabinet Miiller-Curtius-Hilferding znova avtoriziran za drugo haaško konferenco in odstranjena je tudi kriza, ki je grozila državni blagajni zadnji dan decembra. Pred to odločitvijo so bili hudi boji. Danes zgodaj dopoldne so našli kompromis za obliko zaupnice, ki pa ni imela podpisov bavarske ljudske stranke in tudi v delu nemške ljudske stranke se je pojavljal odpor. Tudi stranka državnega kanclerja ni bila do zadnjega moža za to, toda Miiller je ostal pri svojem sklepu, da državni zbor prisili, da se odloči za vlado ali proti njej. Uspeh mu je dal prav. Od 495 poslancev se skoro petina, namreč 95 poslancev, ni ude- ležila glasovanja, 22 poslancev pa ni glasovalo, večinoma člani bavarske ljudske stranke. Od Stresemannove stranke so bili trije očitno proti zaupnici. Vendar je bila zaupnica močna zmaga nad vso desnico, ki je skupno s komunisti in gospodarsko stranko v opoziciji proti vladi. V debati pred glasovanjem je finančni minister Hilferding pobijal trditev opozicije o katastrofalnem položaju državnih financ. Izjavil je, da je sedanja vlada ob svojem nastopu lanskega leta že prevzela blagajniški deficit več kot 1000 mil. mark in da bo sedanji blagajniški deficit v znesku 1700 mil. dne 1. aprila znašal samo še 400 mil. Nemški državni zbor bo moral prihodnji teden opraviti zelo veliko nalogo, tako da se misli na nočne seje. Najvažnejši je carinski predlog, ker sedanje carinske pogodbe potečejo 31. decembra. Baldtvin proti labouristom London, 14. dec. (Tel. Slov.«) Bivši ministrski predsednik Bald\vin je v nekem govoru v Edinburghu ostro kritiziral politiko delavske vlade, ki nalaga industriji nova bremena. Spomladi bo proračunski deficit znašal 30—40 milj. funtov. Posebno je nastopil proti novemu premogovnemu zakonu, ki omogoča rudarjem in lastnikom rudnikov, da izkoriščajo konsumente. Eksportna trgovina do-* biva na stroške konsumentov skrito subvencijo. Druge države, ki producirajo premog, bodo sedaj tudi izdale embargo proti uvozu angleškega premoga. ima biti soglasje, ki ga v okviru človeške osebnosti predstavlja kot nje najpopolnejši vzor bogorodica Marija. V tej miselnosti je bil naš narod vzgojen od veka do veka, od nje je prepojen, iz nje so živeli naši najboljši sinovi ; zrcali se v umotvorih našega duha od Prešerna preko Tavčarja do Ivana Cankarja pa do Plečnika, da ne omenjamo onih, ki so izrecno bili glasniki bogoljubnega življenja v najbolj avojskem pomenu te besede. Marijina društva, ki širijo kraljestvo resnice in dobrote ter pravičnega reda s sredstvi ljubezui, ki gre do dna duše, z izključno reli- gioznim delom in ponotranjem življenja, bodo vršila svojo nalogo s še večjo ljubeznijo in vnemo v času, ko so mnogi čisto izgubili pravo smer in vzor osebnega ter družabnega življenja, drugi ga pa bolestno iščejo v najrazno-vrstnejših lažnivih utvorih in idolih. Naše kongregacije bodo slejkoprej kazale na ideal Device, ki jo tudi vzhod časti in ljubi kot vir najbogatejšega milostnega življenja na zemlji v svitu božje popuinosli, du bi naša skupna | jugoslovanska domovina bila vedno dom najlepših državljanski!) čednosti, nepodkupljive , poštenosti in resnične medsebojne ljubezni. Finančne težave Nemčije Koncem decembra bo znašal deficit v nemški državni blagajni 1700 miljonov zlatih mark. Ta ogromen deficit izvira iz izrednih potrebščin v višini 800 milijonov iz letošnjega in lanskega deficita v znesku 450 milijonov in k temu pride še običajna potrebščina ob decembrskem ultimu v višini 450 milijonov. Ta blagajniški primanjkljaj pa je v znatni meri krit z zakladnimi menicami, krediti železnici, pošti in drugimi krediti, da znaša dejanski primanjkljaj le okoli 330 milijonov. Teli '530 milijonov mora ob koncu decembra nemška državna blagajna na vsak način izplačati, a tega denarja v blagajni ni in ga tudi ne bo. Nemčija mora zato najeti zunanje posojilo, da dobi teli 330 milijonov zlatih mark in že je bila tudi pripravljena ameriška banka, da posodi la denar, ko je nastopil dr. Schacht proti gospodarstvu nemške vlade. Ta nastop je povzročil, da je ameriška banka Dillon, Read & Co., ker ta je bila pripravljena dati denar, zahtevala, da si nemška vlada takoj zasigura nove dohodke, ker drugače ne dobi Nemčija nobenega posojila. Nemčija pa mora posojilo dobiti, ker drugače ne dobi velik del uradništva 1. januarja svojih plač. Zato je nemški finančni minister izdelal načrt finančne reforme in pa poseben »takojšnji program«, ki naj Nemčiji da za ulti-mo december potreben denar. Po tem programu naj se zviša davek na tobak za 220 milijonov, prispevki za socialno zavarovanje pa za 140 milijonov in bi tako imela Nemčija onih 330 milijonov. Po sprejemu teh novih davkov pa bi dali Amerikanci posojilo. Obenem pa se mora izvesti tudi finančna reforma. Dr. Schacht zahteva, da zviša Nemčija davke vsaj za 500 milijonov, ker drugače obstoji resna nevarnost, da Nemčija ne bo mogla vršiti svojih obveznosti po Youngovem načrtu. Ta pa pomeni za Nemčijo znatno olajšanje bremen. Nemški gospodarski krogi pa že silno tožijo, da je nemško gospodarstvo z davki preobremenjeno, radi česar se je produkcija preveč podražila. Novi finančni načrt zato znatno olajšuje davčno breme produktivnih podjetij ter skuša s tem pospešiti razvoj produkcijskega kapitala. Tako bi se po novem finančnem načrtu znižal dohodninski davek za 20 do 25 odstotkov, obrlni davek za 20 in zemljiški za 10 odstotkov, kar bi avtomatično tudi znižalo občinske davke. V nadomestilo pa bi se povečali konsum-ni davki, tako na tobak iu pivo. Dohodki tc-bančnega davka bi narasli v enem letu od 870 milijonov na 1300. V vsem pa bi se morali že v času od 1. januarja do 1. aprila povečati davki za 500 do 550 milijonov zlatiii mark. Industrijci so na svojem zborovanju zahtevali tudi povečanje davka na pivo, ker ne gre, da daje ta davek v Angliji 1700 milijonov, v Nemčiji, ki ima mnogo več prebivalcev, pa samo 900 milijonov mark. Obenem pa so nemški industrijci tudi zahtevali, da se reforma nemških financ temeljito izvede in zlasti opozarjali, da je nesprejemljiv, če bi se najprej rešil »takojšen program :, davčna reforma pa odložila. Zgovornost vseli teh številk je tako močna, da se jim nemška vlada mora pokoriti. Vprašanje pa je, če se bodo pokorile tudi stranke. Socialni demokrati ugovarjajo proti konsumnim davkom, ki so seveda nepopularni, druge stranke pa opozarjajo na preveliko breme socialnih dajatev, ki znašajo v Nemčiji na leto 0 milijard. To se pravi, da 3.000.000 delavcev vse leto dela le za socialne ustanove. Ali na vse zadnje so prazne blagajne ob ultimu tako mogočen ukaz, da se bodo morale nemške vladne stranke zediniti in z novimi davki si zasigurali ameriško posojilo, z davčno reformo pa gladkp izvedbo Toungovega načrta. Delna odprava cenzure v Španiji Mndrid, 14. dec. (eTl. Slov.«) \ Madridu delujočim inozemskim dopisnikov se je pri oficielnem sprejemu sporočilo, da je cenzura zanje ukinjena. Izrecno se jim je izjavilo, da smejo svobodno in odkrito vršiti kritiko in da vlada samo zahteva, da ne oddajajo nobenih neresničnih ali tendencioznili poročil. Pariz, 14. dec. (Tel. Slov.«- Bivši španski ministrski predsednik Sanchcz Gucrra, ki še je aktivno udeležil zadnjega poskusa, vreči diktaturo Primo dc Rivcre, jc danes v Hen-dnye zopet stopil na francoska tla ter je zvečer dalje odpotval v Pariz. Novi zakoni podpisani Belgrad, 14. dec. (AA.) Minister pravde dr. Srskič je bil danes ob 15 v avdijenci pri Nj. Vel. kralju na dvoru v Dedinju. Ob tej priliki je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o verski zajed niči Židov v kraljevini Jugoslaviji, zakon o izdajanju ta pij na področju apelacij- skih sodiič v Belgradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici, zakon o premeščanju in upokojenju uradnikov in ostalih drž. uslužbencev civilnega reda in zakon o izpopolnitvi paragrafa 109 meničnega zakona z dne 29. novembra 1928 in § 28 zakona o čeku istega datuma. Pfip rmpe zm Jstrtd.čna konferenca konec a src e delo sprejel v celoti Youngov načrt bil Bruselj, 14. dec. (Tel. Slov.c) Danes je pripravljalna iuridična konferenca v Bruslju končala svoje delo. Konferenca je imela skicirati pogodbe, ki bi se imele podpisati na prihodnji baaški konferenci. Raznih pogodb, posebno političnih, niso zaključili. V bistvu pa je konferenca dosegla, da so ustvarjeni tehnični pogoji za hauško konferenco. Dosege! se je prednacrt za okvirno pogodbo, ki so se ji kot priloge priložila razna komisijska poročila. Dalje so se predložilo tudi razne druge priloge glede bruseljskih razgovorov. Yoiuigov načrt sam je bil sprejet kot celota. Pariz, 14. dec. (Tel. Slov. ) . 1'etit Pa- lisienv piše, da so v pondeljek setanejo v Parizu na 8-dncvno konferenco strokovnjaki nemških reparacijiikih upnic, ki bodo pripravili vse zadnje finančno-tehnične priprave za drugo haaško konferenco. List piše, da so strokovnjaki zaveznikov, ki so sodelovali pri Yougo-veni načrtu, vznemirjeni radi Schachtove spomenice. Verjetno je, da bodo v Berlinu vložili protest. Bruselj, 14. dec. AA. Pravniška komisija, ki je postaVijona na podlagi protokola prve haaške konference je izročila predsedniku Jaspurju svoje prvo poročilo s končnim projektom protokolov in dodatki. 06 DFZJU. VfTRI) m SKrfill VEA-CBEME Velo i' in < I ii i.o vrumo. mrclom m via*no*t odvzemajo Vu5i koil triilno ai koto vu3m> hrnii Ino icsliivino (n poHDKšnjc s lom prormio mitrnl ano-l uhrajiu Vrtin |.ožn K'!.,lJ.°.l,l'('hu'p. "vfi'°"a ' rti k a- 1» Vas v»rn c NIVKA ^PJV.V'' n'«« "oijiroilnimi. vromiMiskimi vpl vi - Miuno NIVKA -C KI*. M I' vs, I .It«. laHHill. - I a ol varu lc uoino Ko^iiii staniuje osii&enl.-i in prepreči nnslninrije uul in rug Doze po «•-. V— m;- Ul iT- D. Tnl.p no In II'- D. NlVEA fiKEMIi nronlkni> v kožo iu ue oslnvlin bleska. Otipi shia<3išCe: Maribor neigsho c. 36. ZaiesM o vladni krizi Temelji taoVske zunan:e Varšava, 14. dec. A A. Poljska agencija Javlja, da je poljski zunanji minister Zaleski v svojem intervjuvu časnikarjem o morebitnih posledicah sedanje vladne krize glede na zunanjo politiko Poljske opozoril ua svoj govor, ki ga je imel 1. 1928 v Društvu za mednarodne nauke in v katerem je rekel, da je vodilna linija poljske zunanje politike stalen element, ki je neodvisen otl raznih izpremeni b v notranji politiki. Vendar, je rekel minister, ue more biti dvoma o tem. da utegne notranja politika olajševalno ali pa otežu-joče vplivati na vodstvo zunanje politike. Današnji položaj je drugačen, kakor je bil položaj pred nekaj leli. Drugačen je z nekimi psihološkimi elementi, katerih delo je nenavadno važno za vodstvo zunanje polifke. To je občutenje varnosti in prepričanje, da politike se ne spremene se ne pripravlja nič nepričakovanega, kakor tudi vest, dti bo isti veliki duh dalje stremel zn leni, tia Uresniči smotre, ki si jiii je zadal. Ce ne bi obstojala absolutna gotovost, da bo tudi po sedanji krizi vodila usodo poljsl-egu liarcda ista čvrsta in nezlomljiva roka maršala Pilsudskega, bi mogla brez dvoma sedanja kriza imeti nedogledne posledice za naš mednarodni pokžaj. Tcda prav dobro vemo, da bo, dekler bo useda poljskega naroda v rekah vlade, ki uživa podporo maršala Pilsudskega, ghivtia vodilna linija naše politike mir iu dobro razmerje z vsemi narodi in (a linija se ne bo izpremenila. Iz tega razloga ves svet pekojno pričakuje rešitve naše krize. Sedanja krira bo ostala brez posledic za zunanjo politiko poljske države. Napad na poslanca čsl. ljudske stranke Poslanec pa se \e obrani! napadalca, hi ga. je hotelo ljudstvo linčati kateri je Duba podlegel in zbežal na ulico kjer so ga prijeli. Pred policijsko stražnico kjer so napadalca zasliševali, se je zbrala velika množica ljudi, posebno žensk, ki so hoteli napadalca iztrgati policiji in ga linčati. Le s trudom se jc policiji posrečilo, da so množico razpršili. Praga, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Brezposelni delavec Duba jc danes v župnem uradu cerkve sv. Henrika v Pragi napadel župnika p. Horaka, poslanca češke ljudske stranke in enega najpriljubljenejših praških duhovnikov. Grozil mu je z revolverjem Župnik se mu je poeta vil krepko v bran, nastala je borba, v «0 V 7 hiš porušenih tfi Solija, 14. dec. (Tel. Slov.<) V Popovu na '-hodnem Bolgarskem je v tovarni za ptt-i Škc iz neznanega vzroka nastala eksplozija, ki jc bila lako silna, da je porušila sedem sosednih hiš. Do sedaj so odkopuli štiri mrtve in 15 večinoma težko ranjenih. Šele po burnem gašenju gasilcev iz petih v»tej se je posrečilo požar pogasiti, Sofija, 14. dec. AA. Bolgarska agencija poroča o eksploziji smodnika, ki se je zgodila na do zdaj šc docela nepojasnjen način. Ta smodnik, ki so ga skrivaj prodajali, je bil v delavnici Parsakcva Dimitrova in drugov v mestu Pcpo-vu, okrožje Šumenski. Spočetka je grozila nevar-! nest, da bo požar zavzel velike dimenzije, toda Zakon o narodni šoli § 167. doleča. da se more učiteljem v srbskih šolali na bivšem turškem ozemlju, ki niso mogli po osvobojenju vsled nezadostne kvalifikacije ostati v službi, izplačevati stalna mesečna pomoč od 1000 Din, njihovim rodbinam pa polovico te vsote. § 168. Prosvetni minister bo stalno imenovane veroučitelje (katehete) namestil tam, kier so v smislu § 43. najbolj potrebni, in oni cbd že vse pravice, ki jim po zakonu pnpadajo, Veroučitel e, ki si niso pridobili pravico do pokojnine po uradniškem zakonu, bodo odpuščeni iz službe. § 169. V teku en-jga leta po uveljavljen ju tega zakona se smejo po potrebi premeščati brez pravice na potne in selitvene stro?ke one učne osebe, ki so se po predlogu in oceni prosvetnih in upravnih oblasti po svoji krivdi pokazali za škodljive ali neprimerne v svojem k~aju službovanja. § 170. V domih in zavodih za nezados.uo razvito deco sc imenujejo učne osebe v sporazumu z ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje. § 171. Kjer še niso organizirane up-avne in šolske občine, bo poskrbel pristojni sreski načel-nik za sestavo in izvršitev šolskega proračuna narodnih šol. § 173. V onih vaseh, k'"er sola nima stanovanj za učitelje, jih je dolžna šclska občina zgraditi najkasneje v roku šestih let, ko stopi ta zakon v veljavo, drugače se šola zap-e. V ime stanarine v vaških šolah. ki nimajo učiteliskih stanovanj, bo občina plačala vsaki učni osebi po 150 Din mesečno. § 174. Stenari-a po 29., 84., 118 in 173. tega zakena pripada učiteliem od 1. aprila 19*0 dalje in se imajo takoj po proglasitvi tega zakona vnesti potrebni zneski od občinskih uprav v odgovarjajoče občinske proračune. § 175. Stanarino za šolske nadzornike po § 84. in 118. tega zakona plačajo občine, kier je sedež šolskega nadzornika. § 176. PornoSni referenti p-osvetnega ministrstva imajo iste prinadležnosii, ko sre-ki šolski nadzorniki in poleg tpga po 500 Din mesečnega dodatka. Pomožni sekretarji prosvetnega ministrstva pa prinadležnosii ko vsi uradniki II. kategorije in poleg lega 300 Din mesečnega dodatka. § 178 Dokler ne bo zadosti kandidatov za banske in sreske šolske nadzornike s kvalifikacijami po tem zakonu, se moreio za ta čas imenovati tudi kandidili z dovršenim nižjim te*aiem višje pedagoške šole. ki so se odlikovali v sluSbi in bili najmanj štiri leta sreski nadzorniki; en-ko se morejo imenovati tudi učitelji narodndi šol z najmanj 15 let državne službe, če so se odlikovali s svojim delom v šoli in na n:irodno-p-osvetne u polju. Tem pripadajo vse prinadležnosti po § 118, tega zakona. § 179. Dckler se ne" spopolnijo mesta sreskih šolskih nadzornikov, se pooblašča prosvetni minister, da more v posameznih srezih poveriti vršenje te službe tudi šolskim upraviteljem. Za la čas so upravitelji osvobojeni pouka v razredu, vend ir pa vrše še naprej dolžnosti upravitelja šole in obdr;"e vse piavice, ki so združene z vršitvijo te dolžnosti. f? 181. Minister prosvetc se pooblašča, da v roku dveh mesecev, ko stopi la zakon v ve' avo, predpiše splošni pravilnik za uporabo tega zakona. S 182. Prosvetni minister se pooblašča, du dol oči položaj vsem onim \ičnim osebam, ki niso posebej imenovane v tem zakonu, a se nahaiajo v državni službi, ko stopi ta zakon v vePavo. Minister jili bo po niih kvalifikaciji n po državni poti tbi obdržal v službi ali vpokoiil, ali pa razrešil od dolžnosti, če si niso pridobili pravico na pokojnino. £S 183 Ta zakon stopi v veljavo, ko sc objavi v Službenih novinah«. Od tedaj prenehajo v vsej kraljevini veljali vsi dosedanji zakoni, zakonske naredbe, uredbe in vsi drugi predpisi, ki sc nanašajo na narodne šole. ram pohlomivemh svečanosti Belgrad, 14. dec. (Tel. Slov ) Danes je bil v Belgradu kenčan definitivni načrt programa za prihod in bivanje deputacij, ki pridejo k pcklonitvi na kraljevi rojstni dan v Belgrad dne 17. decembra V občinski dvorani bo najprej slavnostna skupna s8ja in sicer ob 9 dopoldne. Ob pol enajstih bodo gostje odšli v cerkve in sicer po svojih veroizpovedih, kjer se bodo vršile slovesne službe bežje. Ob etii popoldne bo občina priredila geste m banket v dveh hotelih, in sicer pri Srbskem kralju in v Kazini«, ker en lokal ne bi zadostoval za sprejem vseh deputacij Ob 17 se 1wdo naTeraziji formirali gostje v sprevod. Odkorakali bodo v spremstvu v dvor, kjer bo ob pol 6 sprejem. Gostje bodo šli v dvor pri vhodu iz glavne ulice. Med tem časom bosta imela občinsko so-tlišeč belgrajsko in občinski odbor posvetovanje skupno z mladinskimi organizacijami. Na prostoru pred vseučiliščem bodo formirali bakijudo, ki bo šla tečno ob 17, torej istrčasno ko se bo vršil sprejem, nu dvor, po glavnih belgrajskih ulicah. Zvečer ob 8 bo odšei sprevod na kolodvor. kjer bo sprejel še druge goste. Danes so se /glasili pri belgrajski občini zastopniki občin Zemun iu Pančevo, ki tvoriva na podlagi zakena o razdelitvi države ua banovine skupno upravno enoto. Dogovorili so se, da bodo sodelovali z belgrajsko občino pri svečanem sprejemu in pri organizaciji tega sprejema. Zasti®®n.hi pokol, zavoda m OUZD v Belgrada Belgrad, dec. (Tel. Slov. ) Danes so se v ministrstvu za socijalno politiko zglasili zastopniki pokojninskih zavodov iz Ljubljane in Splita, pa tudi zastopnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev i/. Ljubljane. Na kratki konferenci mecl ministrom in zastopniki so se obravnavala aktualna aofeijalna politična I* vprašanja zavarovanja, zlasti glede okrožnega muda za zavarovanje delavcev. Na dnevnem redu je bil razgovor o tem, ali je praktičnega pomena debata, ki se jo sprožila zlasti v Sloveniji. namreč o decentralizaciji oziroma o podzavurovanju okrožnega zavarovanja. Ali pa naj se ohrani sedanje stanje. V debati se je nadalje obravnaval tudi predlog delodajalcev, ki so ga stavile, ministrstvu za .socijalno politiko trgovske obrtue zbornice.o reviziji socijalnega zakonodajstva. Konkretno se o leh vprašanjih ni storilo ničesar, ker je ministrstvo itak določilo komisijo, ki naj pregleda predloge delodajalcev in delojemalcev ln nato stavi konkretne predloge. 8ubonski obMnaki svet je sprejel proračun za bodoče leto, ki znaša 41 milijonov dinarjev. Princ Kare! se ne sme vrniti Bukarešta, 14. dec. AA. ■ Rador« javlja, da je vest londonskega lista - Daily Tclegraplu glede na dovoljenje, ki je bilo izdano princu Ka-rclu, da se sme vrniti v Romunijo, popolnoma netočna. Za tako dovoljenje tudi ni prispela ni-kaka prošnja. Solnošfta zastrupljevalka obsojena na smtt Budimpešta, 4. dec. {Tel. »Slov. ) V Szol-noku jc bilo danes zvečer izrečena razsodba proti prvi skupini štirih obtoženk, ki so za-; strupljevale svoje može in sorodnike. Državni j pravdnik je predlagal, ker je krivda doka-: zana, da se vse štiri obloženke obsodijo n:t ; smrt radi zastrupljenja" ali radi nagovarjanja k zastrupljenju. Ni jim priznal nohenih olajševalnih okolnosli in trdil, da so vse štiri obto-ženke izvršile svoje dejanje z najbolj prosta-I škimi sredstvi. Sodišče je vse štiri spoznalo za krive in obsodijo obtoženko Lipka na smrt na veselih, ostala tri pa na dosmrtno ječo. Obsojenke so prijavile vzklic radi previsoke i\azni, državni pravdnik pa vzklic zato, ker se tri obtoženke niso obsodile na smrt. Komunistična ] demostraesja na sodišču Sofija, 14. dec. (Tel. ./Slov. ) Na tukajšnjem okrožnem sodišču se je pripetil v pisarnah državnega pravdništva razburljiv prizor. Prišla je 14 člansl a depulacija, ki je zahtevala vstop k državnemu pravdniku, da bi protestirala proti postopanju z obtoženci v ! procesu proti 52. komunistom ju proti areta-j ciji komunističnega voditelja Gančeva, ki ! stavka z gladovanjem. Ko je državni pravd-| nik odklonil sprejem deputacije, so člani de-| putacije vdrli v njegovo uradno sobo z vzkliki: Doli fašistična diktatura! Doli fašistična justica!