SVEČK MIKOV SV. P». IM SKAJ KONIC S. |.
Uredništvo : Gorica, Piazza N. Tommaseo št. 20	I>ne 15. aprila 1923
Izhaja 15. dan vsakega mesca.
F. Š.
Stalina jei ipod 'Sdllicem ile sprememba. Resničnost tegja aksiijoma čultilio pred ivsem na sivioji lastni Ikioži naše porušene in poškodovane cerkve.
Po preteku komati 8 mesecev, smo doživeli trd različne okrožnice aiti kr. odtoke «lede Vzpostavitve javnih bitij. — Komaj sirilo prišli do jasnosti >v prvi olkrož-niioi, ji sledi vže kraljevi odlok, ki z eno potezo prečrta ves naš trud, vse naše delo, vse maše napore. — Kakšne namene ima Vlada z vedno novimi odredbami? Ali nas hloče utruditi? Ali zavlačevati vzpostavitev cerkva od kalendas graeeas? Naj. si bodo nameni vlade kakoršnikoili, mi zahtevamo le svojo pravico-.
Z dne 18. 1. 1.923 št. 106 ije zagledal luč sveta kr. odlok, s katerim preide vse deliovanje glede vzpio-sitavdltve javnih bitij od zakladnega in ministrstva za osvobojene dežele v delokrog ministrstva za javna dela. Obenem, določa isti zakon, člen 4, da se vrše izplačila javnim bitjem bodisi v obliki preduima ali celotnega zmeskia ne več poltem Rima, ampak naravnost od prefekture. Za nas Goričane ilei važno vedeti, da je vsa zadeva glede vojnih odškodnin ostala pni prefekturi v Trstu, kljub temu, da Smo v vseh drugih ozirih podrejeni Vidmu.
Z gorenjim kr. odloko-m so vse brez-izieiro dnšnonaštirske cerkve iziednačene župnim. Postava starih' provinc se je raztegnila na naše kraje, da se talko doseže enotnost tudi glede cerkva. Zadeva je velike važnosti zaradi bodočega razmerja med državo in cerkvijo-. V starih provincah ne poznajo vikarijatov in kuracij v smislu naše stare cerkvene zakonodaje, kjer so bili vsi kurati, samostojni vikarili ter nekateri od p-ersonam priznani pred državno postavo kot župniki glede plače in pokoinline. — V starih provincah je samo du-šobrižnik samostojen in deležen dobrot civilnih postav, medtem ko so- Vsi drugi ile golil cappellani. Sedaj je odvisno od naših' ordinarijatov, da 11 sprejmejo ponudeno rolko vlade ter vs-e dušne pastirje proglase za župnike in sicer »inamovi-biles«. Tudi tu je potreba izkoristiti dani položaj v korist dušnih pastirjev.
Kaj sedaj?
Mi smo Skoraj da z silo iztrgali TX uradu v Trstu iz rok naša naznanila in prošnje za vojno odškodnino, da jih vložimo na finančno intendanco ter pridemo tako čim prej do zaželieneiga koinkordata in s tem db udejstvitve naših načrtov. Toda z kr. odlokom nam je zajec zopet pretekel pot in moramo kot iavna bitja dvigniti svoje prošnje za vojno odškodnino pri finančni intendane! in jih poslati ha
Vzpostalvitveni urad v Trst. Seveda poskrbi za vse to naša zadruga o-šikiodovalnih cerkva.
Koliko časa bodo pestovali V Trstu naše prošnje, to sam Bog ve.
Kako bornio izvrševali vzpostavitve n o delo? V smislu okrožnice 10. 4. 1922 so praviloma krajevna bitja sama poklicana, da oskrbe neposredno izvršitev vzposta-vitvenih In por-ravHavnih del na lastnih poškodbah. Samo t-edai, ako dotična krajevna bitja iz dokazanih in pripoznanih razlogov ne zamorejo izvršiti neposredno teh. vzpcsitavitveinih del, samo tedaj in na podlagi njihove izrecne prošnje in po pred-liodni odobr-iitvi gen. civ. komii-s.' (prefekture) jih zamorejo državni tehnični uradi nadomestiti z lastno podjetnostjo, t. j. državna pomoč v tehničnem oziru je samo alk-cesorna t. j. podrejena.
Ni dvoma tedaj, da ima vsaka dušno-castirska cerkev pravico in dolžnost delati v lastni režiji.
