Za vinski sejem v pfuju. Skoraj dnevno čitamo v časopisih: vinski sejem tu, vinski sejem tam; edino štajerski vinarski center Ptuji — se ne zgane in spi naprej spanje pravičnega, kakor lista dcvojka v pravljici, ki čaia. dm jo pride budit princ iz devele dežele. Nehote se vprašujemo: zakaj vse to? Ali ni mogoče jPtuj že po svoji prirodni legi takorekoč središče, okoli katerega so osredotočene znamenite haloške in slovenske gorice in katerim podajajo roko glasoviti in celo daleč v inozeinstvu znani ormoški in ljutomerski vinski griii? Mogoče pa nimamo vina v dovoljni množini za na Irg, ali pa morda s tako lahkoto prodajamo naš vsakoletni in po kakovosti prvovrstni vinski pridelek, da nam ni potreba nobene reklame, nobenega priporočanja, — nobenib vinskih sejmov? Nikakor ne, cenjeni čitatelji! Tudi pri iias, kjer prednjačimo v kakovosti in finoči vina Tsem drugim krajem v državi, tudi pri nas je kriza tukaj, in sicer celo — občutna kriza. Lanskoletni pridelck je bil po kakovosti prvovrsten, po količini je pa ¦aostajal daleč za normalno množino vsakoletnega vinskega pridelka. Vkljub temu dejstvu se ga je le malo porabilo ih danes leži v ormoško-ljukttnerskih in haloških viiskih hramih še na tisoče hl prvovrstnega vina letnikoT od 1917 naprej. Dejstvo je nadalje torej, da se ga je le malo prodalo; vse drugo še pa čaka kupca, kakor grešna duša sodnega dneva. In ako nam priroda nakloni eno ali dve kvantilativno in kvalitativno dobre letine, kaj pa potem? Na vinski izvoz v inozemstvo iz ananih razlogov pa danes itak še misliti ne moremo. Vinogradniki bodejo torej naenkrat stali pred usodnim Tprašanjem: biti, ali ne žiTeti! — Na Tse to se nam nehote vsiljuje samo en odgovor: samo od sebe ne bode prišlo ničesar, treba nam bode in skrajni čas to je, seči po — samopomoči! Iščimo stika z odjemalci, delajmo pošteno reklamo, organizirajmo se ˇinogradniki in uvedimo v Ptuju, kot izrazilem vinskem središču — slalni vsakoletni vinski sejem! Bil sem v januarju t. 1. na vinskem sejmu v Središču. Novorejenček je vkljub pomanjkljivi organizaciji (kar za začetek pač ni zameriti!) z lepimi uspchi dokaeal tamkajšnjim agilnim vinogradnikom, da so na pravi poti. Na Kranjskem so na tcm polju že dolgo istotako zelo delavni pod spretnim vodstvom višjega vin. in klet. nadzornika g. Gombača. Zakaj se ni bi tudi mi malo zganili? Vinarsko šolo s strokovnjaki imamo lakorekoč tik prcd nosom. Nam tudi ne manjka še drugih požrtvo Talnih vinarskih in kletarskih strokovnjakov, imamo velikega župana in srezke poglavarje, kateri bodo gotovo prevzeli tozadevno inicijativo v svoje roke! Saj vendar rsi vidimo, da smo štajerski vinogradniki tik pred vprašanjem svojega nadaljnega obstoja. Mogoče se mi bo ugovarjalo, ne bo uspeha, da ni sredstev itd. To ne drži; samo hoteti in započeti nam je treba. Tudi potrebna sredstva se bodejo našla in mi se moramo modernizirati ter prilagoditi duhu časa, aJko hcčemo naprej — obstojali! Na vseh merodajnih faktorjih je torej danes ležečc, ia prerzamejo inicijativo, ter nemudoma provedejo z tso energijo to prepotrebno akcijo, kalera bode brez dvoma rodila, ako še ne popolni, pa za prvič vsaj delni uspeb v prid vsem, za svoj obstoj težko se borečim štajerskim vLnogradnikom. E. S. »NAŠ DOM« je velikega pomena za neorganizirano mladino. Posebno