<\ nakar je državni pravdnik odredil aretacijo vse deputacije. Proti depulaclji, v kateri sta bili tudi dve ženski in več študentov, se bo vložila obtdžha na podlagi zakona 0 varstvu države. Leiar.8*;a delavnica pogorela Bukarešt, 14, dec. (Tel. Slov.c) Danes dopcldne je na vojaškem letališču Pipera nastal požar v veliki delavnici, ki je popolnoma uničil delavnico. Neki vojak je iz neprevidnosti 1 azlil bencin, ki se je iz neznanega vzroka vnel. | Z velikim trudom se jo posrečilo požar lokali-zirati, tako da so lahko rešili letala iz sosed- i nega velikega hangarja. Pof,s*o-£ dovsli poslanci gostje sr>c. de;n. heuhez Praga. 14 dec. AA, šiirjo poslunai. izvoljen! n.i poljekn.židovski listi jut Češkoslovaškem. Ghoboth. dr. Singer. tlr.Reicli in Ouccl, so stopili kot gostje v klub čeških socialnih demokratov. ukrepom oblastev in pomoči, ki so jc dala ofco-liška mesta, sc je zahvaliti da je bil požar naglo u dušen. Trinadstropna hiša, v kateri jc bila trgovina Dimitrova, jc pogorela do tal. Dve osebi, ki sla bili v trenutku eksplozije v trgovini, s.ta dobili zelo hude opekline ter so ju morali poslati v bolnico. Ena ocl njiju je umrla. Zrušil se je zid in pokepal ped seboj 12 dijakov, ki so prihiteli gasilcem na pcmoč. Ocl teh dijakov ni nihče podlegel, vendar so nekateri dobili hude poškodbe. Sedijo, da je škoda precejšnja in d«, presega več milijonov levov. Preiskava je dognala, da smodnik tam desti uporabljajo v kamnolomih, ki jih jc mnogo v okolici mesta Popova. Karahan v Ančoti Aiigora, 14. dec. AA. Anutolska agencija javlja: Kuralian je v spremstvu sovjetskega po. sluniku posetil včeraj turškega ministrskega predsedniku Ihinet pašo ter predsedniku tur-škega parlamenta. Oba sta Ktirahanu vrnila posel. Turški zunanji minister Tevčik Kudži Bej je obedoval včeraj s Iv aru liano m iu priredil snoči banket njemu ua čast. Nu banketu so bili vsi člani vlade in diplomatskega zbora te;-,mnogo drugih osebnosti. Tevčik Ruždi Boj in Karahan sla i/pregovorila pri.juteljskc. zdravice, v katerih sta vcličila prijateljstvo lued Rusije in Turško. Profiž(rinv Sncči r.:1 je vršilo v Unicnu razmeroma še do bro obiskano slavnostno zborovanje hi'uih posestnikov, v proslavo 30 Iclni-e obstoja njihovega društva. Zborovanje se ie vršilo pri pogrirenih mizah. Zborovanje jc otvoril predsednik g. Frclih, kj je jio-:-:draviI vse odlične zastopnike, ta! o predrednika /bcrnice TOI g. Jclačina, zastopnike mestne občin«, obrtniških organizacij, trgovskih grciuijcv, zagrebških, avstrijskih in lnarlLorskih. hišnih posestnikov ler ustanovitelja društva in častnega člana dr. Vinka Grcgoriča. Nato je prečital |ired'ednik udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, združeno s čestitko k rojstnemu dnevu Nj. Vel. kral a. Predsednik je nato podal v daljšem govoru zgodovino društva cd potresa do ustanovitve d u-siva leta 1899 ter vseh nadaljnih trideset let. Ves čas jc društvo uspešno dela o za blagin o svouh članov. Predsedniki v tem čaru so bili: dr. Gregorič, dr. Pire in Frelih. Nekai u-. -e-rv tudi dr. Ivau Tav-čar. Na zborovanje ie bilo poMaliili več pord aviiih hr/ojavk in pismenih Čv-titk. S'cdili so sc pordravi prisotnih zastopnikov. Nato se jc razvil prijeten, zabaven večer, 'A Prvo slovensko letalo Delo ing, Bloudeka — Motor dar bivše oblastne samouprave Ljubljana, 14. decembra. Aeroklub Ljubljana je danes priredil prvi ofkaelni ogled našega novega tekmovalnega letala v tovarni ing. Stanko Bloudka v Šiški v Kamniški ulici. Ob pol 4 pop. so se zbrali na tovarniškem Ivorišču, kjer stoji letalo, številni gostje. Predsednik Aerokluba dr. Lajovic je pozdravil presv. škofa dr. Gregorja Rozmana, ljubljanskega župana dr. Ddmka Puca, bivšega oblastnega komisarja dr. Marka Natlačena, železu, ravnatelja dr. Borka, časnikarje in darovalce. Posebej se je •zahvalil bivšem« oblastnemu komisarju dr. Natlačena, ki je daroval za nabavo motorja 88.000 Din. Dr. Lajovic je počastil spomin prve slovenske letalske žrtve dr. Šestana v Mariboru. Tajnik Aerokluba dr. Uapc je nato razkazoval letalo in pojasnjeval njegove posebnosti in patentirane iznajdbe ing. Bloudka. Ing. Bloudek je prevzel nalogo, zgraditi prvi avion v naši državi. Gradnja tega aviona se že od vsega začetka razlikuje od konstrukcij ostalih letal. Ing Bloudek je gradil tako, da si jc najpreje bil na jasnem, kakšno pogonsko silo bo imel; z ozirom na njo je zgradil letalo. šlo je za vprašanje, ali naj zgradi eaio- ali dvokrilnik. Dvokrilnika ni gradil zato, ker se ne bi bistveno razlikoval od dvokrilnikov inozemstva. Ta enokrilnik ima bistveno Bloudkove dele. ki so patentirani. Do sedaj so imela krila vzpoerdne nosilce. Bloudkovo krilo pa ima križno konstrukcijo iu s tem doseže tri oporne točke, s čemer se trdnost neprimerno zviša. Posebnost je, da je ena opora na trdnem podstavku s kolesi, ki ju je ing. liloudek preuredil tako, da ima os v kolesih odprtino 9 cm, v kateri niha. Nadaljnja posebnost je obramba pred požari. En bencinski tank je nameščen na desnem krilu. Ker leži nižje kakor moto, je nastala težkoča, kako spravljati bencin v motor. Zopet si je Bloudek pomagal z ameriško črpalko, ki jo imajo Chevroleti, in iznašel poseben vzvod, ki avtomatično črpa. Letalo je namenjeno za mednarodno tekmo 1. 1930. Zato mora po svoji gradnji odgovarjati zahtevam, ki jih stavljajo za mednarodne tekme. Motor mora imeti možnost, da pilot jiožeue motor od znotraj s svojega sedeža. Bloudkov patent je pritrjen zadaj na glavno motorjevo os. S pomočjo palice potegne pilot za napravo in vrže propeler iz kom-presijc v pogon. S tem jc odstranjena nevarnost za osebo, ki je morala spravljati motor v pogon s tem, da je zamahovala s propelerjem. Druga posebnost konstrukcije letala je v krilih. To so takozvana mala krila, katerih namen je, onemogočiti, da bi se letalo nagnilo na levo ali na desno. Mlajši piloti so često lahkomišljeni in hočejo, nizko letajoč, pokazati občinstvu razne akrobacije. Tako se je zgodilo v Mariboru, da je pilot Miiller pri izvrševanju akrobacij prišel prenizko. Opazil je hiše in jo hotel aparat dvigniti. Toda zgubil je brzino in padel na levo krilo in nato na glavo. Da bi se temu ognil, je ing. Bloudek po angleškem patentu zgradil na obeh krilih takozvana mala krila. Desno malo krilo se dviga bolj navzgor in le malo centimetrov navzdol. Na levem krilu pu obratno. Način, kako se mali krili upravljata, je pa specielno Bloudkova domisel. Princip letalske tehnike je, vse skriti, kur štrli v zrak. Tega principa se je držal ing. liloudek j>ri gradnji letala skozi in skozi, kolikor je mogoče. Motor ima 85 konjskih sil. To je štirikrat več kot jih ima »Ljubljana:. Med tem ko more doseči ■^Ljubljana 80—100 km hitrosti, ho novo letalo šlo maksimalno jireko 200 km. Ker je vsa gradnja fino delo, je zahtevalo ogromno dela in ogromno denarnih žrtev. Motor, ki je dar bivše oblastne samouprave, je dobavila za 88.000 Din londonska tvrdka A. D. C. Cirrus. Pri gradnji se jc uporabil domač smrekov les iz Kokre na Gorenjskem. Trup tehta 30 kg, vsa ostala lesna konstrukcija 05 kg. Skupno z motorjem (130 kg) in bencinskimi tanki bo tehtalo letalo okrog 300 kg. Leseni deli so izdelani zelo fino. Najmanjša debelost znaša 0.8 mm. Železni deli so natančno j>re-izkušeni v Strojnih tovarnah in livarnah. Bencinski tanki so izdelani iz elektron-metala. En tank za 17 litrov tehta 800 gramov, drugi, ki je nameščen na desnem krilu, za 69 1 telita 3 kg. Oba sta stala 7000 Din. Doslej jc zbral Aeroklub za letalo 200.000 Din denarnih sredstev. Do jiopolne zgraditve je treba še okroglo 70.000 Din. Aeroklub se z iskreno pro-šnjo obrača na javnost, da podpre razvoj domače letalske industrije. Če bi se gradilo drugo letalo, bi bilo za 100.000 Din cenejše. Porabile bi se vse jiridobljene izkušnje. Predvsem no bi bilo treba preizkušati železnih delov, ki so jih pri tem prvem letalu izdelali po dvakrat, celo j>o trikrat. Predsednik Aerokluba dr. Lajovic se je jx> končanem ogledu obrnil na navzoče s prošnjo, da sodelujejo j>ri zbiranju denarnih sredstev. Ljubezen bo rešila s vel! Teden samozatajc in žrtve za doin služkinj. »Ne odganjaj reveža od vrat in ne odvračaj svojega obličja od njega.« Teden preb Božičem od 15. do 22. decembra yo proglasile služkinje za teden samozatajc. Prosimo vse druge sloje, da se nam v pravi krščanski vzajemnosti pridružijo. Pritrgajte si uekoliko, odpovejte sc kakemu užitku, kavi, cigari, vinu, plesu itd., darujte to služkinjam za njihov tako potreben dom. Darove sprejema Pisarna poselske zveze, Delavska zbornica. Poselska zveza. Zadrugu »Služkinjski dom«. Pračloveft na slovenskem ozemlju O bivališču jiračloveka na slovenskem ozemlju je na X. prosvetnem večeru predaval g. profesor Srečko Broda r, ki je lansko in letošnje jioletje odkril v Potočki zijalki na Ol-ševi prazgodovinske izkopuiue iz. starejše ka-menene dobe, in sicer iz mlajšega oddelku, doslej prvo odkritje te vrste v Sloveniji in drugo v Jugoslaviji (izkopnine v Krajiini, ki pa so iz starejšega oddelka paleolitika). Žc radi tega je to odkritje za nas zanimivo in važno, pomembno pa je tudi v arheološkem znanstvenem svetu sploh. Po jiojasnitvi osnovnih jx)jmov zemeljske zgodovine jc prešel predavatelj na geografski in geološki popis najdišča ter na poji i s razmer, v katerih so raziskovalci naleteli na posamezne najdbe (različni obdelani predmeti iz živalskih kosti kakor ročaji, šila v naravnost elegantni obliki, nekake posodice itd. ter kameneno orodje iz kresilnika, s katerim jc prazgodovinski človek obdeloval te predmete, o katerih pa večinoma nc vemo zagotovo, v kakšne namene jih je rabil). To orodje nosi značilne znake mlajšega |>aleolitika. Predavatelj jc spremljal svoja izvajanja z lepimi in nazornimi skioptičnimi slikami. Predavanja sc je med drugim občinstvom udeležilo tudi precej znanstvenikov in zlasti mnogo dijaštVa, ki smo ga na drugih večerih večinoma pogrešali. Pokvarjena mladina — sSrašna bodočnost Trbovlje, 14. decembra. Žalosten prizor smo gledali v četrtek, ko je orožništvo gnalo 12 letnega šolarja, ki jc svojemu sosedu rudarju Blažka 1'runcu izmaknil 700 Din. Rudar Blažič je prinesel domov svojo štirinajstdnevno plačo, katero sj jo prislužil s svojim težkim jamskim dcloui. Denar je shranil v hranilni omari, ženi pa šc naročil, da nc sme za gospodinjstvo od tega denarja nič porabiti, ker hoče počakati še ene plačo in bo noto plačal in poravnal, kar je potreba za doni. Dečko je najbrže žc kaj slišal o tem denarju. Ko je nekoč pozabil Blažič ključ v omari, jc- žena pogledala in videla, da manjka 200 Din. Mislila si jc, da jo njen mož poplačal kakšne dolgove. Ko jo pu v sredo popoldne bil zopet ključ v omari, je videla, cla je izginilo še drugih 500 Din. Zakonca sta se začela prepirati že radi j>r-vih 200 Din. Drug drugemu sta očitala, cla sta denar potrošila. Naravnost presenečena pa sta bila oba, ko je zmanjkal ves denar. Sedaj sta vedela, cla jima je nekdo denar ukradel. Sum je padel na šolarja, žena ga jc šla sama lovit, a je pred njo zbežal. Nazadnje so ga pa le dobili v roke orožniki, ki so ga trdo prijeli. Pažnja vsem bralcem Slovenca Opozarjamo vse bralce »Slovenca« na reklamno prilogo, katera je izšla 8. dec. za prodajo srečk Drž. raz. loterije, ter toplo priporočamo, da naro-čujte nove srečke 19 kolo edino le pri tvrdki A. Arnuš Antonijevič, Beograd Knez Mih. 46 Toda dečko jc žc pokvarjen in z vsemi žavbumi namazan. Kakor sc jc orožnik mučil z izpraševanjem, dečko se jc zvijal, lagal in končno trdil, da jc denar našel. Končno je pa lc prizna 1 in tudi pokazal mesto, kjer jo imel skritih ostalih 160 Din. Du ni zamogel potrošiti na sladkarijah, klobasah, igračah, vožnji z avtom itd. vsega denarja, v teku ]>o! dneva, je bilo jasno. A dečko ni jmznal, kje je ostali denar. Da bi bilo dečku dejanja kuj srnin, ni bilo niti najmanj videti. Kaui plovcino? , Pri iuštuluciji nove kopalnice sta bila zaposlena pri podjetju Gučckii dva monterja, eden nemški državljan, drugi pa Ljubljančan. ! Prvi je imel večjo plačo in tudi ni bil brez de-! nurja. To je videl Ljubljančan ter je ukradel i ob neki priliki pred tedni svojemu tovarišu 000 i Din, drugič 160 šilingov. Pred nekaj dnevi jc i Ljubljančan odšel domov, vrnil sc pa v soboto i v Trbovlje in spet izmaknil tovarišu 9(H) Din. ! Nemec mouter je prvo in drugo tatvino takoj opazil, ni pa hotel nobenega sumničiti, šele jiii zadnji tatvini je stvar naznanil orožništvu, ki so takoj osumili Ljubljančana in ga v četrtek aretirali. Mož je po kratkem zaslišanju tatvine tudi priznal. Jc še mlad, komaj vojaščine, prost fant, ki jc bil pri podjetju dobro plačan, a vseeno ga je pohlep po denarju gnal do tatvine. V enem dnevu skupaj smo doživeli dva slučaja pokvarjene mladine. Vzgoje je treba mladini in dobrih zgledov! Marsikaj bi sc rešilo, kar bo sicer propadlo. Vnebovpijoča tatvina Revni družini odnesli svinjo in dve vreči moko. M u r s k a Sobota, 13. decembra. Nekaj dni sem vas Pečarovei nima nočnega miru. Vsako noč ima obisk, drugo jutro pa opazi ta ali oni gospodar, da mu je zmanjkalo kakih predmetov. Nekateri žc sploh .spati nc upajo, marveč stražijo svojo revščino po cele noči. Nočni gostje so obiskali skoraj že vse hiše krog cerkve. Najbolj neusmiljeno so postopali pri neki revni hiši. Že mesece je kupovala gospodinja mast na kile, in je komaj čakala, da bi zredila svinjo. Naposled se ji je želja spolnila. Pred par dnevi so svinjo zaklali. Kupili so tudi dve vreči moke za denar, ki sta ga dva moška člana družine s težkim delom prislužila v Franciji. Komaj so pripeljali moko domov, so prišli nočni gostje. V sredo ponoči so vdrli v hišo ter so odnesli meso in obe vreči moke, tako da uboga gospodinja zopet stoji pred vprašanjem, kaj bo družina jedla. Domneva se, da vrši vlome neka organizirana toljia. Orožništvo je nu delu, a dosedaj še ni moglo izslediti nič gotovega. Povodenj na l'o ga peljali domov in so poslali po zdravnika. Ko je ta prišel, ie bil Kožic že mrtev. -f- V Ljubljani je nmrl včeraj g. Anton C i -g o j. Pred vojno živeč v Gorici, ie vzgojil svojo družino v zavedno slovenskem duhu. Vsi njegovi sinovi so dosegli odlične položaje. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. + V Sevnici je nenadoma umrl večletni župan in posestnik g. Štefan L a m p e r. Pogreb bo danes ob pol 4 v Sevnici. N. p. v m.! in vse druge pletenine ter trikot perilo v zalogi v najboljši kvaliteti. Nikjer tako dobro in t ko poceni. Znamenito perilo „Jagerwascbe"! Drago Schwab, Ljubljana Mala kronika ~k Proračune okrajnih cestnih odborov je treba glasom rešitve, ki jo je dobil okrajni cestni odbor mariborski od banske uprave dne 13. decembra 1929, predložiti vsem občinam v 14dnevni vpogled, kakor to določa § 62, zakona o samoupravnih cestah, četudi se zavleče predložitev proračuna sreskemu načelniku preko 20. decembra. — Naknadno sc je doznalo, da za okrajne cestne odbore ni treba sestavljati dveh proračunov (trimesečnega in celoletnega), ampak proračuni okrajnih odborov naj bodo sestavtljeni glasom določil zakona za dobo od 1. jan. do 31. dec. 1930. Samo proračuni okrajnih zastopov, ki stopijo s 1. januarjem v likvidacijo, morajo biti sestavljeni v dveh izvodih oziroma predelih: prvi za čas od 1. januarja do 31. aprila 1930, a drugi (redni) za dobo od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931. pit p. Vlagdič Ljubljana — Alesandrova cesta ilev. 1 nhi&fii*) rl/1+tom n/rln h*\si/t4s\ vniaitivu\ W V»WV»»U vuwtww l>v»l>w W»U » MVUVMVV Aleksandrova cesta št. 16 ic Funkcijska doba delavskih obratnih zaupnikov podaljšana. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je odredil, da se odlože do na-daljnega volitve delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikov, istočasno ie pa podaljšal veljavnost mandatov že izvoljenih obratnih zaupnikov do konca leta 1930. ic Odhod dclavcev v Francijo. Ta teden se je iz Slovenske Krajine v Francijo zopet odpeljalo krog 50 delavcev. Polovica bo zaposlena v neki tovarni, polovica pa pri poljskem delu. ic Pogrešani Jerman najden mrtev in oropan. Iz Trbovelj: Ravno danes (14 decembra) je minilo deset tednov, odkar so sorodniki pogrešili rudniškega staroupokojenca, letnega Jermana Rudolfa, bolnega na padavici, šel je gobe nabirat, a ga ni bilo več nazaj. Iskali so s;a na vseh krajih, koder so mislili, da je hodil, šele včeraj ga je našel neki berač v hosti v Svinem nad Trbovljami. Ko so orožniki prišli na lice mesta, so videli, da je že Jermanu, ki je ležal na ustih in je že razpadal ter se je ob napadu bolezni najbrže zadušil, nekdo ukradel čevlje in eno gamašo. Nesrečnega Jermana so spravili v mrtvašnico. Aretirali so nekega 20-letnega fanta radi suma, da je oskrunil mrtveca. —U—, JJMaiJ—W3—-JM^— Velike presenečenja v h<" m^loiillt vsem, osobito onim, ki si nameravajo nabaviti gramofon za Božič bo nudila tn-dka Gramofon - A. Rasberger, L ubija na. Miklošičeva 34 Citate or hodnje dni nen* oglase •k Vesel dan v Trbovljah so imeli včeraj rudarji TPD. ker se jim je obenem s 14 dnevno plačo izplačala tudi doklada po 350 Din in manj, ki so jo dosegli zastopniki pri zadnjih pogajanjih. Tudi gostilničarji, trgovci in drugi obrtniki so se na ta dan dovoljno pripravili. Ne samo, da upajo, da jim bodo rudarji poplačali kolikor toliko zaostale dolgove, cvililo je in klalo se je skoro v vsaki gostilni in vinotoču. Koliko bo prepirov, tepežev in tožb, bomo pa šele videli. it Zima v Bosni. V vrbaški banovini je nastopila ostra zima. Po gorskih krajih je zapadel visok sneg; na cestah od Eos. Petrovca in Glamoče je ustavljen ves promet. Ljudje so morali zapustiti avtomobile in iti peš dalje. Mraz znaša 5 do 8 stopinj. it Domišljija ustvarja otroku prelep svet, ki tvori prehod od sanjam podobne zavesti prve življenjske dobe do dobe. v kateri /ačne delovati razum. Ta svet otroka osrečuje in njegove predstave pomnožuje. Matere, vzgojiteljice! — Kako boste varovale otroke pred nevarnimi vplivi na njihovo domišljijo. ako niste prebrale IV. poglavja v knjigi »Mati vzgojiteljica«:? — Knjiga se naroča pri upravi >Vigrcdi<, Ljubljana, Ljudski dom. Cena 16 Din. it Veliki zoološki atlant. V Jugoslovanski knjigarni je izšel krasen zoološki atlant, tiskan v Nemčiji. To je velika reprezentativna knjiga za darila, šolsko porabo, čakalnice, salone itd. v obliki 44x36 cm, vezana v celo platno za ceno 260 Din Knjiga nudi slike okoli 250 vrst živali v naravnih barvah velike cb'ike. Zastopani so sesalci, ptice, ribe, plazilci, hrošči, metulji itd. Knjiga nudi splošen pregled vsega živalstva na svetu in ima ob vznožju imena vseh upodobljenih živali v slovenskem, srbo-hrvatskent, nemškem in latinskem ieziku. Zbirka se bo dobila tudi nalepljena na 27 tabel, ki bo primerna za šolsko steno in društvene sobe. Ta knjiga je naj-bo'j reprezentativno božično in novoletno darilo. Slike tega atlanta so v Jugoslovanski knjigarni že danes na razpolago. Vezano knjigo pa bo dobili od četrtka (dne 19. t. m.) dalje; torej pravočasno pred Božičem. ic Za božič skoraj ne morete nuditi svojim otrokom, prijateljem in. znancem cenejšega in boljšega darila kakor je pretresljiva povest iz svetovne vojne: »A njega ni . ..«, ki se dobi v Ljubbani (Jugoslovanska knjigarna in Nova založba), v Mariboru (obe Cirilovi knjigarni), v Celju (Slomškova tiskovna zadruga) ter v Ptuju (Kat. tisk. društvo) za malenkostno ceno 15 Din (broš.) in 22 Din J (vezana). Hi ic Gospodinje VaSe perilo pere, posuši, mongo ali lika tovarna Jos Reich k Volnene nouavice, pletenine ln rokavice po nizkih cenah pri tvrdki KARL PRELOG. Ljubljana it Pisalni stroji, veliki in mali, novi in rabljeni. najboljših sistemov, so poceni na prodaj v upecijalni trgovini za pisarniške stroje Ant. it Naval krvi, srčna tesnoba, zasopljenost, plašljivost. živčna razdražljivost, otožnost, migrena. pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »Franz-Josef« voda uporabijo z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah, Rud. Legat & Co. Maribor, Slovenska ulica ?, telefon 2161. aiuo na oglas Spodnještajerske niče na zadnji strani današnjega •k Opozarj Ljudske posojil: »Slovenca«. it Opozarjamo na današnji oglas v inserat-nem delu tvrdke Anton Tavčar v Marjboru. it Pod božično drevo kaseto finega srebrnega jedilnega pribora Zaloga pri Fr. Čuden, Prešernova 1. it Danainji poitni nakladi smo priložili cenik priznano dobrih »Humanik«-čevljev, na katere posebej opozarjamo naše naročnike. ir Otroke, ki obiskujefo Solo, najzanesljiveje obvarujejo influence okusne Anacot-pastilje, it Moderen človek se vedno bolj vrača k prirodi. On hoče biti in ostati čvrst, zdrav in prožen. Za to je pravi znak našega časa vse večja razširjenost Feilerjevega prijetno dišečega Elsa-fluida iz rastlinskih esenc, in to za notranjo in zunanjo uporabo. — Kot pomoč proti revmatizmu, nervoznosti, prehlajenju itd. — Elsafluid ni drag! V lekarnah in podobnih trgovinah se dobiva že za 6 in 9 Din, ter se ga v resnici lahko priporoči. — Po pošti iz lekarne Feller, Stubica Donja, Elsatrg. it Naše čilatelje vljudno opozarjamo na razstavo radijskih aparatov prodajnega oddelka Radijske oddajne postaje v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. Razstava traja od 15. do 22. decembra ter daje izčrpen pregled modernih radijskih aparatov. ■jlr Brezplačen pouk v šivanju, vezenju, krojenju itd. na »Minerva« šivalnih strojih. Začne se 16. t. m. Prijavi se od 8 do 12 in od 2 do 6. »Tehnik« Jcsip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. V palači Okrožnega urada. Nasproti sodišča. ic Tobačna tovcrra v Ljubljani razpisuje na dan 19. t. m. ob 10 ustmeno dražbo za prodajo večje količine zabojev raznih dimenzij. Podrobna pojasnila se dobe v ekonomatu tobačne tovaiue, kjer so zaboji na vpogled. KlAlftllSftf* za z'mo v na''novejših barvah in lll«rVUfl€ oblikah, ter priljubljene športne klobuke in rare-gleda teren in nato proučijo načrti. Upravičenost omenjenih predlogov je itak evidentna □ V kazinski dvorani priredi v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra tukajšnja državna realka svečano akademijo. Spored svečane akademije obsega sledeče točke: 1. pozdrav; 2. J. Ocvirk: Praznik zedinjenja; 3. Raff: Cavatina in Dvorak: Humoreska (vijolinski solo); 4. Ocvirk: Straža ob Adriji (moški zbor); 5. Lah: Mi (delda-macija); 6. Mirk: Obmejna in Tome: Naša meja gori; 7. Telovadni nastop dijakinj; 8. Grieg: Pomladi in Sochting: Valse gracienso (klavir solo); 9. Adamič: Na tujem. Uspavanka in Burja. 10. Na Adrijo. Priče;ek akademije ob pol 16. Prostovoljni prispevki v prid Pomladka Rdečega križa. □ Akademijo prirede v soboto, dne 21. t. m. ob 20 v dvorani Prosvetne zveze dijaki mariborskega odseka. Na sporedu so izbrane točke. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Cirilove tiskarne lia Aleksandrovi cesti ter pri dijakih. □ Na posledicah težkih opeklin, ki jih je zadobila pri padcu v lonec z vrelim lugom, je preminula pet-letna Valerija Comelli, hčerka tukajšnjega glasbenega učitelja Comellija. Pokopali jo bodo danes ob 15 na mestnem pokopališču v Pobrežju. Mudsttu si mopomoe t i.uuru sprejme «i slučaj smrti in doživet',.: vse zdrave osebe od l do 90. leta in izplača lo največ M.OOt Din na uodporat1 /ahtevnitp hreznlečrte nristonne izjavo. □ Tečaj za kuhanje s plinom. Z ozironi na bližajoče sc božične praznike, priredi Mestna plinarna jutri, dne 16. t. m., tretje in letos zadnje predavanje o kuhanju s plinom v obednici II. dekliške meščanske šole. Takrat se bode predvajala predvsem špecijalna peka različnega testa, kar bo mariborske gospodinje gotovo zanimalo. Začetek ob 16.30. □ Razpored pridobn ne za davčno 1.1929 je razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami od jutri na prej pa do vštetega 23. t. m. pri tukajšnji davčni upravi. Vsi davčni zavezanci se obvestijo še posebej o ugotovljeni davčni osnovi ler o odmerjenem osnovnem davku. Proli višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v 30 dneh po prejemu dotičnega plačilnega naloga. □ Smrina kosa. Preminula ,ie v starosti 74 let zasebnica Uršula G ril Pogreb danes ob pol 15 na magdalenskem pokopališču v Pobrežju. □ Z motornim čolnom po svetu, "-^oeia sta v Maribor artista Feldgen in Niklasze^vski ter razkazovala čudo prevoznega sredstva: kombinacija motornega kolesa in čolna. Teža potovlneca vozila znaša 1800 kg. pogonsko silo pa proii 'aja nemško D-motorno kolo. Potovanje sc vrši na ta način, da se ob priliki vožnje po vodi motorno kolo odklopi ter spravi v ogrodje čolna. Startala sta 11. okt. 1026 v Kielu ter prepotovala doslej 14 držav: Nemčijo, Švico, Holandsko. Belgijo, Francijo. Španijo, Portugalsko, Maroko, Alžir, Severno Afriko, Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko, Litavsko in Madjarsko. Potovanje po svetu zaključita 1.1931. □ Na meslnem fizikatu se v četrtek, dne 19. t. m., radi čiščenja prostorov ne sprejemajo stranke. □ Kravate kupujte samo v trgovini kravat Vetrinjska ulica 24 kjer dobite najlepše in po tovarniških cenah. □ Došlo! ("'aj nove žoive. Posebno se opozarja tudi nn bogato zalogo obeskov za božično drevo Prvovrstno blago, solidne cene, Jaš in Lcsjak, Maribor. Cerkveni vestnih Frančiškanska cerkev: Danes ob pol petih popoldne je v frančiškanski cerkvi mesečni shod tretje-redne skupščine ljubljanske. Podelil se bo tudi papežev blagoslov, ludi neudje iskreno vabljeni! Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jožefu ima danes ob 11. uri dopol. svoj redni shod. Pred shodom odborova seja. Poizvedovanj$ I Moško rokavico so se našle v veži finančne , direkcije in se dobijo v Zalokarjevi ulici štev. 4. Mariborsko gledališče Nedelja, 15. dec. ob 15: ŽUPAN STILMONDSK1. — Kmečka predstava. Globoko znižane cene. — Ob 20: AVORMSKI OROZAR, Znižane cene. -Kuponi. Ponedeljek, 16. decembra: Zaprto. Torek, 17.decembra: Zaprto. Službene objave LNP j (Iz sej poslovnega odbora 27. 11. in 11. 12. 1929.) Verificirani so igralci: i S pravico nastopanja dne 15. 12.: Za SK Jad-| ran: Paulin Bojan; za SK Ilirija: Kneževič Borislav; | čitan je za SK Dobrna: Bevc Anton. S pravico nastopanja dne 29. 5. 1930 za SK i Železničar: Sinkovič Franc, Pezdiček Viljem; za SK : Svoboda, Ljubljana: Belak Franc. | Ker je bil SK Olimp (Celje) medtem sprejet za rednega člana JNS, je poslovni odbor tud. formalno sprovedel verificiranje naslednjih njegovih igralcev: Hrastnik Adolf, Hajsinger Stanko, Flis Alfred, Janežič Otmar, Gobec Ivan, Gobec Franjo, Holzinger Anton, Karner Ferdo, Kožuh Ivo, Lavrinc Jože Regner Andrej, Trebičnik Ciril, Uršič Anton, Dečman Silvester, Janežič Konrad, Kavčič Avgust, Zorko Franjo, Kohne Franc, deležnik Andrej, Koštomaj Franc. Vsi navedeni igralci imajo pravico takojšnjega nastopanja. Igr. Lešek Simon bo verificiran za SK Olimp, čim uredi obveznosti (vrne opremo itd.) do svojega prejšnjega kluba SK Slovana. — Tajnik II.: Mahkovec 1. r. flr 1 SK Ilirija, nogometna sekcija. Sestava moštev za današnii dve tekmi z SK Jadranom in ŽSK Her-mesom je objavljena v članski knjigi in v garderobi. V giMerobo pridite točno ob 13 oziroma ob 14.15! Igrata se obe tekmi, ako bosta vreme in teren količkaj ugodna. M a n o i i n o^sti belo ema lirano opremo od mastnih madeže« in to brez vsake škode /a opremo. Prppričajte — Doza po Din 8 in 13. -Dobavila in orodnja GInino zostopstv • M<>-nofini« I. SVETEC, Movo m-s o. — V Ljtib-Ijani: Droge rija OREGORIČ, Prešernova ul. Celie -0" Na jutrišnjem prosvetnem večeru se vrši pred predavanjem glasbeni spored, ki ga izvajajo gg. ravnatelj Karel Sunem, Dušan Sancin in V. Schramm. Glasbenemu delu sledi skion-tično predavanje umetnostnega zgodovinarja, urednika »Doma in sveta«, konservatorja g. dr. Franca Steleta iz Ljubljane, ki bo govoril o našem velikem arhitektu Josipu Plečniku, kakor se nam ruzodeva v svojih grandioznih delili doma in na tujem. Tako obeta biti jutrišnji večer eden najlepših ter bo gotovo pritegnil veliko število poslušalcev. Vstopnice se še dobijo v Prosvetnem tajništvu nn Cankarjevi cesti 4, jutri zvečer pa pri vhodu v dvorano Orlovskega doma. .0- Danes ponoldne ob štirih vnrizorijo Krc-kovci v Narodnem domu Finžgarjevo kmečko dramo »Veriga«. Vstopnice se dobijo v Narodnem domu. — Danes teden pa vprizori zopet Gledališka družina Katoliškega prosvetnega društva Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« v spomin 11. smrtnega dne pisatel ja Ivana Cankar ja. © Krasni- stort, prt-griniala zavese, damsuo perilo, elegantno, proti naročilu m po meri ,zds!u;c M Šribar, Celje. Aleksandrova ulica 1 (po'ep Zam-parutti) Pri naročilu perila, zaves itd predčrtanjc zastonj DeSltliehCifSHa (razkuževalna) JirefisSfa za vse svrt'0 proizv«:« tvrdka ^Chemot^chna" družba /. e. z., Ljub ipna, Mestn tru štev. 10 Uva|amo v promet po znižanih cenah 500 komadov Aladin svetilk Aladin namizna svetilka......Din 460"— Aladin viseča svetilka.......Din 560*— vsaku svetilka z angleškim opalnim porcelanastim senčnikom, 2 žarišči, dobavljena brez pristojbine za zavoinino. Pošilja sesamo po povzetju ali predplačilu zneska. Podroben opis pošlje brezplačno Barzei d. ci., Subotica Varujte se ponaredb Naš svetovalec v bolezm sn zdravju je naslov knjigi, ki je bila pred kratkim prevedena na slovenski jezik. Knjigo je spisal dr. med. A. Kunzl, poslovenil jo je dr. Pavel Gu-stinčič, pregledal profesor dr. Brodar v Celju. Založila jo je »Nakladna knjižara M. O. Groh. Draždane, Zagreb. Knjiga obsega pet delov in sicer: I. deb Opis naših zdravilnih rastlin in zelišč. II. del: Bolezni in najbolj preizkušena domača zdravila. III. del: Mati in dete. IV. del Homeopa tija. — V. del: Preiskava seča. Knjiga je trdo vezana in vsebuje poleg 32 tabel v barvnem tisku še okoli 300 ne-barvnih slik. Knjiga se toplo priporoča. Cena knjigi je 400 Din, dobi se pa potom naročila pri zastopnikih, kakor tudi pri g. Ivan Pintc-rič- Podmilščakova cesta 20, Ljubljana VII. Fini gramofon glasnodoneč, k .vček obl ke z 10 ploščami po Vaši zb ri samo um §m« Veilh« roloja raznih ScoSU plošč les gramuionov H tite dn ne^z mudile lo ugodno pr bko, ki traja samo do bož ča. Edino le pri: -Tehnih- Josip »anfai Llubifana. Wh'o$ttcv<> c 20 - v palači fthrožnesa urada - iz društvene*;® žhslienia »Prosv c ta« Dev. Mar. v Polju priredi danes popoldne ob 4 »Živa pokopana«, dramo v petih dejanjih z živo sliko. Sodeluje društvena godba. Vsi prijatelji vljudno vabljeni. — Odbor. Kat. prosvetno društvo v Nazarjili priredi v nedeljo t. j. 15. t. m. petdejanko »Domen«. Začetek točno ob 15 popoldne. — Vsi prijatelji prosvete vljudno vabljeni! Gorje. Kat. bralno društvo v Gorjah priredi v nedeljo 15. dec. ob 4 pop. in naslednjo nedeljo 22. dec. zvečer ob 7 ljudsko igro »Rokovnjači«. Združenje rezervnih oficira i ratnika opozarja svoje člane na določila čl 474 službenih pravil 1. del, katerih so dolžni na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v torek 17. t. m. prisostvovati cerkveni svečanosti, ki bo ob 10 v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Poleg tega so vabljeni člani na večerno zabavo, katera se pričenja ob 21 v kazini. Francoski institut v Ljubljani vabi učence višjih letnikov srednjih šol kakor tudi člane in prijatelje društva na družabni sestanek, ki sc vrši v ne-de jo, dne 15. decembra ob 17 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Ljubljanska frančiškanska prosvetn ima v torek ob 8 zvečer občni zbor. Vsi vljudno vabljeni. — Odbor. Pevsko društvo »Zora« nn Ježici vabi danes ob pol štirih k otvoritvi odra s predstavo: »Stari luhkoživec«. Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani priredi v petek 27. decembra vajeniško preizkušnjo. — Prošnje jc- vlagati do 21.decembra — Odbor. šišenska prosvetn. Nn splošno željo občinstva ponovimo nocoj ob pol 8 krasno poljsko dramo jRekiu. Najvljudneje vabljeni! Gospodarstvo Plenarna s^ta zbom':c

h ponekod ludi niže, ječmen krmilni po 120, rž pa po enaki ceni kakor oves franko nakladalna postaja v Bački. — Pšenični mlevski izdelki so razen inoke ničle skrajno zanemarjeni. Vse krušne moke in otrobi leže v mlinih in se količine gromadijo brez vsakega izgleda na prodajo. Le pšenična mo- ' ka ničla se dobro drži in je je celo prav inalQ na ! ponudbo, ker so mnogi mlini že za dolgo v naprej i i razprodani. Cena za srednje dobro bačko znamko' ! je 310—325 Promet je v splošnem precej popustil, kajti izvoz je padel, domači konzum skoro nič ne kupuje, le kontermin sc krije, kar daje položaju nekoliko ravnovesja. Novi Sad. Koruza bč in sr. 100—102.50, novi gar 102.50—107.50, novi za dec., jan. 105—110, novi ladja Donava za marec 125—135, bč. agr. maj 127.50—132.50. Vse ostalo brez spremembe. — Tendenca nestalna. Promet: 35 v. pšenice, 1 ovsa, 25 koruze, 4 ječmena, 5 moke, 3 otrobov. Budimpešta. Tendenca jelo medla. Pšenica marec 22.72—22.70, zaklj. 22.69—22.70. maj 23.63 do 23.70, zaklj. 23.58—23.59; rž marec 16.05—15.89, zaklj 15.98—16; koruza maj 15.60—15.63, zaklj. 15.61—15.62, tranzit koruza maj 15.02—15.06, zaklj. 15.03—15.05. Kože, usnje in čevlji Položaj na trgu s sirovimi kožami v prošleni tednu se ni v prav posebnem pomenu zboljšal in so cene. tudi ostale kakor popreje. Inozemstvo ne kaže enotne slike v jiogledu cen, tako da se v nekaterih državah opaža zelo velika besa (v Italiji), dočim se je v nekaterih drugih državah kot n. pr. v Češkoslovaški položaj zopet izboljšal. Na zapadu pač vrši največji vpliv Anglija, ki trdo in stalno drži svoje cene, ki pa vsekakor ne pokazujejo ni-kakega dviganja in nobenega padca že od oktobra naprej. Vse to je pripisati bolj notranjim razmeram posameznih držav, dočim se v splošnem more govoriti o približni stabilizaciji cone sirovih kož, ki so po splošnih podatkih dosegle najnižjo točko in se bodo gotovo na tej točki držale precej časa. Veliko nade se polaga na spomladanski posel, od katerega bodo odvisne nadaijne cene. V industrijskih krogih se konstatira in je želja, da bi ta splošni mednarodni položaj ostal naprej na istem ; nivoju, da bi se s tem obdržala normalnost v kalkulacijah in organizaciji prodaje. Vse industrije i so se v Evropi že tem razmeram prilagodile in i inoremo ugotoviti, da so ■■ včasih prostovoljno, včasih pod pritiskom razmer ; vame med seboj v artiklih in sortiinentih uravnale in izognile tako nepotrebni konkurenci. Promet v zadnjem tednu, pa tudi do konca tega leta, ne bo velik, ker tovarne že z ozirom na skorajšnje bilance nočejo imeti prevelikih zalog v sirovinah radi lažjega pregleda in ocenitve lastnih zalog. Cene so v Ljubljani za sirove kože 12—13 Din. bušaki 9—11 i)in. telečje kože 20—22 Din, svinjske kože se plačujejo različno po špekulaciji posameznih nnkupovalcev. Promet svinjskih surovih kož jo. izredno majhen ker nabiralci držo zaloge in špekulirajo na cene od 16—18 Din. Tudi večji mesarji hranijo in solijo svinjske kože ter čakajo ugodnega momenta, da bi j dosegli višjo ceno. Promet v trgovini z gotovim blagom jo bil j prejšnji teden zelo skromen, ker tovarne Izvršujejo le prejšnja naročila, dočim se veliki trgovci vzdržujejo od prevelikih zalog zaradi inventur. Cene blagu so različne )x> izvoru blagu in se krečejo: komore, kruponi 58—04. good. kruponi 78—84. komerc. vratovi 34—38, komerc. averne 26—32 Din Blago od majhnih strojarjev zn 10—15% nižji Boks črni 20—21, rujavi 21-28, ovčine za teksnm čevlje 11—14. svinjine za konfekcijo 22—30 Din Ugotoviti je, da je vprašanje za sandalet lioks z-' intenzivno in dn so cene 14—18 Din za kvadr. Promet v detajlni trgovini s čevlji je zad. voljiv, čeprav bi bilo želeti, da bi bilo več raze ložljivega denarja pri odjemalcih, kar bi pospeši večje nakupovanje. Zaposlitev fnvnrpn pojenju j ker so glavna naročila za božično sezono' izvršen, in preostajajo le naročila zn kraje, kjer prevladujejo pravoslavni, zn katere je božičnim sezona šele začetkom januarji. M. Iv.: Fej, piiančeli! Jutro. Polž čez plauo dirja, hrope kakor vlak. Pa zadere iz močvirja nanj se žaba: Kvak, lej ga, lej ga! Kam pa striček?'.. Polžek vzdiline plah: »Veš; za mano policaj gre; grozno me je strah. Šel v gostilno sem brez cvenka in tam' pil vso noč, a nazadnje brez plačila jo odkuril proč... Hišico mi pride rubit hudi mož nocoj. Zdaj bežim pred njim kot blazen , Jpj, kaj bo z menoj k Žabica ga potolaži: I, kar bo, pa bo! — Bajto ti prodajo, tebe v luknjico zapro .. .c Polžek se ustraši, zdirja kot vihar naprej. Žabica za njim se krega: >Fej, pijanček, fejk Mačeha živela je deklica, ki je imela hudobno mačeho. Ta mačeha je imela hčerko, ki je bila na moč ošabna in uičemurna. Težko in bridko je bilo življenje uboge deklice pri njimji. Nekoč je sedela deklica kraj globokega vodnjaka in pletla nogavico. Po nesreči ji je padel klopčič v vodnjak. Mačeha jc to videla in ozmerjala in nabila ubogo deklico, da je bilo joj. Deklica je vsa v solzah stopila na rob vodnjaka in se hotela spustiti vanj, da bi poiskala izgubljeni klopčič. Mačeha pa jo je v svoji jezi sunila tako močno, da je deklica p^dla v vodnjak. A glej čudo! Namesto v vodo ali na ka-menita tla, je priletela deklica na mehek mah. Vstala je, ozrla se okoli sebe iu videla, da se nahaja v krasnem, čudovito krasnem vrtu. Ker [.a ni bilo živo duše naokoli, je poslalo deklici tako tesno pri srcu, da je začela glasno plakati in tarnati: ;Joj, joj. kaj bom sirota tukaj sama počela! v Pa je zašumelo v vejah hruškinega drevesa : . Zakaj plakaš, deklica?« Deklica je odgovorila hruški: »Kako bi ne plakala, moj Bog, ko imam tako hudobno mačeho.« Hruški se je uboga deklica zasmilila iu dejala je: »Nastavi predpasnik, dala ti bom nekaj zrelih, sladkih hrušk.« Deklica se je lepo zahvalila dobri tetivi hruški za dar in odšla naprej. Pa je zašumelo v vejah nizke slive: »Zakaj plakaš deklica?« Deklica je potožila: »Kako ue bi plakala, moj Bog, ko imam tako hudobno mačeho.« Slivi se je uboga deklica zasmilila in dala ji je polno košarico najlepših sliv. Tudi ostala drevesa so siroto bogato nagradila s sočnimi sadeži. Čez nekaj časa je deklica prispela do zlatega gradu. In je tarnala in plakala kar naprej: Joj, joj, kam naj se sirota obrnem?« Pa je pogledala z okna zlatega gradu lepa, čudovito lepa gospa in pobarala: »Zakaj plakaš, deklica?« Deklica je potožila: »Kako ne bi plakala, moj Bog, ko imam tako hudobno mačeho.« Lepi gospe se je uboga deklica zasmilila in dejala je: »Ves kaj? Ostani čez noč pri meni. Toda najprej mi povej: ali bi hotela jesti pri mucu in kužu, ali pri graščaku in njegovi gospe?«" Deklica je bila navajena skromnosti in ponižno je odgovorila: »Nočem biti nikomur v nadlego; dobro bo zame tudi pri nuicu in kužu.« Lepi gospe je na moč ugajala dekličina skromnost iu povabila jo je v grad. In ni deklica jedla z mucem in kužem skupaj; sedela jo z graščakom in njegovo gospo skupaj pri bogato obloženi mizi in se gostila kakor še nikoli. Zvečer jo je pobarala lepa gospa: - Kje bi hotela spati: pri mucu in kužu, ali v srebrni postelji pri meni?« Deklica je pohlevno odgovorila: : Dobro bo zame tudi pri mucu in kužu.« In je spala potem v srebrni postelji z lepo gospo skupaj. Ko je sinilo jutro, jo je pobarala gospa: »Ali bi se rajši peljala domov ua navadnem vozu, ali v zlati kočiji?