marčevo številko naj bi dobili vsi slovenski fantje t roke. V zelo poljudni, pa vendar dostojni obliki pobija posamezne ugovore, ki jih ima moška mladina proti orgaoizacijam, z vso prisrčnostjo, ki jo še osvežuje prava (antovska šegavost se obrača do tistih fantov, ki poznaja samo eno društvo, namreč ponočjnaško družbo. — Pohorski fant govori zelo zanimivo o različnik divjakih, afrikanski misijonar vabi fante t misijone (posehno važno delo!), štajerski fant je bolj bojevit in vabi fante k pretepu, nek ponočnjak pa opisuje, kako rnora biti pravo fantovsko ponočevanje. Razen tega ima marčeva številka »Našega Doma« še lepo zgodovinsko črtico o Slovencih, Hrvatih in Srbih, opisuje moderne apostole, ter odkriva življenje po turških haremih inbosanskih gostilnah. Da imajo tudi dekleta v »Nasem Domuc veliko besedo, to veselo dejstvo je itak znano. N o v o s t je tekma. pri*kateri morejo sodelovati samo fantje. Ako se hočeš te tekme udeležiti, si naroči >Naš Dom«, kjer boš zvedel za vse pogoje. Kot nagrada pri tekmi je razpisana zelo lepa knjiga. Vsem, ki želijo širiti izobrazbo med neorganizirano mladino, posebno moško, priporočamo pri tem delu kot najboljše sredstvo razširjanje »Našega Doma«. Naročila sprejema uprava »Našega Doma v Mariboru, Aleksandrova cesla 6. Naročnina znaša lelno 12.50 D. LICENCOVANJE PLEME^SKIH BIKOV za Ieto 1925 se vrši po sledečem redu: I. Dne 6. aprila 1925: 1. Ob 8. uri v Št. Ilju v Slov. goricah pri gostilni »Kolodvor« — Polak — za občine: Jarcnina, Kaniža, Polička vas, Vukovski dol, Zgor. Jakobski do!, Ploderšnica, Ceršak, Cirknica, št. Ilj t Slov. gorioah, Selnica ob Muri, Sladki vrh. 2. Ob 14.K uri v Pesnici pri gostilni Kerenčič za oibi'n?: Diagučova, Grušova, Šmarjeta ob Pesnici, Pesniški dT<;r. Vosek, Spod. Jakobski dol, Dobrenje, Gradiška, Na Ranci. II. Dne 7. aprila 1926: 1. Ob 9. Mri v Mariboru na živinskem trgu (mestna klavnira) za občine: Breslerni> a, Jelovec, Kamnica, Sv. Križ, Rošpjh, Tirtcvina, Lajlersberg, Sv. Peier, mesto Maribor kvi breg, Giglence, Zg. Ihiplek, Spod. Duplek, St. Mflrtin pri Vurbergi:. 2. Ob 16. uri v Selnici ob Dravi pri gostilni Heruah za občine: Boč, Janževa gora, Selnica ob Dravi, Slemen. III. Dne 8. aprila 1925: Ob 10. uri v Zg. Sv. Kungoti pri gostilni Senekovič za občine: Zg. Sv. Kungota, Sv. Jurij ob Pesnici, Plač, Slatinski dol, Špičnik, Svečina, Vrtiče. Darila: dižavno 3150 D, okrajni zastop Maribor 3000 D. I. Dne 20. aprfla 1925: 1. Ob 9. uri v Mariboru, Magdalensko predmestje pri gostilni Počivalnik (preje Rapoc) na Tržaški cesli za občine: Bistrica pri Limbušu, Limbuš, Pekre, Radvanje, Razvanje, Studenci, Tezno, Vrhov dol, Dolgoše, Sv. Miklavž, Pobrežje, Z«rkovce, mesto Maribor, desni breg. 2. Ob 14. uri v Slivnici pri gostilni Lesjak za občine: Bobova, Fram, Spod. Hoče, Loka, Morje, Orehova vas, Rogoza, Skoke, Slivnica, Gorica, Ješenca, St. Marjela na Dravskem polju, Podova, Rače, Zg. Hoče, Pivola, Pohorje, Ranče. II. Dne 22. aprila 1925: 1. Ob 8. uri v Sv. Lovrencu na Pohorju pri gostilni Koder za občine: Činžat, Kumen, Lehen pri Ribnici, Sv. LoTrenc na Pohorju, Rtcenjak, Rudeči breg. 2. Ob 14. uri v Rušah v goslibii Josipa Mule za občine: Bistrica pri Rušah, Lobnica, Ruše, Smolnik. Darila za premovanje: od države 205u D, okrajni zastop Maribor 2000 D.