« Deklica je skromno dejala: nn vnetem voz 'e zame siroto, ^relc*) " In se je peljala potem domov v zlati kočiji na moč gosposko in imenitno. In jc postala bogata, da nikoli leg« Hudobna mačeha je z zavistjo in mržnjo gledala dekličino bogastvo in srečo. Dejala je nekega dne svoji ošabni, ničemurni hčerki: Poslušaj me, Ančka, srček moj zlati! Pojdi še ti k vodnjaku in vrzi klopčič vanj. Če je pastorka dobila toliko srebra in zlata tam doli, ga boš ti, luasotica moja, še mnogo več. Hej, tebe bodo gotovo kar tri zlate kočije pripeljale nazaj!« Ančka jo je ubogala. Šla je k vodnjaku, vrgla klopčič vanj iu nato še sama skočila v črno globočiuo. In se je prav tako kot njena polsestra znašla sredi krasnega, čudovito krasnega vrta. Stopila je k hruški iu ji oblastno zapove-dala: »Daj mi košarico hrušk! Hruška pa je molčala, dvignila veje visoko v zrak — in Ančka je zaman čakala, da ji nasilje sočnih hrušk v košarico. Tudi oslala drevesa niso hotela prevzetni deklici dati ničesar. Dospela je do zlatega gradu. Lepa gospa je slonela na oknu in zaklicali Ančki: -Odkod, deklica in kam, iu kaj ti želi srce?« V grad bi hotela in z graščakom in njegovo gospo bi skupaj pri mizi jesti želela; na srebrni postelji bi rada spala in v zlati kočiji bi se rada domov peljala.« Graščakinji se je pomračilo čelo. Odredila je, da je oblastna deklica jedla skupaj z mucem in kužem. To je bila huda kazen za prevzetno Ančko! Nato jo je pobarala i epa graščakinja :• Kje bi rajši spala, deklica: na dvom poleg muca in psa, ali v srebrni postelji pri meni?- V srebrni postelji, kakopak !> je zahtevala Ančka. Za kazen pa je morala spati ua dvom poleg muca in kuža ... Ko je sinilo jutro, jo je pobarala lopa gospa: Ali bi se rajši peljala domov na navadnem vozu. aii v zlati kočiji?« V zlati kočiji seveda!: je zahtevala Ančka. Za kazen p« so je morala peljali domov na navadnem vozu... Kaj je dejala mati, ko je videla svojo hčerko všo umazano in osramočeno na grdem, strašno ropotajočem vozu vračati se domov, ne vem, ker se tega stric Blažon, ki mi je lo zgodbo pripovedoval, več ne spominja ... Sfrtčkov holtček Koi'čfcčirji p:še:o, kako je bilo pri njih no Miklavžev večer. 1. Dragi striček! Ker želiš, da Ti povemo, mi Tvoji mali, kako je bilo pri nas s parkeljnom. Ti pišem to-le: Oba sta prišla, sv. Miklavž in parkelj Ker sem bila, vsaj mis'im tako, pridna in sem znala moliti, sem bila obdarovana od sv. Miklavža s sladkorčki, čokolado, jabolki iu slivami. Šibe nisem dobila ... H koncu Te še vprašam, če je sv. Miklavž morda pustil pri Tebi kako lepo knjižico, ko se jo vračal v nebesa? (Pustil je. pusti), draga moja, sv. Miklavž mnogo lepih knjig pri meni, a zapovedal je, da si morajo taiste moji kotič-karji posebej zaslužiti. Kdor izmed Vas mi ho pošiljal na stavljena vprašanja najboljše odgovore — listi jih bo dobival za nagrado. Potrpi torej dotlej, draga moja! Če si bistre glave, Ti lepa knjižica ue uide. — Kotičkov striček.) Te iskreno pozdravlja Anica Vogrinc, učenka II. n razr v Kapelah pri Brežicah. Dragi striček! Ni me parkelj odnesel, ne boj se. Veš, čeprav si lepo oblečen, ko si v mestu, boš vseeno gotovo sprejel tudi pisemce, ki Ti ga pošiljam jaz, ki sem pri starem očetu in stari materi na deželi. Kaj Tebe res ni parkelj vzel, kakor si pisal? Čeprav Te ue poznam, Te vseeno prosim, da mi napišeš kako povestico. Veš. jaz se pridno učim, da me ima tudi gospod učitelj rad, zato sem prepričana, (la me boš (udi Ti obdaril s kako lepo povestico. (Veš. da Ti te želje ne bom odrekel, draga moja. Torej poslušaj! Napisal bom nalašč zato prelepo storijo, ki bo objavljena v prihodnji številki »Slovenca.::. Da boš pa vedela, kalem povestica je moja, se bom podpisal, kakor se podpišem zdajle: Kotičkov striček.) Te najlepše pozdravlja Milka Škof, * učenka 11. a razr. v Kapelah. Količkov striček! Pri nas letos ni bilo uič razgrajanja in rožljanja, ker ui prišel parkelj z zakrivljenimi rozicki In >: rdečim jezičkom. Tuui »v. Miklavža ni bilo, ker ne pride k nam vsako leto. Morda ga zalo ni bilo k nam, ker stanujemo pri gozdu, pa še čez jarke bi moral iti, če bi hotel Spisal Mirko Kunčič. 177. Ponatis prepovedan. ilustriral J. P. Čarovnica ga je udarila s palico čaralko po gobcu — 111 pes se je spremenil v krotko jagnje. k nam. Golovo se je vsega lega ustrašil, zalo ga ni bilo ... Lep pa je sv. Miklavž, kadar pride. Lepo belo brado ima, veliko belo kapo z zlatim križem, pa lep bel plašč in palico, zgoraj lepo zakrivljeno. Toda čeprav ni bilo radodarnega nebeškega gosta k nam, ni pozabil na nas. Pustil je za pridne učence darila v šoli. Vseeno bi pa želel, da bi prihodnje leto tudi na doni prišel. (Daj Beg, da bo Tvoja prošnja uslišana, dragi Francek. Vesel bi bil lega tudi jaz — Kotičkov striček.) Te pozdravlja vdani Francek Hotko, učenec II. a razr. v Kapelah. 4. Ljubi, čeprav nepoznani striček! Tudi pri meni je bil sv. Miklavž in mi je marsikaj prinesel. A zdaj, ko Te prvikrat pozdravljam, Ti javljam, da me parkelj ni nič prestrašil in da sem lepo zdrava, tako, da se nikar preveč ne boj za nas, saj imaš že s po-vesjticami ui lepimi slikami dovolj dela. Eno pa Te prosim! Če se bo o božiču Jezušček kaj pri Tebi oglasil, mu povej, da bom pridna in da ga zelo rada imam in da ga prosim, naj mi prinese kao iepo knjigo, v kateri bo lepa povesi. Veš, lako povest bi želela, kot je ona lepa o siromačku Jokcu. Povej mi no, striček, aii bo Jokec nazadnje našel svojo mamico in svojega očka? (Tega mi ni treba še posebej praviti, draga moja, ker to prav lahko sama izveš. Pre-čitaj današnje nadaljevanje povesti o Najden-čku Jokcu — in vedela boš vse in zadovoljna bos! — Kotičkov striček.) Še enkrat, dragi striček: Ne pozabi sporočiti Jezuščku, kar sem Te prosila. (Če se bo Jezušček pri meni og'asil — seve, poleni mu bom na vsak način sporočil Tvojo željo iu ga še sam prosil, naj Ti ustreže. — Kot. striček.) Prav lepo Te pozdravlja Pepca Škvarč, učenka II. a razr. v Kapelah. 170. Tistega smešnega možica, lu je takrat razbijal po bobnu in kričal: "Očka, mati. stric in boter — noter, noter, noter, noterl« ni bilo doma. Odšel je bil — k sežiganju čarovnice. Šotor je stražil velik, hud pes. Ko sta se mu Jokec in čarovnica približala za korak, je grozeče renčal in jima besno planil naproti. Mož-pesjan in žena-kača sta tiho in žalostna, kakor vedno, čepela vsak v svoji kletki. »la dva uaj bi mi bila očka in mamica?« se je na moč čudil Jokec iu kar ni mogel verjeli ... 180. Čarovnica pa je brez besede odprla vrata obeh Metk in s palico čaralko zapored narahlo oplazila moža-pesjanu in ženo-kačO po telesu. 181. ' In čudo čudovito: pred zavzetim Jokcem sta mahoma stala gospod in go>pa v dragocenih kraljevskih oblačilih, plemenita in lepa, kakor sam božji sen Čarovnica Grdo-gleda pa se je spremenili' v belega laboda: mogočno je razpela košate peroti in odjadrala zlatemu solncu naproti... vi v Moško sukno za obleke in zimske suknie: volneno, baržun. oliš za obUk« in plašče, Ciepp de chine v raznih barvah za obleke platno, celir, oblačilni in perilni barht moške srajce samoveznice ovratnike, dežnike, rokavice nogavice, žepne rute, pletenine, snežke, copate i, I, d. - Znižane cene! Za obilen obisk sc priporoča ALOJZ DROFENIK GLAVNI TRG 9 CFI JE GI.AVNJ TRG 9 Zajamčeno samo prvovrstno blago! Oglejte si pred nakupom cene! &OSPOHHRSKH ZVEZII U LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste stsnefnfh srnolr. Tomaževo žlindro, rudninski in kostni -uiperfosfai. kalijevo sol čilski soliter apnem dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal. nadalje vseh vrst porHana cenuma !3ogato zaloga šprcerl sbega in taolnnšistaega biara, vse vrste m'eDsft jj?&* CSiKi5k» Ssoffl , jjjrERiBtj i/ domačih iu ujih rudnikov bukeoa $rua Čitat elj em ,,Slovenca" za nedeljo Giarmino Omero Gallo: Pokora Do svojega petnajstega leta je morala Grazia beračiti. Po smrti svoje matere pa je ona prevzela »obrt:. To se pravi: za malo denarja je prala perilo samskih gospodov. Nekega dne v aprilu pa je izginila. Opazili so to šele dva tedna potem, ko je izginila. Grazia se je s svojimi majhnimi prihranki odpeljala v Rim, da si najde delo v tovarni ali pa kot služkinja. Po treh letih se je Grazia vrnila. Kakor mnogo drugih deklet, ki so prišle revne in mlade v prestolico, je tudi ona imela . srečo in postala zakonska žena bogatega, toda ne več mladega moža. Po ulicah, po katerih je hodila nekoč čisto razcapana, lačna in proseča miloščine, je sedaj hodila mirna in elegantna, ko vsaka druga tujka, ki je ravnokar dospela z vlakom iz Rima; malo sicer bleda, morda vsled utrujenosti od vožnje, toda zelo lepa. Grazia je potrkala na vrata samostana pri Sv. Srcu Jezusovem, ki je v svojih zidih skrbel za otroke usmiljenja, za otroke, ki so bili od vseh in od nikogar. Grazia je spoznala sestro na porti. »Sestra Marija, je vprašala veselo. »Da, sestra Marija,< je odgovorila nuna in napravila poklon elegantni dami. Grazia je prosila za razgovor z opatico iu sestra jo je peljala k refektoriju po temnem vrtu, ki je s svojimi ozkimi in visokimi gredami spominjal na pokopališče brez križev in bil poln žalostnih in nedišečih pasionskih cvetlic. Tudi opatica je bila še ista. Grazia je spoštljivo pozdravila. »Kaj želi dama?« ■Enega teh nesrečnih otrok bi vzela k sebi, častitljiva mati, : je dejala Grazia in njen glas se je komaj vidno tresel. Opatica jo je premerila z dolgim in jasnim pogledom. Obleka tujke je bila draga, čeprav priprosta. Pod gostim pajčolanom, brez kate-tega ni smel nihče prestopiti Srca Jezusovega samostana, so se iskrile, lenme globoke oči. Opatica jo je povabila z migom roke, da ji sledi. Po dolgem hodniku so šli skozi tri ali štiri sobe. Ko so se odprla Mata neke dvorane, so zaslišali pritajen jok iu tiho pelje. Grazia bi se najraje ustavila pri vratih in rekla: »Moralo je biti v neki aprilski noči... Na stopnicah kapele Sv. Donate je ležalo ... Deček je bil... Več ne vem . . Niti tega ne vem, če je bil črn ali plavolas... Toda moj otrok je bil... moje dete, ali razumete to? Toda opatica ni mogla razumeti jezika hjeuega srcu. Molče stav vstopili. V belih posteljah, drobne pesti stisnjene k obrazu, so ležali novorojenčki in spali. Starejši otroci, eno- in dveletni, so sedeli v posteljah in se igrali. Obrazki so bili ozki in bledi. Grazia je gledala iskaje od enega do drugega. Iskala je kako znamenje, samo majčkeno znamenje, ki bi ji moglo odkriti kaj več. Zaman. Pričela je dvomiti. Ali je bil njen otrok sploh še živ? Opatica je pri vsaki postelji povedala zgodbo otroka: najdeno tega in tega dne. bilo bolno od tega do tega dne, je veselega ali žalostnega značaja; pri sirotah je povedala stan iu ime roditeljev. »To dete je staro tri mesece,« je razlagala, je deklica. V prvih jutranjih urah so jo privedli. Ponoči je bilo izstavljeno. Morda vsled bede in iz obupa. Niso vse slabe. Samo nesrečne... Kdo od nas je brez greha?« Opatica se je prekrižala. Grazia ni mogla več prenesti molka. »Kje so našli otroka?« je vprašala, da bi opatica še kaj več povedala. »Na stopnicah kapele Sv. Donate. • Grazia je vsa zatrepetala. »To je znak nbes,« si je mislila. Ves svoj pogum je Zbrala in vprašala nenadoma in hlastno: »Ali imate tudi triletne otroke.« »Ne. Nič več. Imeli smo dva triletna. Dva dečka...« Grazia je mislila, da izgubi zavest, tako vroče in obenem tesno ji je bilo pri srcu. »Toda enega je poklical k sebi Gospod, drugi pa je prišel k premožnim ljudem, ki so ga vzeli za svojega.« Grazia se je naslonila na nizko ograjo posteljice. Z vsemi silami se je skušala premagati. Najraje bi kričala in vprašala, kam je prišel deček. Toda iz strahu, da se ne izda, je molčala. Opatica je stopila k naslednji posteljici. »In to je najbednejše dete od vseh naših otrok,« je dejala tiho. »Deček je, štiri mesece star, toda slep.« Opatica je opazila, da se tujka joče. »Ali tako zelo sočuvstvuje s tem otro-ftom?« se je vprašala opatica in čutila ž njo. Grazia je vzela otroka iz posteljice in pritisnila njegov obrazek na svoje lice. Nerodno co zagrabile drobne rokce v njene lase in njene solze so kapale na za vedno zaprte oči. »Častita mati, pustite mi tega otroka! Dala mu bom svoje ime. Ker je bila Grazia odločena, da ne da otroka več iz rok, so bile najnujnejše formalnosti hitro urejene in ker je vsled izvolitve slepega otroka opatica Grazii popolnoma zaupala, so ji pustili otroka, še predno so bile dovršene sodnijske formalnosti. Opatica je spremila Grazio do samostanskih vrat vrat a rim pa jo poklicala voz. Nn-krat se je' po vsem samostanu razvedelo, da je Ob zatonu carske Rusije Senca Rasputina Ana Aleksandrovna Virubova. Vselej, kadar se je v Rusiji govorilo o Rasputinu, se je imenovalo tudi ime Virubove. Pri tem pa je dostikrat Virubova še slabše odrezala, ko sam Rasputin. Kar je sploh možnih slabih lastnosti in napak, vse so sc pripisovale Virubovi in mnogi so cclo govorili, da je bila Virubova oni demon, ki jc bila kriva, da je prišel Rasputin do tako velikega in usodnega upliva. Zato ni bila Virubova v Rusiji nič manj osovražena, ko Rasputin, če ne šc bolj. Rasputin jc bil na vse zadnje le priprost menih, kateremu sc je vsled njegove priprostosti moglo marsikaj oprostiti. Virubova pa je bila žena z dvora, kateri ni bilo mogoče oprostiti nobene malenkosti, ki je veljala za široke sloje kot pravi primer vse pokvarjenosti ruskega dvora. Kakor pa se jc mogel že prepričati naš bravee, sc jc moglo carski rodbini očitati marsikaj, toda pokvarjenosti gotovo nc, ker jc bilo vse carsko rodbinsko življenje naravnost vzgledno. Ravno tako pa so bile brez vsake podlage vse slabe vesti o Virubovi, kajti skromna in ponižna je bila Virubova in celo njene »intrige so bile samo prizadevanja zveste žene, da čim bolje služi onim, ki jih jc iz vsega srca vzljubila. Ana Alcksandrovna jc bila lici cesarskega pisarniškega ravnatelja Tanejcva, nad vse plemenitega in vestnega moža, ki je slovel tudi kot dober komponist. Ko je zbolela knje-ginja Orbeljani, ic prišla Ana Aleksandrovna kot 23-letno dekle na dvor. Na vsakem izletu na Finsko se jc Virubova s svojo pazljivostjo tako priljubila carici, da jc ta vsa srečna vzkliknila: Hvala Bogu, da mi jc vendar enkrat poslal zvesto prijateljico.« Od tedaj jc postala Ana Aleksandrovna intimna prijateljica caricc in posrečilo sc ji jc, da jc kot edina oseba prodrla železni obroč, ki jc ločil carsko rodbino od zunanjega sveta. Žena, čisto posebnega značaja, jc bila Ana Aleksandrovna, ki jc izvrstno spadal v idilično življenje v Carskem selu. V trumi dvorja-nikov in dvornih dam, ki so poznali le eno skrb, kako bi sc čini bolj okoristili od carjeve milosti, ni Ana Aleksandrovna nikdar iskala osebnih koristi. Niti čina, niti posebnega položaja ni imela na dvoru in podporo, ki jo je dajala carica Ani, je bila tako neznatna, da je mogla od nje Virubova komaj skromno živeti. S komurkoli jc prišla carska dvojica v dotik, vedno jc morala spoznali, da ima opraviti lc z ljudmi, ki hočejo od nje kakšno ugodnost. Samo Ana Virubova ni imela nikdar noben.: prošnje, ker ona je poznala samo eno željo, da čim bolj udano služi carski rodbini. V tem pa jc tudi vsa tajnost velikega upliva Virubove. Carica, ki je vedela, da ne išče Virubova nobenih koristi, sc jc njej tudi zaupala in rada poslušala njene nasvete, ki so vsi prihajali iz ljubečega srca. Včasih ji je morala carica naravnost vsiliti kako novo obleko in po pravici piše nekdanji francoski poslanik na ruskem dvoru Paleologue, da še nikdar ni bilo na dvoru ljubljenca, ki jc izgledal tako skromno, ko Virubova. Hiša Virubove. Ana Aleksandrovna je bila precej korpu-lentna žena, goste lase, močan tilnik, nemalc ustnice in velike, zelo velike in jasne oči. Poročena je bila z mornariškim oficirjem Virubo-vim, toda le kratek čas, ker je bil zakon zelo nesrečen. Virubov je bil težko živčno bolan in dobival jc zelo pogoste napade besnosti in zato je bilo življenje z njim nemogoče. Po njeni ločitvi z Virubovim je živela Ana v majhni in skromni hiši, nedaleč od Carskega sela. Skoraj vsak dan jo je carska rodbina obiskala in hišica Virubove jc postala carski rodbini skoraj najljubše bivališče, ker tu ni bilo ne dvome etikete, ne nobenih drugih sitnosti Hišica jc bila zelo preprosta in ni imela nobenih temeljev, vsled česar je bilo v njej pozimi silno mraz. Če jc carska dvojica zvečer obiskala Virubovo, je prinesla carica navadno s seboj slaščicc in sadje, car pa steklenico cherry-brandy-ja. Nato so se vscdli vsi k mizi, po zimi pa vedno tako, da ni imel nihče nog na tleh, ker so bila tla premrzla. V svojih spominih pravi Virubova, da ji jc nekoč car smeje dejal, da je pri njej že skoraj vse nune pri odhodu Grazio. Svečana veselost je zajela vse. Voz je oddrdral, samostanska vrata so se najbolj ubogo dete našlo svojo drugo mater zaprla. Ena krivda je bila poravnana, ena in še predno je Grazia vstopila v voz, so bile i majhna sreča pa se je pričela. tako mrzlo, da odhaja od nje ves premražen in da se more ogreti le v topli kopelji. Vse to skromno življenje Virubove pa je zlasti ugajalo carski dvojici, ki je spoznala, da ii je Virubova v resnici čisto nesebično udana. Ostali dvor. Eden najsijajnejših dvorov v Evropi je bil svoje dni ruski carski dvor. Ze pod Elizabeto jc zaslovel ruski carski dvor po svojih sijajnih prireditvah, še boli pod carico Jcka-terino II. A tudi šc popreje jc bilo življenje na ruskem dvoru vedno nad vse sijajno. Diplomati v svojih zlatih uniformah, oficirji v svojih pisanih in razkošnih oblekah, veliki knezi in velike knjeginje, rusko plemstvo in plemkinjc z dragulji, kakor jih ni bilo videti nikjer na svetu, bogataši in velikaši iz vse prostrane Rusije, vse to se jc zbiralo na dvoru, da sc pokloni svojemu carju. Bil je to veliki svet, ki jc poznal vse prednosti civilizirane in kulturne Evrope ter barbarske Azije. Iz vse tc razkošne množice pa se je dvigal car, kot ona sila, kateri jc služil ves ta sijajni veliki svet. Tej sili se čim bolj približati in si priboriti njeno naklonjenost, je bil cilj vse tc bogate družbe. In za ta cilj so se vodile intrige in delale spletke, a vse v fini in uglajeni formi, da se na površje ni prikazala niti senca boja. Vsa ruska visoka družba jc bila zbrana na dvoru in car jc imel tako vedno priliko, da jc spoznaval ljudi in si izbiral sposobnejše ter jih postavljal na odgovorno mesto. Toda žc pod Aleksandrom III jc sijajna slika dvora zelo obledela. Aleksander III jc živel navadno v Gatčinu ali pa na Krimu in sijajni Zimski dvorec se jc vedno bolj praznil. Ko pa jc zavladal Nikolaj II., so se vrata Zimskega dvorca zaprla skoraj za vedno. Car jc sovražil ves ta tuji veliki svet in ni maral teh gladkih dvornih ljudi, ki so ga vedno nadlegovali s prošnjami, in ki so bili pripravljeni zapustiti ga v prvem hipu. Šc manj pa jc mogla trpeti carica te z dragulji obsutc ruske plemkinjc. Za njo so bile vse tc dame samo hinavke, ki so jo za njenim hrbtom vedno obrckovalc in vsako njeno napako povečale in jo nesle v svet. Tako sc jc dvorna družba vedno manjšala in ostalo je lc par izvoljencev. Car se je zaprl od sveta, a obenem jc zapodil od sebe tudi resnico. Rusija jc preživljala težke čase in zato so bile večinoma vse vesti neprijetne. Car pa neprijetnih vesti ni hotel slišati, ker je hotel na vsak način imeti okoli sebe le idilo, prijetno in mehko idilo. Zato tudi njegovi redki izvoljenci niso smeli govoriti resnice. Samo prijetne stvari so morali naznanjati carju in vedno je moral biti njihov obraz vesel. Tiho po prstih so hodili, ker car tudi ni maral nobenega šuma in govorili same neznatne stvari, kakor da bi sc vsa Rusija zabavala v enaki idili ko car. Med temi redkimi izvoljenci jc zavzemal prvo mesto stari grof Frederiks. Izhajal je iz stare baltiške rodbine ter postal vsled svojih finih manir, dobrega poznavanja dvorne etikete in svojega takta minister dvora. Njegova dolžnost je bila, da jc urejeval vse privatne zadeve carja, določal apanažo carskim sorodnikom in skrbel, da razni škandali velikih knezov niso prišli v javnost. Zato je vedel tudi za vse tajnosti carske hiše in carska rodbina mu jih je iz srca zaupala, ker ga jc imela rada. Bil je za njo »Our old man , ki jc sincl reči carski rodbini tudi mes enfants . Ni pa bil Frederiks nobena duševna veličina, na stara leta pa je postal šc silno pozab-ljiv, da jc postal naravnost smešen. Cela kopica anekdot jc krožila o njem in njegovi pozabljivosti. Nekoč jc bil pri njem knez Orlov in mu poročal. Nakrat prekine Frederiks njegovo poročilo in ga vpraša: Kaj mislite, dragi knez, ali sem se danes obril.« Knez Orlov je odgovoril, da nc ve in nadaljeval svoje poročilo. Frederiks pa ga zopet prekine iu mu reče: Oprostite mi, dragi knez, toda jaz mislim, da sc danes res šc nisem obril.« Orlov mu je tedaj dejal, da naj vpraša svojega komornika. Ko je ta prišel in dejal, da sc jc Frederiks že obril, vseeno ni bil Frederiks prepričan. »Toda meni se vseeno zdi, da še nisem obrit in zato grem k brivcu.« In zaukazal jc zapreči in se odpeljal k brivcu. V vozu pa je zaspal in voznik se ga ni upal zbuditi, temveč ga jc neobritega pripeljal nazaj na dvor. In ta mož je bil prvi svetovalec carja in skoraj najmogočnejši mož v Rusiji. Ker pa tudi Frederiks ni dosti zaupal dvorskim ruskim ljudem, je spravil na dvor vse polno baltiških ple-mičev, ki so šc bolj odtujili carja od ruskega naroda. Carica jc bila Nemka, baltiški plemiči j so bili Nemci, ni čuda, če je ves ruski narod govoril lc o nemški stranki na dvoru, ki vlada nad Rusijo. Poleg Frcdcriksa jc spadal v krog intimnih carjcvih zaupnikov šc komandant dvorskih straž Vojejkov. Bil jc svak grofa Frcdcriksa in j v začetku ga car ni maral, počasi pa jc znal I Frederiks pridobiti carja zanj. Od carjevih osebnih pobočnikov si je pri-! dobil precejšen upliv admiral Nilov, velik pri- Ne ustrašite še tako velikega pranja, kajti Schichtov RADION bo namesto Vas oskrbel polovico dela. Način je zelo enostaven in udoben: 1. Običajno namakanje preko noči. 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti. Poskusite samo enkrat in uverili se bodete, da Vam nobena stvar ne pripomore do tako lepega perila kot jatelj vina in tudi velik surovež. Ponašal se jc s tem, da je vsakomur zalučal v obraz svoje mnenje in tudi carju. To pa ni bilo čisto res, ker prave resnice sc tudi Nilov ni upal povedati carju. Mnogo so prišli v dotik s carjem šc vsi (hugi pobočniki, toda upliva niso imeli posebnega. Kakor so sami govorili, je bila njih naloga samo to, da so vršili samo njim odmerjeni posel. Tako je eden odpiral vrata«, drugi je bil za to tu, da igra s carjem šah, tretji jc bil za tenis itd. Vsi ti pobočniki pa so bili vrhu tega še zelo slabo plačani in kdor ni bil od doma bogat, ta sploh ni mogel shajati. Posledica tega jc bila, da so špekulirali in na vse načine skušali izvleči dobiček iz svojega položaja. Tako so nezdrave razmere na dvoru povzročile tudi korupcijo. Tako jc bil dvor čisto odrezan od sveta in nikogar ni bilo, ki bi skrbel za vez med carjem in ruskim narodom, ker tudi ministri so lc težko prodrli do carja in čc so bili sprejeti v avdijenco, sc jc ta omejila lc na najnujnejše, strogo uradne zadeve. Ni čuda, čc je nekoč vzkliknil zunanji minister Sazonov: Za obupati je! Počasi jc nastal okoli carskc dvojico prazen prostor. Nihče ne pride več v bližino carja. Oficijelna poročila so edin glas iz sveta, ki prodre clo carja.< Ta stroga ločenost carskega dvora od sveta pa jc povzročila še drugo težko posledico. Ker visoka ruska družba ni mogla več na dvdr, se je zatekla v razne majhne salone. Ko se je ta družba zbirala šc na dvoru, jc bilo tudi samozavestna in ponosna, ker je bila ona tvorila sijaj carskega dvora. Takrat so sc vršile tudi vse intrige le za večje stvari in državna vprašanja so igrala posebno vlogo. Ko pa | sc je ta družba zbirala v salonih, je kar samo-i pesebi padci tudi njen nivo in čim manjši je j bil salon, tem neznatnejše stvari so tudi že povzročile intrige. Preje jc bila vsa ta družba v živi zvezi s carjem, sedaj pa je bila od njega čisto ločena. Kajti razven najožjih carjcvih zaupnikov ni mogel nihče prodreti skozi oni prazni prostor okoli carja. Le še dvorno uslužbcn-stvo je prišlo včasih vsled svoje službe v dotik s carjem in naenkrat je vsled tega dobilo vse dvorsko uslužbenstvo neverjeten upliv. Por-tirji, kočijaži, sluge so naenkrat postali politične osebnosti in skoraj je prišlo tako daleč, da se jc visoka ruska družba pulila za naklonjenost teh slug. Vsak salon je skušal imeti saj z enim dvorskim uslužbencem dobre odnošaje, ker z njim je prišel v zvezo s carjem, pa čeprav v še tako rahlo. Veljava ljudi sc jc naravnost presojala po zvezah, ki so jih imeli z dvorskimi uslužbenci. Ta odvisnost visoke družbe od portirjev in slug jc naravno povzročila, da jc postala tudi politika te družbe precej portirska, ki jc poznala samo cn cilj, izvleči za sebe čim večjo korist. Nivo ruske družbe je silno padel, čas pa je baš sedaj zahteval od visoke družbe, da jc na višini položaja. Samo v tem slučaju je bilo mogoče preprečiti revolucijo, ki jc vedno močneje trkala na vrata. Ali, kje jc bil mož, ki bi mogel to storiti? Kje jc bil naslednik Stolipina? (Dalje prihodnjo nedeljo.) Din 33*50 v m Iraie _____________ poslovnm adresarjem Jugoslavije. Zaloga «c manjša, naročite čitnpreje, lani tfa ni motflo več sto kupccv dobiti že koncem leta. - DR. ČERNE, Mlklolltevo ceila 6. LJUBLJANA. Wilhelm Lichtenberg: Vsak teden tri dovtipe Vendar je prišla odrešilna ponudba. Oddaljen znanec m je vtepel v glavo, da mora izdajati šaljiv list. Da tako odpomore nujni po-irebi. Tako-le mi je govoril: Poslušajte me, moj ljubi! Vi vendar tako rekoč živite od humorja. Nastavim vas, da mi vsak teden za zmeren honorar napišete za moj list tri dovtipe.« Trije dovtipi, razdeljeni ua ves teden — prava malenkost! Se more storiti in se je tudi ->torilo. Pogodbo je Vila čisto pravilno narejena in jaz sera takoj pričel delati, da so mi dovtipi padali v glavo. Mnogo dovtipov mi jc* padlo na pamet. Prvič mi povedo ljudje zelo mnogo porednih dovtipov in potem živim, ko že rečeno, od božjega humorja. Samo časopisom še nisem nikdar pošiljal dolipov. Če mi bo kaj padlo v glavo, potem bo to irodejanska veseloigra ali pa moderen nravstveni roman. To namreč tudi gre. Svoje domisleke je treba samo uravnati po potrebi. Seveda pa je imela zadeva tudi svojo nerodno plat — kajti mojih veseloiger niso igrali z veseljem, moji romani pa so obležali v predalih založnikov. Tu pa se jc obetala odrešitev. Ti trije dovtipi na teden pa so morali biti natiskani — vsaj je pogodba zahtevala to in poleg tega je bil razprodajalec dovtipov moj oddaljen sorodnik. Torej pričnimo! Morda bi takole: V torek, četrtek in soboto po en dovtip! Takoj sem to tudi zapisal v svoj koledar. In sedaj bo šlo v redu. Če na primer v četrtek vsta-nem, potem se hitro umijem, spijem hitro svojo kavo in potem napravim naglo svoj dovtip. Mogel bi sedaj na široko povedati, kako se mi je godilo pri tej fabrični izdelavi dovtipov. Toda na j povem le na kratko. Zavoljo ljube originalnosti — bom poanto izpustil — in pričel takoj od začetka. Ni šlo. Jaz sem vendar, kakor sem ponovno poudaril, glava, ki si vedno izmisli nekaj smešnega. Upal bi si sprejeti vsako stavo, da se bo iz mojih ust zabliskaj vsako uro en dovtip. Krivda je torej bila očividno na pogodbi. Morda bi vendar bilo bolje, da se takih pogodb ne bi sklepalo. Torej v torek ni šlo, čeprav je bilo zapisano v koledarju, da mora priti danes dovtip. Treba je vendar bilo zateči se k brezdovtipni sredi. Toda v sredo tudi ni šlo. Se pač že od vsega začetka nisem pripravil za ta dan. V četrtek naj bi bila že dva dovtipa. Tudi to je bilo mogoče. Po zajtrku prvi. po kosilu drugi dovtip in vse — v redu. Baš ta četrtek pa se me je prijelo elegično razpoloženje. Na um mi je prišla brična pesem, štiridejanska tragedija in esej o solzi v humorju — toda tudi pri največjem naporu niti en sam, še tako majhen dovtipek. Počasi sem začel obupavali. Pri vseh krvavih in jetrnih klobasah! Trije dovtipi na teden morajo vendar pasti v glavo pisatelju, ki je že v literarni zgodovini! V torek, četrtek in soboto! Ko je vrhu vsega še en dan odmora vmes. En dan se človek zbira, drug dan pa človek od-dovtipi svojo nalogo. Pa je! Kaj treba torej še dosti naokoli govoriti, bistroumen bralec je že itak sam uganil — da mi namreč v soboto tudi nič ni podlo v glavo. V ponedeljek pa je bil zadnji dan, ko sem inoral dovtipe že izročiti. Z mojimi tremi dovtipi so računali, bili so naravnost na nje navezani! Ostala je še nedelja, jasno je bilo. da se na božjo iskrico ne smem zanesti. Treba je bilo ogenj podkuriti. Kako se že prav za prav naredi dovtip? Lessing je nekoč v resnici spisal dramartugijo in s tem vsakomur omogočil, da spiše dramo po vseh pravilih umetnosti. Sedaj vsaj vemo, kako se naredi. Dovtipologijo pa nam je Roda Roda ostal še dolžan. Nobenih navodil ni za tako stvar. Kako se naredi torej dovtip?! Morda — sem jn-emišljeval — gre tako: Neki Žid se vozi v II. razredu ... Lepo in dobro. Žid — železnica — drugi razred. Toda na neki način se mora to vendar nadaljevati, kajti Žid sam ni noben dovtip, železnica tudi ne in drugi razred še manj. Morda pa tako: Žid si sleče čevlje... Stoj! To je že enkrat nekdo napisal, vendar pa ne more biti takoj moj prvi prispevek plagiat! Žida treba kar opustiti. Je sploh že preveč teh dovtipov, ki se začenjajo z Židom. Toda morda mali Ca pek! Boj Bog, vse predrzne odgovore si vendar ni mogel izmisliti že mali Capek. Nekod mora vendar še biti vrzel v zbirki njegovih dovtipnih odgovorov. Gospod učitelj vpraša malega Capka v šoli: i Povej mi, dragi Capek, zakaj pa...« Torej zakaj? Človek bi kar znorel, da človeku ravno v najbolj kritičnem trenutku ne pride nobena misel! Tisoč vprašanj še. tisoč nesramnosti in tudi mali Capek gotovo ni padel na glavo. Čc mora človek napraviti tri dovtipe na teden, notem se je proti človeku zarotilo! Nič ni bilo. V jionedeljek sem bil ravno tako brez dovtipov ko ves teden. V uredništvo se sploh nisem upal. Napisal setn to pismo: >Zelo spoštovani gospod glavni uredniki — V posesti ste moje dobavne obveze na tri dovtipe. Toda videz vara. Pa jiustimo vse dovtipe — prelomil sem pogodbo. Sedem dni sem se mučil z dovtipi, dokler mi ni na zadnje niti eoen padel \ glavo. Imam dosti. Vsi poljski židi in vsi mali Capeki so me pustili na cedilu. Nad jfanoša se pa sploh spravil nisem, ker vem, s kom imam opraviti. Shvlok je vztrajal na pogodbi in je hotel nekemu beneškemu trgovcu izrezali funt mesa. Kaj pu hočete iz mene izre-zati? Dovtip? Zaman bi ga iskali, ker nimam nobenega. Bilo hi ravno tako, kakor če bi se vozil poljski žid v vagonu drugega razreda in bi naenkrat vstopil mož, ki bi mu nastavil pištolo na prsa in zahteval od Žida denar. Žid bi ostal čisto hladen in vprašal: Kaj velja pištola?* Razbojnik pa reče: Ves tvoj denar.« Žid mu mirno izroči denar in potem vzame pištolo. Preden pa jo razbojnik zapustil kupe, pa je vprašal razbojnik žirla: Kako ste vendar prišli na tniscl, koliko velja revolver?« Tedaj pravi žid: No. nekaj sem vendar hotel pri tej kupčiji tudi zaslužiti!« Zato mi ue postavite pištole na prša! Vsak inoro dati damo to, kar ima. Z malini Moricem se tudi nc da nič storiti. Sergij AVinkelmau: Aleksander Črupov Bleda luč svetilke je prežala ua molčeče obraze štirih ljudi, ki bo sedeli okoli mize in igrali karte. Popolna tišina je vladala. Le včasih so zažvenketali zlati obroči na lepih rokah Jelene Azienove, ki je nekoč slovela kot najboljša ruska igralka Chopina. Njej nasproti je sedel grof Vodomjerski, orjak po postavi, njemu ob strani pa Aleksander Črupov in Vroncev, na čegar čelu je bila zapisana smrt vsega družabnega reda. Še vedno so vsi molčali. Vsa razburljiva pozornost teh štirih ljudi je bila osredotočena na en trenutek, na eno sekundo, ko je vzel grof Vodomjerski nove karte in pričel s ščuva jočini glasom govoriti: >Pozor! Ukaz komiteta. Kneza Ivana Kajakina je vsled njegovega škodJjivega političnega vpliva obsodil osrednji komitet na smrt. Kdor potegne rdeči srčni as, ta mora izvršiti smrtno kazen nad Ivanom Kajakinom.« Obrazi vseh štirih so otrpnili v maske. Vsak dihljaj je bil slišen. Vse oči so zrle v karte, ki jih je grof Vodomjerski delil s spretnostjo rutinjerja. Do neke mere pokerju podobna igra naj bi določila, kdo ima izvršiti smrtno obsodbo. Vložek je znašal pet rubljev. Vodomjerski jih je vrgel na mizo. Molk je postal že grozen, ko je po tretjem kolu izigral Aleksander Črupov srčni as. Takoj so vstali vsi igralci, se poklonili pred Črupovim, mu segli v roko ter takoj nato odšli. Molče, z nepopisljivim izrazom na obrazu, je vtaknil Črupov pet rubeljski bankovec v žep in tudi hotel oditi. Ko pa se je obrnil, je videl, da stoji pred njim grof Vodomjerski. Za trenutek sta si oba pogledala v oči. »Sedaj ste prejeli odgovor na svoje vprašanje, Aleksander Petrovič,« je dejal grof in dal Črupovu roko. Katero vprašanje mislite, gospod grof?« :>Včeraj ste me vprašali, če ima človek pravico ubiti človeka. V imenu pravice je vse dovoljeno.« »Ali je vse dovoljeno ali nič.« je dejal smehljaje Črupov. grof Vodomjerski pa mu ie v tem ponudil steklenico. ">Ali znate uporabiti to tekočino?« Črupov je držal steklenico proti luči in pokimal. »Pravijo, da slikate v svojih proslih urah svete podobe. Ali je to res,« »Da. gospod grof. Včasih v resnici slikam svete podobe.« »Dobili boste nakazilo. Tudi o tem se je govorilo, da delate pesmi, ki so baje lepše od Lermontovih.« »Morda,« je odgovoril Črupov. Izgledalo je tedaj, ko da bi dih očetovske dobrote preletel grofov obraz. Potreptal je mladega moža po ramah in dejal: »Pod mojim varstvom ste.« Črupov se je priklonil. »Vem, da je to varstvo mogočnejše celo od carskega.« Krepko sta si oba moža stisnila roki in se poslovila. To noč je Črupov zelo slabo spal. Zgodaj zjutraj je že vstal in zatopljen v globoke misli opazoval sliko svojega očeta, ki je visela nad pisalno mizo. »V imenu pravice te bom maščeval, oče,« je dejal s polglasnim glasom in pri tem je dvignil roko, kakor da bi prisegel. V tem hipu je od zadaj zagrabila neka roka njegov laket. »Kaj vendar hočete storiti, Aleksander Petrovič, kaj za l>ožjo voljo nameravate?« je vprašal neki glas tresoč se in poln groze. Z začudenjem je zapazil Črupov za seboj svojega slugo, ki je stal pred njim ves zmeden. Ko je vprašal učitelj Moriea: »Moric, če si dolžan doti 20 metrov blaga, ti pa moreš dobaviti Jc 15, kaj boš storil?« Pa je dejal Moric: Tu jiomaga Ie še prisega.« Tako daleč pa se midva le ne bova spozabila, spoštovani gospod glavni urednik in zato oprostite, če nisem v položaju dobaviti vam v tem tednn obljubljene dovtipe.« Nato pn sem dobil od glavnega urednika tole pisanje: >Moj dragi! Čutim potreno. Vam sporočiti, da sem zelo znrlovo! jen /. originalnim uačinom, na kakršen ste Vi izpolnili svojo obvezo. Delajte še naprej tako in upam, do mi !>oste nad vse cen jen sotrudnik ...« Samo kako bo to šlo prihodnji teden? • Varilonko, ti tu?« je vprašal Črupov silno začuden. »Ali si bolan?« Sluga je že zmeraj držal svojega gospodarja ki počasi spustil roko ter se vzravnal. »To noč sem zopet sanjal o milosti vem gospodarju.« »0 mojem očetu, praviš?' >0 vašem očetu. — Vso noč sem sanjal o vašem očetu, vso noč .. .« Črupov je zgrabil Varilonka za rame. -Kaj se ti je sanjalo o mojem očetu,« je zaklical strastno. »Govori vendar.« »Vedno eno in isto, kar veste že dolgo.« »Kaj vem jaz o svojem očetu?« je dejal nekaj časa nato Črupov. Njegove oči so dobile poseben lesk. »Nebo je bilo zeleno in brez zvezd.« »Da, gospod. Nebo je bilo zeleno in brez zvezd...« »In kozaki so tepli mlado gospo z naga jko...« »Da, gospod, kozaki so tepli mlado gospo.« »In moj oče je prišel in postreljal koza-ke... potem so prišli vedno novi in obkolili mojega očeta. Neki oficir je zapovedal...« »Da, gospod, neki oficir je zapovedal...« »Govori, Varilonko! Kaj je zapovedal pes?« je kričal Črupov. Njegovo oči so se zalile s krvjo. »Ne morem povedati, gospod. Ne morem ...« Z groznim mirom, toda s stisnjeno pestjo je stal Črupov pred svojim slugo. »In potem so ga obesili na neki laterni. Ali ni bilo tako, Varilonko? Ali pa si morda pozabil? Ali še veš, kdo je dal to povelje, ali si morda tudi to pozabil?« »Poročnik Kajakin, gospod, je bil..,« »... krvnik.« Varilonko je povesil glavo. »In nebo je bilo zeleno in brez zvezd,« je dejal Črupov tiho. »Prav te sanje sem imel to noč.« »Jaz pa sem bil takrat poleg, gospod,« je dejal Varilonko. Slišalo se je, kako ječita oba moža, ki sta z otrplim pogledom strmela v sliko nad pisalno mizo. * Ze teden dni nato je dobil črupov od kneza Kajakina pismo, v katerem ga je prosil, da pride k njemu. Slo je za obnovo neke ikone Matere božje in njega so priporočili kot mladega in talentiranega umetnika, ki bo gotovo izvršil naročilo v največjo zadovolinost. Črupov je občudoval tak';ko grofa Vodo-mjerskega. Hoče torej, da se stara lisica vja-me v lastno zanko, si je mislil Črupov. Vodomjerski — hm, je gotovo ena najbolj sposobnih glav Rusije. Revolucionar par excellence, ker ni noben fanatik. Vsi fanatiki poginejo od svojih lastnih idej. Meni pa je vseeno, če ima revolucija smisel ali ne. Stavil sem se dosedanjemu komitetu na razpolago, da dosežem svoj lasten cilj. Knez mora pasti od moje roke. To sem prisegel svojemu očetu in svojo prisego bom držal. Svoj sklep bom samo toliko analiziral, kolikor je treba. Sporočil je svojemu slugi, da bo — morda za par tednov -— odpotoval. Varilonko je pogledal svojega gospodarja molče iu z očmi, v katerih se je vzbujala v strahu in obupu duša otroka. »Videl sem velikega črnega tiča, ko je letel čez Nevo proti Petrogradu,« je dejal žalostno. »Od tam prihaja nesreča. Ne potujte v Pe-trograd!« »K vragu s tvojimi sanjami,« je vzkliknil Črupov jezno. »Pripravi moje kovčke! Jutri zjutraj odpotujem « Potem je ukazal prinesti čaj in si prižgal cigareto. »Jelena Azievna,« je dejal tiho predse in gledal za modrim dimom, ki ga je od časa do časa puhal v zrak. »Jelena Azievna, če mi bo usojeno, da u"irem, potem bodo moje zadnje misli veljale Tebi.« Naslednji dan pozno popoldne je bil že Črupov v delovni sobi kneza Kajakina in zagledal ves osupel nad vse čuden pogled, ki ga v svojem življenju še ni videl. Vse stene ogromne delovne sobe so bile pokrite s slikami Madone iz vseh mogočih umetDiških šol srednjega veka, gotike, renesance in iz moderne dobe. Črupov se je v resnici zmedel vsled utiša, ki ga je napravila nanj ta čisto svojevrstna zbirka slik. Umetnina iz quatrocente, ki je predstavljala Madono z Jezuščkom, je vzbudila njegovo največje občudovanje. Za trenutek je čisto pozabil, v kakšni misiji je prišel v hišo Kajakina. Na eni steni so visele risbe, mojstrske študije rok. Študija rok Beatrice Ferrarske od Rafaela, klasične sohe Mater Doloroze od Bellinija, sohe od Tiziana in Leo-nardn da Vincl, sohe s točno izvršenimi žilami, kakor so to ljubili mojstri gotike. Velik umetniški poznavalec in mojster na polju hi-romantije je moral biti tisti, ki je znosil tu vse svoje izkušnje in znanja, da je primerjal poduševljenje soh na velikih umotvorih. Še čisto zatopljen v občudovanje teh umotvorov ni Črupov niti zapazil, da je med j tem vstopil knez Kajakin. Šele ko je zaslišal • kričeč, ali vendarle prijazen glas kneza, se jo zopet znašel v resničnosti. Videl je pred se boj majhnega, že starega moža z obrazom 7 Trdovratni j kašelj A je pogosto vzrok /j težkih obolenj. Ne bodite lahkomišlje v ni, temveč odpra-y vite Vaš kašelj ' brzo in temeljito s i Kresival -om. kazuarja. Velike, okrogle in temne oči so begale neprestano naokoli. Okoli ustnic je opazil kruto črto, ki jo je nekaj omilil smehljaj, ki je ostal ves čas na obrazu kneza, ko mu je razr lagal vzrok te čisto svojevrstne zbirke slik, S čudnim občutkom je poslušal Črupov kneza. To je torej bil tisti pes, ki je dal obesiti mojega očeta, si je venomer ponavljal Črupov, ko mu je knez razlagal sliko. Ta kr-voželjni pes, ta najbolj osovraženi general-gubernator, kar jih je kdaj bilo na ruski zemlji, ta trinog, ki je dal pomorili hekatombe nedolžnih ljudi, zbira tu v svoje zadovoljstvo nežne ženske roke. Sedaj se mu je še bolj gnusil ta mož ko preje, ko ga še ni poznal. Za sekundo je pomislil, da bi storil najbolje, če bi ga z enim samim bliskovitim prijemom zadavil. Toda imel je ne majhne obveznosti in pri vratih je stal sluga, ki je bil silno podoben ovaduhu od obrane.1 Zato se je moral Črupov obvladati. Vljudno in mirno je odgovarjal na knezova vprašanja. Tekom pogovora je spoznal, da uganja knez s temi rokami nekevrste fetišizem. Popisoval mu je poteze rok in združil z opisom predstave, Ki so ga opajale in ki jih je sporočal Črupovu v afektiranem navdušenju. Potem je vzel iz omare majhno sliko Madone, da bi Črupov to sliko restavriral. Črupov si je natančno ogledal sliko. »Slika je iz šole vau Eycha. Toda je slabo restavrirana. Mogoče jo je imel v rokah. Tre-ba je gornjo plast odstraniti in pričeti delo od začetka. Nekatera mesta pa je treba razpustiti. Restavrator je vršil svoje delo iz čisto napačne presoje.« 1 Tajna carska policija, prednica sovjetske ccke- (Dalje prihodnjo nedeljo.) nnn cihbhei mmm ran ma --—\ □fiBCBi rarnm mu mM :, Ep BM rasa es ■ ■ ram bih mm esh mm E MLJLiL* ^ H.JI 1 išTT boelW BESEDE H KR1ŽALIKI »KRONA« Vodoravno: 1. kupčija, 4. zraven, 8. dolžiil ska mera, 12. latinski pozdrav, 15. moško ime, 16. ptica, 17. francoska členica, 18. rimski denar, 19. tla, 21. reka v Afriki, 22. vas pri Ljubljaui, 23. kratica za: sledeči, 24 veznik (iz italijanščine), 25. kratica za dolžinsko mero, 20. kratica pri podpisih, 27. predlog, 29. oblika pomožnega glagola, 30. italijanska členica, 32. veznik, 33. izraz pri kartanju, 34 pesniška oblika, 36. naš prestolonaslednik, 37. gozdna žival, 38. nikalnica, 39. pogojna členica, 40. italijanska členica, 41. predlog, 42. kljuka, 48. nikalna cblika pomožnega glagola, 44. vzklik, 45. naš vladar, 54. predlog, 55. stevnik, 56. časovna kratica, •57. avto znamka, 58. povelje, 59 grška črka. Navpično: 1. časovni prislov, 2. ut.isek, 3. zadnja pot, 4. morske živali, 5 ima kolo, 6. španska členica, 7. rimska bojna ladja, 8. naša kraljica, 9. nota, 10. pesniška oblika, U. skupina evropskih narodov, 12. naš najmlajši kraljevič, 13. značilno za kravo, 14. španska členica, 16. kratica za konjsko silo, 20. trdil na členica, 28. rastlina, 29. ustavlja vodo, 31. zdravilo, 32. svetovni literarni klub, 35. grška črka, 38. predlog, 46. suženj, 47. za: (lat. izraz), 48. akustičen pojav, 49. žensko ime, 50. število, 51. pevski glas, 52. predlog, 53. žensko ime. Za pravilno rešitev križaljke »Krona« razpisujemo ti dve nagradi: Čoloma Luis: Boj. Ceh Svaiopluk: Izlet gospoda Bronička v pet-najsto stoletje. REŠITEV KRIŽALIKE »MIKLAVŽEVA KAPA« Vodoravno: 1. kup, 4. poleg, 8. meteT, 12. ave, 15. Oto, 16. kos, 17 la, 18. as, 19. pod, 21. Nil, 22. Ig, 23. si., 24. ma, 25. dm. 26. sr.. 27. iz, 29. je. 30. il, 32. pa, 33. re, 34. ep, 36. Peter, 37. jelen, 38. ne, 39. bi, 40. il, 41. za, 42. ak, 43. ni, 44. aj. 45. kralj Aleksander, 54. od, 55. en, 56. t. 1.. 57. oni. 58. povelje, 59. jota. Navpično: 1. ko. 2. utis, 3. pogreb, 4. polipi. 5. os, 6. el, 7. galera, 8. Marija. 9, es, 10. ep, 11. Romani, 12. Andrej, 13. vime, 14. el, 16. Ks. 20. da, 28. zel. 29 jez, 31. Iek, 32. Pen, 35. pi, 38. na, 46. rob, 47. ad, 48. jek, 49. Ana, 50. sto, 51. alt, 52. do, 53. Ema. Pravilnih rešitev križaljke »Miklavževa kapa« smo prejeli lin. Po žrebu dobita nagrado: Viktor Naclitigal, računski uradnik, Ljubljana iBoureet: Smisel smrti). Ivica Kralj, Ljubljana, Streliška ulica, (Bevk: Faraon), Odnos umetnosti do radia Radio omogočen vsakomur V propagandne svrhe odda Radijska oddajna postaja v Ljubljani za čas od 15. decembra 1929 do 15. januarja 1930 po izrednih cenah in izrednih plačilnih pogojili sledeče aparate: 150 finih detektorskih aparatov s kristalom, 1 slušalko .Kapsch«, 50 m antenske žice, ter vsem ostalim materijalom, za 65 Din ter štirikratno mesečno plačilo po 75 Din. dvoelektronskih aparatov Kapsch« s Philipsovimi elektronkami, B žaril-nimi elementi, 60 V anorlno baterijo, 1 zvočnikom Kapsch«, 50 m antenske žice. ter vsem ostalim materijalom za 98 Din ter desetkratno mesečno plačilo po 90 Din. troelektronskih aparatov z avdijonoin in dvema nizkima frekvencama, aparat za sprejem inozemstva, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anorlno baterijo 00 V, finim zvočnikom ter antenskim materijalom, za 183 Din ter desetkratno mesečno plačilo po 145 Din. 25 troelektronskih aparatov Ingelen za kratke, normalne in dolge valove, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 120 V, finim zvočnikom ter anten skim materijalom, za 215 Din ter desetkratno mesečno plačilo po 200 Din. 10 sedemelektronskih aparatov »Ingelen« U 7 z okvirno anteno, akumulator jem 36 ah, anodno baterijo 120 V, dvojne kapacitete, mrežno baterijo ter zvočnikom Bled, za 1054 Din ter desetkratno mesečno plačilo po 400 Din. ............................................................................................................................................. Oglejte si te aparate v naši božični razstavi r Akademskem domu na Miklošičevi cesti. :: Razstava je odprta od 15. do 22. decembra. ..................................................................................................................................................... Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva 5 ^ Maribor, Gosposka 37 Radio je nov glasnik kulture, ki je dobila ■/, nJim čudovito sredstvo, da se morejo širiti vse njene vrednote tudi med dosedaj najbolj zanemarjene ljudske plasti. Pristaš tako zvane in fiktivne »duševne aristokracije: bo ugovarjal: To je vendar kulturi v škodo! Ona je Ie za izbrance: kolikor kultura pridobi na širini, toliko izgubi v globini! Proti takemu dokazovanju postavimo samo en argument: Množica no popiitvuje kulture, če se ta sama ne. Ne gre tukaj za pridobivanje »pristašev kulture, temveč gre za vzgojo čim večjega števila res kulturnih ljudi. Pri čim večjem krogu, ki ga obsega kultura, je. izbira lažja, večje možnosti so dane. Osebno od vsakega človeka je odvisno, ali je njegova kultura plitka ali globoka, v množici kulturnih ljudi pa jih jo prav gotovo več globoko kulturnih, kakor le v omejenem krogu, v »kulturni aristokraciji^?. Od notranje sile kulture je odvisno, aH je globoka ali plitka, ne od tega, da mora biti omejena le na izbrance. Več notranje sile pa ima gotovo ona kultura, ki obsega večjo množico. Če smatramo za priznano, da je radio važen širitelj kulture, mu je to šteti v dobro in ne v slabo lastnost. Dalje je to kulturi le v korisi in ne v škodo. Deliniranje kulture kot pojma bi bilo tu odveč, opozorim naj le na njene znake. Ti so: odnos človeka do sočloveka, odnos človeka do sveta in stvarstva, odnos človeka do samega sebe in svoje notranjosti ter končno odnos V6eh zunanjih činite-Ijev do človeka samega. Ti znaki se izražajo v raznih načinih, s katerimi človek izpoveduje svoje notranje ter zunanje odnose. To so: Umetnost, znanost, socialno mišljenje ter čustvovanje, etika itd. Lepša od znanos'i, popolnejša od nje, manj nesigurna od socialnosti in etike je umetnost. Nikjer, ne v znanosti in ne v etiki, ne more človek tako samozavestno reči svoj ustvarjajoči »Da! ka-korkor v umetnosti Zvesta spremljevalka znanosti je skepsa in pomanjkanje absolutnega kriterija, v etiki in v socialnosti pa človek nima one zmožnosti večnega snovanja, le v umetnosti je človek na trdnih tleh, zakaj umetnost ne. pozna skepse, v umetnosti si je človek sam svoj kriterij, možnosti snovanja, ustvarjanja graditve so v umetnosti neskončne. Zato sta umetnost in lepota prva, glavna znaka kulture. Če gradi sedaj radio novo kulturo človeštva, bo ostala umetnost še*vedno njen prvi. glavni znak. Tu bi se obenem pričel tudi problem raz merja med radijem ter umetnostjo. Ali radio, katerega se umelnost vedno bolj poslužuje, blagodejno vpliva na umetnost? In če vpliva, v kakšni meri in do kam sega njegov vpliv? Na katere oblike umetnosti radio najbolj vpliva? In zadnje vprašanje: ali bo sredstvo samo, torej radio, vplivalo v taiki smeri, da ji bo moglo dati ali novo, zboljšano vsebino, ali pa bo zmoglo celo ustvariti novo obliko umetnosti, poleg dosedanjih, že obstoječih. Torej: ali bo mogla nastali nova, — dajmo ji že ime! — radio-umetnosl? Ta vprašanja 6e vsiljujejo sama od sebe, preden načnemo problem razmerja med radijem in umetnostjo. Vsako zase bi zaslužilo temeljite in izčrpne razprave, katerih pa seveda v tem članku ni mogoče podati, temveč postaviti le približne smernice in ugotovitve. Če premolrimo vrsto umetnostnih oblik, moramo pričeti pri prvem skrajnem tečaju, to je arhitekturi, iti preko plastike, umetniškega plesa, slikarstva, dramske ume'jiosti, poezije do najčistejše umetnosti: do glasbe, kot drugega tečaja vse umetnosti. Ttr arhitektura, ki uporablja prostor, tri dimenzije, materijo in svetlobo, ,tu plastika, ki uporablja materijo in svetlobo, tu slikarstvo, ki ji je svetloba prvo in zadnje — tam dramska poezija, ki sta ji sredstvo zvok, svetloba in beseda, dalje poezija, ki ji je edino sredstvo beseda in prav nazadnje glasba: sama sebi sredstvo, zakaj uporablja le zvok, le sebe in sama iz sebe ustvarja lepoto. Katera umetnost je potem radiu najbližja? Ali bolje, katera umetnost se more še najbolje po-služiti radia kot posredovalca? Odgovor ie na dlani: poslužltl se ga morejo tiste umetnosti, katerim je zvok edino ali drugo sredstvo izražanja, torej glasba, poezija in dramska umetnost. Radio v tej obliki, kakor ga poznamo dosedaj, to je dokler sta radiovizija in radiofilm le še v začetkih, temelji edino le na zvoku in na besedi. Predvsem na zvoku. Radio je tu zaradi lažjega, obsežnejšega, univerzalnega prenašanja zvoka. Ker je glasbi edino sredstvo izraza zvok — še celo pri vokalni glasbi ima beseda le podrejeno vlogo —■ .je tudi radiu najbližja. Radio se je izkazal kot popoln in nov posrednik glasbe, kakor ga je ta dolgo potrebovala. Glasbeni umetnik se ie z radijem znebil odvisnosti od prostora — ako izvaja svoje umetnine kjerkoli, morejo po radiu uživati njegovo umetnost po vsem svetu Dolgo bo seveda še trajalo, da se bo glasba znebila svoje odvisnosti od časa. Paganinija danes ne moremo več poslušati igrati na gosli Gramofon in zvočni lilm sta zaenkrat zelo šibka, primitivna pripomočka za to, če se hoče glasba znebiti svoje odvisnosti od časa. Ker je radio v vsakem oziru popoln, poslušen služabnik glasbe, saj mu je ravno glasba pomagala do sedanje popularnosti — tudi radio kot podrejeno sredstvo ne bb mogel neposredno vplivati na nova oblikovanja glasbe Ta se bo razvijala sama od sebe, radio ji bo pomogel le še do večjega razmaha. do večjega števila ljubiteljev. Iz tega pa bo črpala glasba /,opet nove sile in bo torej nazaduje radio le vplivni, dasi zgolj posredno na nova pola, ki jih bo hodila glasba v bodočnosti. S poezijo bi bilo približno isto, kakor z glasbo, dasi v znatno manjši meri. Poeziji radio že ni več ubogljiv, dasi mogočen posredovalec, temveč ji je že dober prijatelj in naklonjen propagator Brez glasbe bi bil radio mrtev, gluh, brez poezije lahko še žiVi. Poeziji zvok ni prvo sredstvo, ampak beseda, zvok ima tu — nasprotno, kakor pri glasbi --podrejen pomen. Ni vsaka poezija, naj bo še tako lepa, primerna za recitacijo Ravno tako tudi ni vsaka poezija primerna za prenos po radiu Je poezija, ki z zvokom, govorjeno besedo, ne pridobi nič in nič ne izgubi, je pa tudi poezija, ki z govorjeno besedo pridobi. Tisoči in tisoči se dandanes ogrevajo za poezijo, ki jo čujejo po radiu in ki jih je v pisani besedi puščala hladne. Odsedaj naprej mora računati poezija tudi s temi tisoči, katerim je radio vzbudil poti.bo po njej: poezija mora ustvarjati tudi zanje. Vidimo torej prvi neposredni vpliv, ki ga ima radio na oblikovanje umetnosti: to, da mora poezija deloma^''fi-vidirati svojo formo, iskati polec čis'o poetičnih tudi zvočne efekte. Morda, in ni izključeno, se bo zaradi tega razvila še posebna podvrsta poezije: radio-poezija Ta bo seveda morala še vedno .»stati poezija v najčistejšem jiomemi besede, toda ne bo se več naslanjala samo na črko, temveč tudi na govorjeno besedo. Dramska umetnost računa na troje sreds'ev: na besedo, zvok in na vizuelnost. Vizuelnih užitkov radio ne more posredovali. Lahko pa besedo in zvok. Odlod tožbe, da dramska umetnost v radiu ne uspeva tako, kakor bi bilo treba. Zakaj tukaj manjka 3'lavni izraz te umetnosti: vizuelnost. Ne obhodno potrebna pa vizuelnost dramski umetnosti tudi ni. V radiu mora imeti dramska umetnost tendenco, da nadomesti vizuelnost z besedo in z zvokom. S tem pa izgubi dramska umetnost oni znak, mM raHio smsaia BARlirvr CCV8 IUNGSR/IN ki jo loči od — poezije in postane v raliu sama poezija. Nekaj lastnosti pa lahko dramska umetnost še vedno ohrani, to je predvsem situacijo, tekoči dogodek. Ta situacija pa se mora poudariti v besedi in v zvoku. O dramski umetnosti v raliu torej ne moremo govorili kot laki, temveč le zopet o novi podvrsti poezije Saj na primer celo opera, ki operira z istimi sre-'slvj kot drama ter Se l enim več, to je glasbo, pri prenosu v radiu tudi izgubi ono, kar jo razlikuje od ostale glasbe, to je od solistovskega ter zborovskega petja in orkestra. Prav isto velja za umetniški ples: izgubi vizuelnosl in plastiko, ostane mu le glasba, ki pa je nazadnje le ilus'rativna za oboje. Slikarstvo, plastika, so umetnosti, ki nimata \ skupnih točk z radijem. Radio tem umetnostim dela le mimogrede usluge: dviga kulturni nivo množic in je s tem tudi njihov propagator, dasi le posredno, Več uslug pa bo tem umetnostim mogla delati televizija, Drugače je z arhitekturo. Tej pa stavlja radio | težke zahteve. Že prej se je moral arhitekt pri zgradbi koncertnih dvoran ozirati na glasbo, to je, graditi ie moral akustične dvorane. Vsako stanovanje spreminja radio sedaj v koncertno dvorano. Arhitekt sedanjosti in bodočnosti ne "sme graditi samo udobnih, estetičnih in higijenskih stanovanj, graditi mora tudi akustična stanovanja. Torej radio že sedaj prav občutno vliva na razvoj arhitekture. To bi bilo v kratkem vse, kako radio vpliva in bo še vplival v formalnem oziru na umetnost, j To pa bi bilo tudi šele prvo poglavje vsega problema, zakaj nenačeto ostane še drugo vprašanje: kako bo vplival radio v vsebinskem oziru nanjo. Tu je treba upoštevati dvoje: radio veča krog ljubiteljev umetnosti, umetnost postaja stvar in last najširših množic. Umetnost bo morala sama in neprisiljeno radi tega iti vsebinsko popolnoma nova pota in pred očmi so nam že sedaj prvi pojavi nove, prave kolektivne umetnosti, umetnosti množic in ne več umetnosti redkih »duševnih aristo-kratov«. To kolektivno umetnost bo pospeševalo zlasti še drugo dejstvo, namreč, da po radiu uživa umetnino več tisoč ljudi istočasno, Z gotovostjo pa se da že reči, da ta kolektivna umetnost ne bo izenačila ne okusov in ne pojmov lepote. Imela bo svojo vsebino in svojo formo — natančno kakšno pa še ne vemo. Radio je posege! s svojo mogočnostjo, s svojimi neomejenimi možnostmi in s svojim vplivom tudi v umetnosti Ne bo ji v škodo! Če bi radio umetnosti slučajno škodoval, bi se ga umetnost že davno znebila C. K. Pet elektronk. Ded posiuša radio, premišljuje o njem. pije domačo slivovko in zamišljeno zre v edino elektronko svojega aparata. Pije, pije, v aparatu pu rastejo nove elektronke. Pet kozarčkov je spil. pet elektronk je imel aparat. »Čudno, čudno, pa sem prej na eno boljše slišal!« PROGRAMI RADIO-LJUBLJANA Nedelja. 15. decembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje, dr. Ciril Potočnik. 10.30 Dr. Slavič, Mednarodna zveza duševnih delavcev. 11 Prenos Philipsovega koncerta iz Bel-grada. 15 O turneji Glasbene Matice po Franciji, Jakob Grčar. 15.30 Trije ženini in tri neveste v zadregi, veseloigra. 17 Koncert radio orkestra. 20 Verdi: Aida, opera (na ploščah). 22 Časovna napoved in poročila, radio orkester. Jesenice! — Radio aparate prodaja in montira solidno in z garancijo: Radio — Jože Markež, Ponedeljek, 16. decembra: 12.30 Reproducirana glasba 18.00 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Francoščina, poučuje dr. Leben. 19.00 Zdravstveno predavanje. 19 30 Angleščina, poučuje ga. Orthaber. 20.00 Prenos svečanega koncerta združenih pevskih društev o priliki obletnice rojstva Nj. Vel. kralja Aleksandra I. iz Bel-grada. 22. Časovna napoved in poročila. Torek, 17. decembra: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 lz današnjih dnevn kov 17.30 Mladinska akademija v proslavo rojstva Nj. Vel. kralja Aleksandra I. 18.30 Ribarstvo v svetovnem gospodarstvu, dr. Valler Bohinec. 19.00 Napake slovenske™ iezika. prof. dr. Kolarič. 19.30 Ruščina, poučuje dr Preobražensky 20.00 Svoboda, »Pri čaju , komedija. 21.00 Jugoslovanska glasba, izvaja radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila, nadaljevanje orkestra. Drugi programi i Ponedeljek, 16 decembra. Belgrad: 18.00 Ga Predič poje narodne pesmi. 20.00 Večerni koncert. 21.00 Prenos koncerta. — Zagreb: 20.00 Simfonični koncert zagrebške filharmonije. — Varšava: 17.-15 Zabavna glasba 19.25 Reproducirana glasba 2015 Četrt ure zabavne glasbe. 20.30 Večerni koncerl. 23.00 Plesna glasba. — Budapesl: 12.05 Koncert ciganske glas bo. 16.20 Ura za žene. 19.30 Koncert filharmonič-nega orkestra; za tem koncert ciganske glasbe. — Dunaj: 17.30 Glasbena ura za mladino. 19.00 Prenos i/, drž. opere na Dunaju: Tannhšuser , opera; nalo večerni koncert. — Milan: 1125 Reproducirana- glasba. 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.80 Mladinska ura. 17.00 Kon cert kvinteta. 20.30 Simfonični jazz. 21.15 Zabavna glasba. - Praga: 20.00 Radio kabaret. 21.30 Klavirski koncert. - Langenberg: 15.00 Mladinska ura. 17.30 Komorna glasba. 20.00 Večerni koncerl, plesi. 21.00 Samotna glasba, nato plesna glasba. — Rim: 13.15 Koncert radio kvinteta 17 30 Prenos iz rimske filharmonije. 21.02 Zabavna glasba. — Berlin: 20.45 Skrajšana opera A basso PorUv . — Ka-lovice: 16.15 Mladinska ura 16 45 Reproducirana glasba. 17.45 Zabavna glasba. — 20.30 Večerni koncert. — 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 18.00 Plesna glasba 19.00 Pesmi ua tango. 19.30 Plesna glasba. 20.15 Simfonični koncerl. 21.00 Večerni koncert. — Stutlgarl: 16.00 Popoldanski koncerl. 19.30 Veliki večerni koncerl. 21.30 Ski. 22.30 Plesna glasba. — Torino: 19.15 Večerni koncerl. 20.30 Zabavna glasba — M. Oslrava: 1130 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert. 17.30 Orkestralni koncert. 19.05 Slovaški večer. 20.00 Radio kabaret. 22.15 Zabavna glasba. Torek, 17. decembra Belgrad: 17.30 Mladinska ura. 18.00 Popoldanski koncert. 19.45 Koncerl opernega zbora. 20.45 Koncert orkestra nu pihala kraljeve garde 21.45 Večerni koncert radio kvarteta. — Varšava: 12.05 Šolska matineja. 16.15 Reproducirana glasba. 17.45 Popoldanski koncert. 19.50 Prenos opere iz Poznanja — Budapesl: 12.05 Koncert salonskega orkestra. 17.10 Popoldanski koncert. 19.45 Koncert v spomin Beethovenn. — Dunaj: 17.50 Mladinska ura. 20.00 Veliki orkestralni koncerl. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. 12.30 Opoldanski koncerl. 13.30 Koncert radio orkestra. 16.30 Mladinska ura. 17.00 Koncert kvinteta. 20.30 Prenos iz Torina. — Praga: 19.05 Koncert gojencev zavoda Klarov. 20.00 Večerni koncert. 21.00 Violinski koncert. 21.30 Klavirski koncerl. — Langenberg: 15.(K) Mladinska ura. 16.00 Knjižna ura za mladino. 17.30 Popoldanski koncert. 20.10 Bayrischesc, veseli prizori. 21.30 Plesna glasba. — Rim: 13.15 Koncert radio kvinteta. 17.30 Popoldanski koncert. 21.02 Prenos iz opere: >Manon Lescautt — Berlin: 19.30 Narodne pesmi in šlagerji. 21.00 Koncert: cello s klavirjem. — Katovice: 10.00 Prenos službe božje 16.20 Reproducirana glasba. 17.45 Ljudski koncerl iz Varšave. 19.10 Čelrl ure glasbe 19.50 Preno-opere. — Toulouse: 18 00 Plesna glasba. 19 31 Pleena glasba. 20.15 Odlomki iz ojicr. 21.(X) Orke stralni večer. — Stullgart: 1315 Reproduciran;' glasba. 16.00 Popoldanski koncert. 19.30 Kraljica gora , božična pravljica. 20.45 Komorna glasba 21.45 Pevski koncert. 23.00 Zabavni koncert. — Torino: 20.30 Simfonični koncert 23.00 Plesna glasba. — M. Ostrava: 11,30 Reproducirana glas-oa. 12 30 Opoldanski koncert. 16.30 Domača glasba. 17.30 Klavirski koncert. 19.05 Odlomki iz operet. 22.00 Plesna glasba. S8B8BKSH Popolnoma isto podajanje glasu, kakor pri najdražjih radio aparatih 4 nat Popolnoma isto pr dajanje glasu, kakor pri najdražjih radio aparatih UNKEN 30w T TROCEVNI 'PREJEMNI APARAT ZA MESTO IN DEŽELO s fino regulacijo za direktni priklop na električno omrežie Sprejema vse večje postaje v zvočniku Območie glasu Cena vključno 7'/« oktav ^gp, elektronk Vklop na gumb 3500 Din ZAHTEVAJTE lire/obvezno PREDVAJANJE pri radio trgovcu Najstarejša izkustva. Na mocierne.ša konstrukcija Kitajska brez kil Ko je leta 1011. Sunjatsen /.rušil kitajski prestol iu proglasil republiko, je izšel ukaz. tla noben Kitajec ne smo več nositi kite. ki jc bila dotlej naravnost kitajski narodni znak. Kitajska naj bi na mali postala moderna država po zgledu zapadnih dežela. Kitajci so si res odrezali kite. toda tisočletnega mišljenja, navad in razmer s tem seveda niso izpremenili. Izprememba sicer prihaja na celi črti. toda polagoma iu danes se Kitajci tudi že zavedajo, da imajo v svojih narodnih predanjih in običajih marsikaj dobrega, česar ne smejo zavreči, ako se nočejo sami sebi izneveriti iu propasti. Sunjatsen je bil idealist in je svoj narod slabo poznal. Svojih načrtov m mogel docela izvršiti. Vendar je ostal narodu vodnik ludi po smrti njegove misli je narod ipak osvojil. Prvi predsednik kitajsko republiko .lenii-kaj se je dal po dveh letih vlade proglasiti za cesarja, a ni uspel. Sunjatsen je pred smrtjo ustanovil južnokitajsko republiko s sedežem \ Kantonu in začel boj proti severu s Pekingom na čelu. Po njegovi smrti je prevzel njegovo politično dediščino Čangkajšek. ki je bil kot politik mnogo bolj praktičen nego Sunjai- Ob svojem nastopu je Čangkajšek iskal opore pri zapadnih velesilah, ki so ga pa odbile. Nato je rad ali nerad sprejel pomoč boljseviške Moskve. Sovjeti pa so seveda za svojo pomoč zahtevali plačilo: Kitajska je morala na zunaj in znotraj voditi boljševiško politiko. Kuoinintangu. narodni stranki, ki jo je bil ustanovil Snnjatsen. je predsedovala Sunjatsenova vdova, vneta pristasinja sovjetov. ki še danes živi v Moskvi. Čangkajšek. ki s tem razvojem stvari ni l il zadovoljen, je moral zapustiti pozoriščc. Čini se je če/, leto dni vrnil, sc je takoj lotil pohoda proti severu. Dosegel je sijajno zmago v bitkah brez mrtvih, poslužujoč so strategije kupovanja generalov in čet z dolarji. ki so po tajnostnih potili prihajali preko Pacifika i/, raznih raznih bližnjih in daljnih prestolnic. Ver>ka mešanica iu praznoverje. Kitajci pripadajo v glavnem treni veram: taotizmu (ki ima mnogo krščanstvu sorodnih naukov), konfuei/.mu in budhizniu. Budhizeni so bonci zanesli iz Indije leta 64. p. Kr. ter se je silno hitro razširil; danes pripada približno polovica vseli Kitajcev budhistični veri. Te tri vere pa se ne ločijo točno med seboj, marveč predstavljajo neko skupno mešanico, ki jo Kitajci imenujejo San Kiao-vei-li : tri vere se zlivajo v eno. Z verskimi leža-vami se Kitajci nimajo boriti. Precej razširjen je med Kitajci inohame-danizem, posebno v kitajskem Turkestanu. Krščanstvo se je uveljavilo na Kitajskem le za ceno težkih, niučeniških žrtev; danes dokaj lepo prospeva. Stari kitajski inaliki so zmaj. feniks. Iii-mera in želva, ki jim ljudstvo še danes pripisuje razne moči in vplive. Vsi Kitajci brez razlike so silno praznoverni. So popolni fata-listi, prepričani, da se vse zlo dogaja na ukaz hudobnega duha in da proti temu ni pomoči. Najkrutejši in najblagosrčnejši narod. Dokler se Kitajec obvlada, ni sposoben 7a nobeno nasprotovanje, za nobeno zlobno dejanje. Če pa strah ali bolečina premagata njegovo vdanost v usodo, potem je strašen in sposoben za najkrutejše maščevanje in za vsakršni cinizem. V takih slučajih so ženske še hujše nego moški, kar je umljivo, ker so docela zasužnjene. Pri vsem tem je resnica, da spadajo Kitajci med najblagosrčnejše narode na svetu, za kar podaja stara in nova zgodovina dovolj dokazov. Kitajci so edin narod na svetu, ki nima analfabetov. Vsak Kitajec zna citati in naj-zapuščenejši knli bere časnike. Družina je .najtrdnejši temelj, ua katerem sloni kitajski narod, dasi se zakoni sklepajo kakor kupčija in mož ženo kupi. Oče je do smrti neomejen gospodar žene in otrok. Žena velja kot manjvredno bitje; njena naloga je materinstvo in vzgoja otrok. Preje so deklicam okrnili noge, da so bile za vsako daljšo hojo | nesposobne in so morale.biti vedno le doma. Če ostane žena brez otrok ali vsaj brez 1 sina, sme mož kupiti priležnico ali več njih. I Vendar preidejo otroci priležnic v last zakonite žene, ki jih tudi vzgaja. Kadar se Kitajcu i rodi sin. je to zanj največja radost, ker mu je tako zagotovljeno, cla bo živel v svojih potomcih. Kitajci po božje časte svoje dede in najsvetejša dolžnost prvorojenega sinu je, da spoštljivo pokoplje svoje starše. Mrličev ne pokopavajo na skupnih pokopališčih. marveč si vsaka družina izbere v ta namen kraj, ki bo potegnil nase dobre duhove in prinesel družini srečo. Kraj za grob izbero s pomočjo raznih praznoverni h ceremonij. Bo-I ga te družine si postavljajo grobove, ne cla bi koga vanje pokopale, zgolj zato. cla bi z njimi j pritegnile dobre duhove in si z. njimi zagoto-| vile srečo. Otrok skoraj nikoli ne puščajo umreti v I hiši. ker se hoje, da to ne bi priklicalo nesre-j čonosuih duhov. Zato se po kitajskih cestah mnogokrat vidijo umirajoči otroci in zlasti tudi ženski novorojenci, ki staršem niso dobrodošli in jih zato enostavno polnže na cesto. Operacije na zdravem človeku Že več kol teden dni preizkušajo na dunajski univerzitetni kliniki profesorja dr. Ho-chenegga nov operacijski način, ki zna na polju kirurgije povzročiti popoln preobrat. Tako so n. pr. izvršili veliko trebušno operacijo brez noža. Vse rezi so napravili z električnimi iskrami, ki jih je povzročila silno visoka napetost. Nova metoda je razmeroma preprosta in ne zahteva nobene posebno težavne aparature. Kot vir električne sile služi navaden diatermijski aparat, kakršnega uporabljajo v vsaki bolnišnici. Operacija poteka takole: Ena obeli elektrod diatermijskcga aparata je velika svinčena plošča, druga pa navadna tenka igla. Pred operacijo polože bolnika nn svinčeno ploščo, nato spuste električen tok in z. operacijo se lahko začne. Če se kirurg z iglasto elektrodo dotakne kože bolnika, je na tej točki krogotok zvezan. Ker je la točka zelo majhna, nastane tu. napetost več lisoč volt, ki se rnzelektmje v blisku podobni iskri. Ta iskra ima lastnost, da kožo, kamor je zadela, lako gotovo in fino prereže kakor ostro nabrušen nož. To gladko iti sigurno rezanje pa nikakor ni največja prednost nove metode. Neprecenljiva vrednost operacije brez noža pa je v tem, da je zastrupljenje rane skoro popolnoma izključeno, ker vsled isker nastala vročina zamori vse kali; poleg tega se skoro nikoli ne pojavijo večje krvavitve, kateiih pri dosedanjem postopanju niso mogli preprečili. Ne glede na to, da je večja izguba krvi vedno nevarna, se pri nekaterih ljudeh zelo težko ustavi krvavenje, n. pr. pri lakih, I Na In.i dvoru v Namur-ju (Belgija) je skočil s lira osebni vlak. Deset pomikov je bilo ubitih, 75 pa ranjenih. Lokomotiva sc je zarila v zemljo, trije vagoni so se popolnoma razbili. ki bolehajo na jetrih, in pri zlateničnih. Za te bolnike pomeni operacija z iskrami velik napredek, ker jih bodo odslej lahko brez ne-varnosti operirali, medtem ko so se doslej le redko upali operirati zlateničnega bolnika. Operacija, ki so jo izvršili na kliniki profesorja Hochenegga, se je sijajno posrečila; čeprav je šlo za trebušno operacijo na težko zlateničnem možu, ni rana prav nič krvavela Tudi se rana hitrejše celi kakor po navadni operaciji. Zabeležiti imamo torej zopet novo znamenje časa: operacijo brez. noža... Ziaio na Češkem Nn češkoslovaškem so po prevratu obnovili zlati rudnik v Roudnem. Prej so zlato pridobivali z izpiranjem; danes pa skoro ni več ziatenesnih rek in sc ta način pridobivanja zlata ne izplača. Zato sc zlato lušči v zlatih rudnikih. V reudenskem zlatem rudniku sc ruda, ki vsebuje zlato, najprej žge, cla se očisti žvepla, nato pa čisto kovino izločijo s klorom. V Roti dnem so od leta 1024 do konca 1928 predelali 170.000 ton rude, iz katere so dobili 136.5 kg čistega zlata in 600 kg srebra. Sedaj je v Rcuclnem zaposlenih 145 delavcev iu uradnikov. Šmarnfce za 1930 MARIJA IN PRESV. SRCE JEZUSOVO je naslov Šmarnicam za letu 1930. Dobile se bodo takoj po novem letu Opozarjamo vse prečasfite župne urade in vse ki se za to knjigo zanimajo, da stane knjiga v prednaročilu, čc isto dobimo vsaj do 1. jan. 1930, 20 Din s poštnino vred. Pozneje bo knjiga na knjižnem trgu stala brez poštnine 26 Din. Poslužite se le predkupne ugodnosti! Knjigo se naroča na naslov: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Iz krste v zapor Ogromni lepaki so pred kratkim naznanjali v Dunajskem Novem mestu, cla se bo nemški fakir Nevo dal za 8 dni živ pokopati. V neki gostilniški dvorani so res zaprli fakirja v krsto, katero je občinstvo proti plačilu lahko hodilo noč in dan gledat. Ko je preteklo osem dni, katere je fakir prebil v dobro zaprti in plombirani krsti, so krsto zopet odprli. Fakir je vstal, se okrepčal in se jc hotel drugi dan v hotelu pokazati ljudem. Kdo more popisati začudenje, ko so fakirja kmalu po vstajenju detektivi aretirali in izročili sodišču, ki ' ga je iskalo radi mazaštva. Obsojen jc bil na štiri dni zapora. Admiral Kcnduriotis, ki jc odstopil kot predsednik grške republike. Naraščanje prebivalstva po vojni Rimski agrarni urad je izdal statistiko o napredovanju prebivalstva po posameznih evropskih državah v povojnem času. Največji prirastek zaznamuje Holandska, ki je od !. 1920—28 pomnožila svoje prebivalstvo za 12.6%, to jc od 6.9 na 7.7 milijonov. Na kvadr. meter pride 237 ljudi. Takoj nato sledi Pcijska z 11.9%. V osmih letih se je prebivalstvo Poljske pomnožilo za 3.2 milijona. Na kvadr. km pride 7S prebivalcev. Jugoslavija zaznamuje tudi lep prirastek od 12.6 1. 1921 na 13.3 milij. 1. 1928. Prebivalstvo sc jc pomno-j žilo za 10.8% in šteje 53 prebivalcev na kvadr. | kilometer. Na četrtem mestu jc Madjarska z 8.2% prirastkom. Gostota prebivalstva znaša 92 na kvadr. kilometer. Potem sledi Nemčija in Belgija, prva s 7.6%, druga s 7.1% prirastkom. Prebivalstvo Nemčije ic je od 1. 1919—1928 namnožilo za okroglo 4 milijone ljudi, v Belgiji za pol milijona. Gostota prebivalstva v Nemčiji znaša 137, v Belgiji 263 na kvadr. km. Za Belgijo sledi Češkoslovaška s 6.8% prirastkom. Italija ima 41.1 milijonov ljudi in je naraslo prebivalstvo po vojni za 6%. Na kvadr. km pride 133 prebivalcev. Prebivalstvo Romunije se jc dvignilo za 5.8%, Španije za 5.5%. Romunija šteje 17.5 milijonov ljudi, Španija 22.4 milijonov. Francija šteje 41 milijonov prebivalcev, na 1 kvadr. km 74, iu se je dvignilo njeno prebivalstvo po vojni za 4%. — Avstrija šteje 6.7 milijonov ljudi in jc njen prirastek na prebivalstvu po vojni neznaten (300.000). Anglija ima danes 44.5 milijonov ljudi in se je pomnožilo prebivalstvo za 3.7% po vojni. 1928 leta je prišlo na kvadr. km 195 ljudi. — Za Sovjetsko Rusijo ni določnih podatkov. Število prebivalstva znaša v sedanjih mejah okrog 150 milijonov. Smešnice Profesor, ki ga sprevodnik v vlaku prosi za vozni listek, išče zaman po svojih žepih. Pridem pozneje zopet,• je dejal uljudni spevodnik. Nato profesor: Ostanite, vozni listek moram na vsak način najti, ker sicer ne vem. knni potujem. * No, kako se počutiš v zakonu? , Izborno, od dne do dne postajam mlajši. Kakor v svojih dečjih letilt kadim sedaj zopet skrivaj. * Sodnik priči: Zakaj pa niste priskočili tožilci ju na pomoč, ko ste gledali pretep?. 1, kako sem pa mogel takrat vedeti, kdo bo tožitelj in kdo toženec?« * Kako se pa godi vašim bratom?< Starejši se je oženil, mlajšemu se pa godi dobro, v Mati: Minka, povej no, zakaj ne maraš punčke, ki ti jo je prinesel Miklavž?« Minka: Zato, ker jc ravno tako pobarvana, kakor teta Liza.« R,usTi,^, A^eHšk^vrad^ dal^pau'®" ^.jalS^prc,^!jatV1^0^^^^ 'i,!halv'olnobilska «f8«*» « je pripetila v Buffah, v Združenih državah. Osebni avtomobil jc pali z vojaškimi častmi. ' k,u 80 ,,h pr,k<)" z vc,'ko brano zavori v • v. na katerem so bili brzojavni drogovi. Avtomobil so drogovi skoz iin skoz prodrli in dvema potnikoma odbili glave, medtem ko jc šoler ostal nepoškodovan. ZHliOZIL GR JE ner jc ni zna" v pravom oasii varovati Zato sod i j lož .. Ako s»> že 1 to o prnvemča«o varovati prchlajonja. gnpe, boleč n v vr» u. k< Siju, hr pa ost in s uzonja — 'odaj morale vedno grg au a Follerjevim prijo no d Seč m Ks«Huidoml ,.E «a-lluid* i zn' »m zavarovan ."k z i let sluzi to dob'o narodno srodsivo in •tosmotkiim za izpiranje oči in uscs. •0'rani"' pr krč h. e oilftinh hnlefiiini in n»p' t<> t' — takoj nekoliko k«plj n. Po pošli "nima '.i 1 'avn.i z (i po zIuik lini. ali C dvojnimi, 'li HpooiJ itiiima utolc eni i a a slano K2 II ti. IVl lak h zavojev e s noitflmo ri zavojem samo ;ilO'— I-ln. N ročlia na naR ov: EU -EN V. FFLI ER '<-k«ruar, Stubica Donji, Eisatrg St. 134 Alio 11 pn rc'uji"e dobro odvajal o src stvo, lc rep želode.;, tedaj z litovojte 1'ellorjevo Kisa kroglj co, li šoatijic 1:1 Itiu. Emžane cene za Sžože! Ogle jte st igračne in otroške vozičke, iri-cikiie lioleniterje. mHle auiomohile šivalne stroje, oajnoveišs dvonoiesa pneumatiko i i. d Velika izbora, i rodaiu ua obroke 1 M l 15 S11** A" i B. d tovarna ivoknles in oiro filcib vozičkov Ljubljana Kari ovsko cesta St. 4. 9so pletena oblačila za male in velike, izgotovljena iz najboljše volne, kupite poceni v plttarni M. VEZD9K MARIBOR, Vetrinjska ulica t?. Posebno priporočam pletene obleke v najmodernejših barvah in tosonah la DožiC pripor, carn mojo bogato Z'l 1 >U0 OOt S ov zn OŽ i uo drevo, ervo rstne hladni ice poprtujake (Leb-kucheu) kakor tudi m d iu 1» \q~6 eno svečici' za božično dn v hi tliega "/-del a ter voščilo za po..o rn/INC 01:111 MARIBOR - Gosposka 13 Ročne spisne, šolske, lovske, potne in razne druee torbice, listnice, denar niče, tobačniee itd. v veliki iz-biri, iir-mertio zn daril® priporoča !van Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 r. z. z o. z. — LJUBLJANA — K ngresni trg 19 se priporoča pri nakupu daril m B§iic Jm» v zalogi vse pisarn ^ke iu «olske potre b «č no v celli arniturah in prs mezm , a ume, koledarje itd. v vsakovrstni iz iri, od tu ji nejše-a do ii.jpiii.ro-ste.šega b aga inJiii zaloga niEsariiE Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom otvoril s 16. decembrom novo mesarijo v Strossmayerjevi ulici, nasproti mestne stanovanjske hiše na Poljanski cesti. Postregel boni samo s prvovrstnim blagem ter sc za obilen obisk najvljudneje priporočam Josip Komun Pr n streže na odpla-či o po o ovoru Msvm Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov JAKOB PERHAVEC GOSPOSKA ULICA .9 :: MARIBOR :: GOSPOSKA ULICA U Pristna slivooka, drolenka, brlnjevcc, konjak, rum, vte vrste likerjev, sadnih sokov, špirit, vinski kis, esenčen kis, čaj v zavitkih in odprt. — Na drobno in na debelo. Prehlad, kašelj, bronhitis, pljučni katar, davico in vse pljučne bole'.ni zdravi v raznih bolnicah preizkušeni in priporočeni, odlikovani in p dentirani HUDOVSCIN uezpiačro dobi e na zahtevo broSuie ru nih bolnic o ij-bornosti Hudovscina Dob va se v vseb lekarn h in droi>e-rij«h. Kjer ni vpeljan se obrnite na proizvaja ca IV Hu-DOVsKI. lekarnar, NIŠ, Varda.s a 3 I škattja 32 Oin s poštnino vred tri šlcatije 75 dinarjev skupno s poštnino. Luna' eksportna hiša Mar bor, Aleksandrova 19 dobroznana, najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in debelo. SS^ana MWfol SOlO I. MlVM bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Bleiweisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Poučujem tudi privatno. Gostll^terka HahnK je prevzela gostiino v VoiašniSki ulici Stev. 5 * Mailboru. — Priporoča pristna domača in dalmatinska vina, vzorna kuhinja. Kadar Imate opravka v Mariboru in predno si nakupite modno in manuiakturnc blago za moške in ženske obleke, kakor: najboljša češko in angleško sukno za obleke in plašče, volneno blago, šifon, platno, flanel, odeje puh - peri«, preproijc, mlinske sipe itd. Poglejte si bogato zalogo v staroznani trgovini F. Kvajnca nasl. Martin GAJŠEK modna in manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg. Kavama ^Merkur" novo preurejena, z najmodernejšim komfortom. centralno kurjavo, razkošne razsvetljavo, z ve. liko izbero časopisov, z modernimi higiienskirai napravami in ventilacijo, se toplo priporoča ce-nienim gostom. IGNAC!] LEB1Č kavarnar bivši dolgoletni plačilni natakar v kavarni EVROPA v CELJU. Gaiantii-. trajne barve, čista volna, najcenejše vozlane preproge domač izdelek se dobiva v vseh boljših trgovinah s preprogami. F![ucne bolezni so ozdravljive! Pljučna tubernu.ojii - Sušita - Kaset. - Suhi našel - Zesluzenic - Notno ootcnie -B.oiitiiainl KBtBi - Katai u grlu - 5tai - (zmclek nrvl - t/zdiganame Km -lesnoba - Rjtmatilno tiroperiic - Zbadanle i. t. d., so ozdravljivi! Tisoče ozdravljenih! Zaliicvailo takoj knjigo o moji novi £ime?nosti hranjenja ki |c io mnogo rešila. Ona oomaua pri vsakem načinu iivlicnja. da so bolezen hitro premaga. Telesna leima so poveča tor po-lahno poapnonlo Končno zaustavi bolooino. I^^sni mož'® zdravniško znanosti perea*!« „ potrdijo prednost mo„ ii.j'L..uo c.ei 10 rad i priporočalo. Člm-pro začnete ■• molim načinom prohrunja-n|a. lombolle bo za vas. Dnnnlnnma /actnn cloBito mojo kr.Jiiro. iz katero oosto črpali mnogo korist-cuuui uma ■faniu njJKa znanja nonai toroi mudijo 'olecino. Kdor so hoče 7TT7FT .svo.iou.t jVOUli oolečin na teinei u In vorcD način, naj piše ie dnnes. -. (ipotovano ooo'»riniti, ia piolineto ooolr.oma b-rzi« acno, brez vsako zavoro ■ svoje strn.nl moln poiasnlla ln bd Vaš zdravnik uotovo pritrdil temu Mvemu ^ažlffi« Vaš© prebrane ki io oznaouiejt) kol i zborno prvi proiOsorll. V Vašem lastnem mleresu jo torej, lu tako! plsote ui Vas Do nato vsak das laliko postreglo mojo ontlotno zastopstvo Črpaite POUK In moč voij«i it 'd'«»|c Iz knjlRC izkusem-ga z«lojnsnilo v vseli stavb, zadevah. Naslov v inser. oddel. •Slovenca pod št. 13.638. 17 letno dekle samostoina v pranju, likanju in hišnih delih ter kuhanju išče službe v družini brez otrok. - Naslov v upravi v Mariboru. Stroiiic tovarne in livarne d Jil>, kakor za vse druge 'ekočine, pipi voduizasunk c-ntritngalne ses»tke, sesalUe 'a vino, Ol mO ture /a pS40, vrtue ročne bmgalne. NAdfaln« in podtalne hi- drante. — VlftfOriO vodnjake, sesalne koške (trntAlllre Eoljše dekle pridno, snažno, pošteno, popolnoma zdravo, veščo vseh hišnih del, sprejme fina družina dveh oseb. Nastop čimprej. - Naslov pri oglas, oddel. »Slov.« pod štev. 14.064. Strojnik za opekarno z umetno sušilnico, se išče. Razumeti mora tudi na elektriko in gater. Prednost imajo neoženjeni. Sprejm se samo prvovrstna moč. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 14.217 Sprejme se pletilja ki res razume na "flach« in »jaquard« stroj Nas*jp takoj. Plača po dogovoru Naslov v upravi »Slovenca« št 14.041. Pristno angleško sukno -e dobi no coni neano v 1 l-.KSlILfrhM BAZAR/U Maribor Velrmisko ulica 15 Dvosobno stanovanje s kuhinjo v novi hiši — išče za 1. januar mlad zakonski par. Ponudbe na upravo pod 14.114. > Dve stanovanji z 1 sobo in kuhinjo se oddasta. Naslov na upravo lista pod štev. 14.098. Poizvedbe Pes brak - jazbečar — rujave barve, z belo liso na čelu in prsih, s prav malo košatim repom, se je izgubil v okolici Sevnice. Sliši na ime »Tref«. Kamor se ie zatekel ali kdor ga najde, dobi 150 Din pri V. Jakil, Krmelj, Dol. Lepa nova hiša se odda takoj v najem, pripravna za kakega vpo-kojenca. — Škrabl, Žiče, p. Loče (Štajersko). Restavracija oficirskega doma v Ljubljani se odda v najem. Zaradi pogojev sc dobi informacije pri upravi oficirskega doma. Odda se v najem kovačnica s stanovanjem na prometnem kraju ob drž. cesti. Vse orodje na razpolago. Marija Zaje, Vir pri Domžalah. Rabite nasvet? V važnih gospodarskih, tudi kočljivih življenskih vprašanjih? Zaupajte sc: »Marstanu«, posvetovalnica - Maribor, Koroška, 10. Priložite 10 Din. Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, kaiere bi napravila Uršula Š u r k. - Franc Šurk, delavec električne cestne železnice. Sprejmeta se služkinja, ki zna dobro kuhati, pridna in poštena, za vsa dela, in dekle, ki zna pospravljati sobe, servirati in likati, ki sta služili za daljšo dobo pri dobri hiši na deželi. Nastop s 1. januarjem 1930 v Ljubljani, . Ponudbe z navedbo starosti, dosedanjega službovanja in drugo na upravo »Slovenca«, prva pod šifro »Za kuhinjo«, druga pod šifro »Za sobo«. - Št. 14.200 Prazna soba se odda gospodični; posebni vhod, parket, elektrika. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 14.124. Lepa majhna soba (elektr., separatni vhod) event. z 2 posteljama se odda. Domobranska cesta 17, II. nadstr. Lepo stanovanje se v Kamniku ugodno odda. Pojasnila da oglas, oddel. »Slov.« št. 13.652. Sprejmem dijaka na stanovanje in hrano kot sostanovalca k sed-mošolcu. Poizvc se. Kune F„ Sv. Petra ccsta 13/1. Za tukajšnjo trgovino z mešanim blagom in dc-likateso se išče dobro izurjena prodajalka z večletnim spričevalom pri eni hiši. Nastop službe s 1. januarjem 1930. Pismene ponudbe upravi Slov. pod »Prodajalka«. Pletiljo s hrano in stanovanjem — sprejmem proti dobri plači. Potni stroški povrnjeni. Naslov v upravi Slovenca pod št. 14.125. Učenka se sprejme v trgovino z mešan, blagom na deželi. Starost nad 17 let. Biti mora poštena, zdrava in prikupljiva. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na upravo pod »Učenka« št. 14.081. Krojašk. pomočnika pridnega in poštenega takoj sprejmem. — Furlan, krojač, Studenec - Ig pri Ljubljani. 3 rudn. nadzornike diplomirane (Obersteiger ali Steiger) z nekai let j prakse, sprejmemo takoj. Reflektantje z referencami in navedbo pogojev za nastop službe naj se obrnejo pismeno na premogovnik v Aleksincu B. D. Krojaškega vajenca sprejmem; oskrba v hiši. Franc Peternel, krojaštvo, Trebelno pri Mokronogu, Dolenjsko. Krojaški vajenec se sprejme pri F. Može, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino št. 12. Sedlar in hlapec oba pridna in poštena, dobita stalno službo pri Ivan Savniku v Kranju. Vajenec za mesarsko obrt, poštenih staršev, se sprejme i takoj. Naslov se izve v ,upravi »Slovenca« pod 1 št. 14.069. Šoferska šola t. obl Uoric Camernik Ljubljana Dunajska c. 36 (Jugoavlo). — Tel 2236 Pouk in praktične »ožnie Tretji tečaj za reliefno vezenje se prične v torek 17. t. m. ob 19. Prijave sprejema Josip Lindič - Ljubljana, Komenskega ulica 17. Francoščino in italijanščino poučuje starejša dama. Dalmatinova ul. 10/11, desno. Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri-tiklin se odda s 1. januarjem. — Podmilščakova ul. 31 (prej Vodovodna). Opremljena soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom se takoj odda. - Breg 2/II. Dve sobi opremljeni ali neoprem-ljeni, skupaj ali posamič, se odda v najem v vili v Mariboru, Tomšičev drevored 1/4 a. Lepa soba dvookna, opremljena, se odda. - Maribor, Tatten-bachova ulica 26/1. Tritisoč dinarjev rabim nuino za pol leta proti jamstvu in 12 odst. obrestim Ponudbe upravi lista pod »Takoi« 13.998 Zavaroval. »Rodbina« zlasti za veččlanske družine, potrebne stanovanja, interesente za zidanje domov, ustanovitev domačij na deželi. Brezobrestno posojilo. Navodila obiavi nova »Domačija«, Maribor, Koroška 10. - Nasveti (z listom) 10 Din. Izčrpanim pošljemo brezplačno nov način - »Pomladitev in zdravljenje organizma« -povratek moči, zdravja, sposobnosti za delo in podaljšanje aktivnega življenja. - Zahtevali: Beograd - Kralja Milana 58, Miloš Markovič. Novorojenca vzamem za lastnega, ženska, ki ga želi oddati, naj da svoj naslov upravi •Slovenca- v Mariboru. Nevesto iščem sebi primerno; sem 41-letni lastnik večjega obrata z zadovoljivimi dohodki. - Ponudbe pod »Svečnica« unravi Slov Gostilno vzamem v naiem z novim letom na prometnem kraiu z lastno osebno pravico, proti vnaprej plačilu ali potrebno kav-ciio Ponudbe na upravo pod »Resno« št 13.459 V najem se odda z novim letom trgovina z mešanim blagom v ljub-banski okolici osebi z lastno pravico, ki bo kavcije zmožna za vso zalogo s stanovanjem. -Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 14.067. Odda se s t. januarjem 1930 na prometnem kraju v Savinjski dolini v velikem trgu blizu cerkve - v najem TRGOVSKI LOKAL s skladiščem in stanovanjem. - Naslov v oglas. oddelku >Slo-vencac pod št. 13.390. Gostilno na prometnem kraju oddam z inventarjem za več let v n a i e m. Prednost samski ali brez otrok in zmožni kavcije. - Naslov v upravi pod št, 14.026.' Soba velika, svetla, z elektriko in posebnim vhodom, se I prazna ali opremljena — I takoj odda Zelo primer- ' na za pisarno. Ljubljana i • VII.. Gasilska c. 3. I Dober zaslužek vsako nedeljo. Za vsak večji krai. vsako župnijo iščemo zastopnike ki bi za dober zaslužek prevzel malo delo Pošljite svoje naslove pod šifro: ->Dobro delo in dober zaslužek« na upravo »Slovenca« Maribor. Izjava. Podpisani Ivan Sešek, posestnik v Vižmariih 26, preklicujem vse žaliivc besede, ki jih ie govoril o Leopoldu Klementu, trgovskem poslovodji v Poljanah in o niegovi soprogi Mar ili Klemeitovi, ker je bil po drugih zapeljan in se je prepričal, da so vse obdol/itve brez podlage. - Ljubljana, dne 14. decembra 1929. Ivan Sešck, s. r. Posestva Manjše posestvo v ceni do 35.000 Din, kupim. Biti mora v bližini farne cerkve. - Ponudbe naj se pošiljajo z natančnim opisom posestva in poslopja na Matija Kle-menčič, p. Sošice-Kosta-njevac, Hrvatsko. Pekarija s hišo in z vsem inventarjem -dobro idoča - v sredi industrijskega trga, naprodaj. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 14.035. Dve travniški parceli veliki, na Beričevem. Sp. Zadobrova, krasna lega, se ugodno prodasta Po-izve se pri upravi »Slovenca« pod štev. 14.059. Stavbišča za vile pod Rožnikom prodata Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8 IV. Enonadstropna hiša v lepem in prometnem kraju Slovenije, se ugodno proda. Elektrika, vodovod, lep lokal s skladiščem, suha klet, veliko dvorišče in lep vrt. Ponudbe na oglasni oddel. Slovenca pod št. 14.179. Lepo posestvo v Savinjski dolini, četrt ure od kolodvora, z lepimi poslopji in 15 oralov zemlje — je ugodno naprodaj. — Ponudbe na: Lovro Črežmo?nik, Celje, Cankarjeva 4. 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d d Osijek, | Desatična ul 27. Mabavino hrasta in sli« ter bučne peške kupu idilo. Ponudbe r v/orci nn G. 11. >ff mu n n in Co - Zagreb. Berisluvičeva 3. Bukova drva kupuje družba »Kurivo«, Llubliana Dunaiska c 33. Pletilni stroj štev. 8'80 ali 8 85, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi Slov. št, 14.065. Stružnico za železo, že rabljeno, kupim. Valjčni mlin Pod-brezje, Gorenjsko. za naše švedske posnemalnik. iščemo v vsakem kram proti dobremu plačilu „Telina" družba z o. z ijjubljaiia, Meslnitrs 25 /I Pozor, čevljarji! Veliko podietje v Turčiji potrebuje za svoje delavce več tisoč parov bo-kauč, gozderjev in visokih čevljev Natančne ponudbe in ceno ie poslati na F. Nouschak Bos. Du-bica fBosna). Lep raven travnik ca. 12.000 m2 velik, lik postaje tržiške proge — pripraven za vsako tovarno ali zgradbo, iz proste roke ugodno prodam Naslov v upravi pod št 14.011, Hišo v Sav. dolini v prav dobrem stanju, z električno razsvetljavo in lepim gospodarskim poslopjem, poleg farne cerkve, ob deželni cesti, 20 minut od kolodvora, kjer je bila že dobro vpeljana trgovina in pekarija, v lepem kraiu in solnčni legi, z nekaj polja, prodam Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Sani za vprego, dobro ohranjene, kuoim. - Naslov v upravi »Slov.« št. 14.169. Več sto divjakov vrtnic, z dobrimi koreninami, kupim. - Polian-ska cesta 12, LJubljana. Vsakovrstno $d boste lati ko p r e S i tu .idole ^seb vrst so lidno roi"no izdelave no sledečih nizkih cc nah ; flanel 150. kam hrik 144, rui 151), klot lt)5 roiast 280, tiger 18*50, posteljne gami mre J:iu, 275, tundra* arniture 78, H!f, preproge na ineler po Oin Itn7011 tegn naldel'' v ceniku Se mnogo drugih predmetov pu naj nif.jih cenah. Kar ne ugaja, nc zamenja ali vrne denar. Cez l)ln 500'- poStnlne proste pošiljke. Veletrgovina R.»iroMrt«! Cene«.k« siovenilo UII3SR9 POSOMNICil eglstrovana zadrug« neomejeno vsem svojim premoženjem ki presega večkratni vrednost vseh vlog Hranilne vloge znasaio nad 160 milisonov dinarjev KNJIGOVODJO bilancista z dolgoletno prakso, jugoslovan podanika zmožnega korespondence v slovenskem srbohrvatskem in nemškem jeziku vstop po možnosti 1 januarja 1930, iičemo Zvonarna in livarna Št. Vid nad Liubfilano | Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvovrstne brono-; vine v akordnem skladu in v vseh velikostih Odlikujejo se po izredno lepem čistem in močno do-| nečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpolago. Kovinolivarua Železolivarna Ponudbe z referencami in prepisi spričeval pod Vcrziran na anončni zavod Aloma Companv. Ljubljana Aleksandrova ccsta 2/1 Centralne kurjave - vodovode Inženir Gustav Zemanek & Co družba z o. z. Ljubljana, Knaflieva ulica št. 10. - Telefon 2621 Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa bakra, fosforne in strojne kompozicije. rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lite ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje vagonete, peči, štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile. za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne cene! Hitra in točna postrežba! Božična darila Prva najstarejša in najsposobnejša prodaialna in posojcvalna glasovirjev Terez. Bauerle. Maribor. Gosposka ul ">fi. ust, IS">() priporoča svoji, veliko zalogo, in sicer. Ehrburjevih, Forster-jevih original Stinglovih glasovirjev. kakoi tudi pianin največjih svetovnih znamk po raznih cenah 111 ugodnih plačilnih pogojih. Obrabheni instrumenti v veliki izbiri po čudovito nt/ kib cenah Uglašcvanje kakor tudi popravila renoviranji- in ocenjevanje sploh istotam JAVOR * LESNA iiVDUSTHSjA Gabriel Oblak • Slovenija l$r/.o avni naslov : lovor i.oritilrt 'clt-ion >nu-rurb<]n Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega m mehkega lesa. kakor spalnice, icdilnice. kuhinie >. t. d. Z lamstvom proti razsušitvi — — Cene /menic Najvarnejše in najboljše naložite denar pr' v Ce registr. zadrugi * neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vosalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice slame hraailuili vlog uad Din 7i,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. - Zu hranilne vioge jamči poleg rezerv in hiš uad 3001' članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji Veagateln pri Ljudski posojilnici v Celju ne placa;o nobenega rentnega davka VI morete tudi v mrazu, ako malti primešate ..Aftlff MCODlft" Dobavi Vam g;: Ljubli. komercialna družba -l/ubrana- Bfeiwe sova iS Hišni posestniki Stavbenik Najdovršenejša s koksom kurjena peč sedanjosti je HiTfiERICH^ ,„,, ,, ,■■■ HgaTilifl samo 4 kg koksa za vsakih I(X) kubičnih metrov z i c4 ur. Neprekinien ogenj od leseni do nomladi proti samo en ratu' dnevni mitrni Ini dopolnitvi. Ne opustite, da se ne bi obrnili na generalno zastopstvu hotela »Union«. Hranilne vtoge se obrestujejo najugodneje. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd, Dena; se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. CARJI! Sifonske, pokalične in limonadne, steklenice, sifonske glavice, stroje znamke „Pochtler", kakor tudi vse ostale potrebščine kupite najugodneje pri ljubljanski komerciialn» družbi, Uubl an?. Bleiwe sova cesta 18 Poskusite naše novo speciiaino pecivo! Stcllen a Ia cokosette Gaštajnski prepečenec Samostanski roglič; Abacijski prepcčenec Tirolski sadni kruh Orehovi rogliči Pressburški poklončki itd. Različno pecivo kol obeski na božična drevesca. pekarna schmid •JURČIČEVA ULICA 6 :: MARIBOR :: -JURČIČEVA ULICA 6 Razprodajalci dobe popust! — Razpošiljam povsodi Dvoriščna stavba s stanovanjem se proda ali odda v najem; lepo ograjena in zelo primerna za manjšo industrijo ali večjo obrt. Naslov v upravi Slovenca Maribor po-l šl 14.134. Zahvalo Vsem. ki sle danes spremili našo drago soprogo in ljubljeno mamo, rajno Frančiška Kpzišnih poj. Kisovec na njeni zadnji zemeljski poti, izrekamo tem potom najlepšo zahvalo. Rog vam plačaj! Poljane nad škof jo Loko, vas Hotovlje, dne 11. dec. 1929. Žalujoči sorodniki- ! Naiholjši v muterijaiu tn nadepšiv 1 upiemt soSivasm stroji,KOt«sa „6r»«jner" in „ domačo obri in indusUijo 'ouk '«ieut< irezpiiitei' Lo pn JOLPLTiLNC illBiMlS^m uubi ona iiTmI iDler "re en.uvcg. m ' iDomeidv. ui »odi J /mji V«(-!ctnii carancll!) H 'abtrvaitr nonui! H? vi—--"j^ii Tomaževo žlindro 199% za gnojenje travnikov, vrfov. sadnnos nikov ima na zalogi vsako množino »MERKUR. PETER MAJIMč, KRANJ tlKUS - VU priporoma svo]o talogo iežriikov solnčntkov in spreliaialnih pali< 1'oproviln Infno tp solidno "V novi Vlahoreevi biš v Mariboru, Aleksandrova cesta sem otovrila novo trgovino s papirjem, «alantc-rijo, parfumerijo in drobnarijami Cenicnerau občinstvu se vljudno priporočani za naklonjenost in zagotavljam strogo s o 1 i d n o s t. Mita Reichova. radio-aparate 3 in 5 cevne prodam za Božič PO ZA STANOVANJA IN PISARNE IUHM DOS R K L J 19 B L J H N II DUNAJSKA C. 17 TELEFON 32-61 Ivan Bdgfltal Uu&Jjane - Kongresni fni 19 p leg N ns'ČAS JE ZLATO.:. ie posebno znižanih cen! Milirt inizkifiiB ctMsmuiMi |»i*o«iafniB8«» le kvalitetno t»la^o! Bluze: Svila: Pougis. 90 cm šir. za senčnike . Tat Mas. 90 eni Sir. za ohleike . Cela nese v 60 barv. zelo trpežna Lamč, svilen ia. kval. v barvah Cropo do chine. težka kval. za obleke ....... Crfipo georgette, v raznih barvah za obleke ........ Lami. zlat, srebrn ..... lSaržiin za ročna dola. 42 cm Sir. Damsko perslo: m Din 8- Koj",,iup™- blltifL barv. s čipkami . m Din 79— Kon,ljineilu Sifou bat bela s čipkami m Din Sti._ Komblneža z barv. robom . , , , Spalna srajca, bria s čipkami . „ . od Din 79.— Spalna «r«ira. barv. s čipkami . . . o,] Din 91— Komhine*n' sv,l ficot s šir čipkami m Din 54.— H,"fc< svilen tricot garantirana kval. ui Din 35_ Komblnoia crtip do chine. .... Din 25._ y> 33.— 39— » 49— » 51.- i 4» 138.- Din 75.— » 118.-> 128__ Dom. ha'ije in py}atne; ■ t> 95— 98.— 128. -148,- D. halja iz jap. krepa .... . Din '.18— » halja iz češike flanele . . . #. ' » 58— > halja iz double flanele . . > 175— » halja iz vzorč baržunu. oleg.. » 385.— > Pyjame iz crepa..... « 3 98,- pjjnme iz češke flanele • S 128.- > Pyjamc iz double flauele . . » 193— pyjnnio Iz svil. popliun . . fl » 240.- » pvjnma iz svilenega brokata . > 590— Olr. pyjania, flanela..... od 5 93— Pletenine: Dam. testica iz čiste volno .... Dam. vcsiica iz melirane vohie z ovr. Dum. vcsticu, jaquard, vzor čast a . . • i ^guarn, vzorč. iz Iu. volno........... Dam. ptillover iz molirnno volne . . .i, .(a<|iiitril bor- duro .......... Dam. v ("lica. športna z usnjem obšita Dam. pullover, intarzija. apartni vzorci ..........od Din 190.. Dam. vestica. intarzija, eleg. vzorci vzorci ........od Din 210. Dam ohl<-ke. čista volna, moderna fus Din 225. Dam obleke iz melirane volne, rusiku fasonn ......... Din :)(?(>.— D. tricot lilaic. bombaž Dam. obleke, najfinejša kasha volna o. tricot hlače svil. flor intarzaja ..........Din 400,— Dam. sVcatcr za šport v raznih barvah materija Zu otroke- D'U 24°'~' H3'~ b,"6c- 6isla v0lna • • • • f „ - , ° ° n;.. M • -l>- hlače, čista volua, najfinejša kva-pullovor vzorcast ......o Trikotaža: D. hlače, podloženo iz uajmehkejšega ala.......... Din » Športna surova svila, imitac. . , . Dim 69_. Svilene, najnovejši kroj .... od Din 190.— Galanterija — Usnjeni izdeJM: Maniicurc-kaseta 5 delna......Dan 82.— Šivalna garnitura v luisoti Din 03,—, * 42.— Oesalua garnitura ■■!- delna z ogled. . > 12o.~ Otročjo torbice .... Din 18.—, > 13,— Damske torbico ......od » 48__ I>. doze za cigarete Din -VI___ Diu 30.—, Din 17__ Rttzpršilnlk za pariiim .... od Din 22.— Moška moda: Srajca la. Ireni-, vorcastu z 2 ovr. . Diu 08.— 70.— Srajca frak s trdimi pi<|uo prsi . . 5 '.'9__ Srajca svilen popllu z 2 ovr. ... » 129,— tilcgantnc samoveinico po Din 50, 49, 29, 215 Srajca spalna, zelo trpežna .... Din 9.8. — Pyjamc ftaiiola. vzorfasta .... » IK3 — Pyjania iz dnuble flanola .... » 260.— Suknjič. domač iz double flanele > 220.— Suknji? domač, volna. »Kamolhaar t> 385.— šuli modni volneni po Din 12. 3!» in 29 18.— Knto svilene, križaste in bele Din lis.— 13._ Sara iii niče zelo trpežne Din 24 in > 20__ Garnitura naramnico, podvoze ck-g. ,, s2._ _ Rokavice usnjeno, podložene ... » 89.— •18,— 110.- Din 28,-53.- Robci — Brisače: 1). robci liutM s širokim robom tue. D. rnlioi batNt. beli. tuc..... Otroki rutici, tiskani tuc...... Brisačo frotirko 3 barvne Ia. kval. kos Din -1.— Din 2«.. ^ 32.-, 20- Vse ostale nfetenme s ig * m nogavice " * II i Roikavice-nogavice: 117— Šali - Rute: D tricot zanislte....... . D,in 15,— D pralne rokavice usnjene . . . • » 04.— D p-.idložene rokavice usnjene Iu. • » 71.— D nogavice svila Bemberg? . . 23 - D nogavice fivilone »Zelhvagc . . • » 49.— Nogavice čista volna...... 6» -. 85 — Nogav'oe volna, kratke..... 27.-. 18.— Oglejte si naše izložbe! 22.— .šal' večerni, svileni z dolg. resami . Din 2)8__ !i.8.— šali večerni, -vil. z rosami, slikaui . v 298,— Šali kasha. najnovejši vzorci . . od 5 29.— Svil. apaško ruto. novost po Diu 65, 58 in 45 ■vjlNKOVfci. M' (P © s « S p a s*,'/8 c. p f* o t i fj«tf»eS}H r? i 'KRI IAK«/» Otroške lretorn« razprod. cena Din 85. 75. 85 t Otnriko Trotom suožke« razpr. c. 118. 110. 100 | Dam. galošc u Trotom« razipr. cena . . Din 88__ J A»♦♦»»♦♦♦♦♦t♦»♦♦»♦♦»^♦♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦f I J ^ (PfV 5K C5 h t & \£Uft <2 £ j ® b fes atstso «» v h c ne t NAZNANILO! Cenj. damam uljudno naznanjam, da izvršujem i sortirana v vseh poljubnih debelinah za vse različne klobase: krvave, jetrno in mesene, za salame itd , imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Trgovcem in večjim od jemalcem morem nudili primeren popust! Priporočam se vsem svojim dosedanjim odiemalcem io vabim nove interesente, da si ogledajo zalogo. — Trgovina črev na drobno in debelo Berginan josip, Ljubljana, Poljanska cesta 85, S?. z najnovejšim aparatom, ki nc škoduje lasom. Obenem izvršujem vodno ondulacijo. Za cenj. obisk se priporoča POLANC IVAN salon za dame ia gospode, KOPITARJEVA 2. Potrti sporočamo, da jc naš dobri oče, stari oče in tast, CfGCO ANTON zasebnik dr>nes dne 14. decembra ob 7 umrl. — Pogreb dragega rajnkega bo dne 15. decembra 1029 ob 4 popoldne iz mrtvašnico pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. dccembra 1929. Družine: Karel Cigojcva, Franc Cigojeva, sod. svetnika Žigona, ing. Ličarjeva in ing. Bolalfiova. Mestni piiftui.ni z.ivo;i Ljublj.-.::: Usahauvsirte žrgaosfoe šSrasa, Btsa^E, notese, tterbatr.te, odje8isa vojne odškodnine In vseb vrsl vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.