Toda ista okrožnica pravi, da ise mora za delo-, ki prekaša zineselk 50.000 Lir napovedati javno dražbo. Nekateri juristi pravijo-, da je javna dražba v oknožmici sicer omenieua. toda v praksi se postopa popolnoma drugače in opirajo svoie mn e nie tna slučaj Gradišče (Gradisca), kjer je ckr. šol- sivet oddal z dovoljenjem prefekture v Trstu najbolj zaupanja vrednemu podjetniku, isto je istori! deželni goriški odbor. Tudi naša zadruga se pogaja z Vzpo-staViiltvenim uradom v Trstu, naj bi s-e dražba opustila, toda silno dvornim, da hi uspela, ker okrož. motivira javno dražs bo s tem, da se zagotovi boljša izvršitev dela, (kar je pa izključeno'), da se dosežejo najnižje cene (Sparsvstem) in !s-e na ta način zamor-e nekaj iprivarčiti v korist države, na ktoji bremenc tozadevni tro-ški. Zakaj se je vpletel čin dražbe v okrožnico z dne 10. 4. 1922 tržaškega‘civ. komis, vedo oni sami, mit samo slutimo, toda, niti v zakoniku, o vojni odškodnini, niti v o-kro-žnici nove province Trento ni niti duha ni sluha o kaki dražbi javnih iposlo-pii-Izjemo dela le Trst. A dia le tržaško na-zinamje protìp-ostavno, niam pojasni slučai zidania cerkve sv. Vida na Piacuti, kjer je bilia odMta od miinisterstva javnih del pritožba TX urada v Trstu, češ, da mora iti na javno- dražbo1.
V tem. oziru nismo š-e na jasnem, ker IX urad hoče imeti svojo lastno zakonodajno moč.
Kako bo zadeva izpadla, se bo poročal o pravočasno.
To, kar sem zgorai omenil, velja samo župnim in tem izjednačenim cerkvam kot stavbam, vse drugo- spada pod zakon kot za zasebnike.
Za predujme na vojno odškodnino za župnišča kolonske hiše in zemljišča je iz-
dal Kreditni zavod v Benetkah Zadolžnice. ki sicer odgovarjajo interesom zasebnikov, toda, kdor rabi hitro vzpostaviš tev svojih poslopij, naj s-e posluži te ugodnosti, ko vemo, da Se nam sedaj zapirajo povsod vrata. Za obremenitev posestva je potrebno preidoče dovoljenje cerkvene in politične oblasti. Glede premičnin nimamo še nikakih pojasnil.
V kratkem se skliče v Gorici občni zbor zadružnikov poškodovanih cerkva in se pojasni položaj: Izve naj se obenem tudi mnenje- zadružnikov glede vzpostavitve cerkva, predloži dosedanji© stanje tro-škov in obvez itd. Vsak zadružnik ima pravico do jasnosti, ko gre za njemu poverjeno nalogo.
Dr. J. Sr.
Odnosi med katoliško cerkvijo in državo v Jugoslaviji.
Zagrebška »Nova Evropa« je prines sla v svoji prvi letošnji številki (1. jan. 1923; knjiga VII. broj 1) zbirko člankov o problemu razmerja med cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Sodelovali so pri ti številki pravoslavni in katoličani, ško* fje katoliški (n. pr. Bauer, Jeglič) in pravoslavni (Irinej, vladika Bački), po= Itiki in nepolitiki. Posebno pozornost je vzbudil članek dr. A. Korošca, načelnika S. L. S. po volitvah 18. marca naravnost predstavi tel j a	slovenskega ljudstva
sploh. Gotovo bo zanimalo vse duhov* niške kroge, kako slika on sedanji po* ložaj katoliške cerkve v Jugoslaviji. V naslednjem podajamo pretod njegove* ga članka (pisan je namreč v srbohrvaš* čini in cirilici). On piše:
Naj večje kulturne sile v vsakem na* rodu so vera, znanost in umetnost. Mo* derne države smatrajo za svojo dolž* nost, da podpirajo znanost in umetnost, da ju širijo in jima omogočajo svoboden razvoj. Le nasproti veri zavzema večina držav drugo stališče, posebno nasproti učiteljici katoliške vere, t. j. nasproti katoliški cerkvi.
Tudi v kraljevini SHS ne vživa kato* liška cerkev popolne svobode, tudi ne potrebne naklonjenosti ne pri zakono* daji ne pri upravi. Po členu 12. naše ustave si država pridržuje pravico, da bode z zakonom določila, na kak način naj priznane vere vzdržujejo svojo vez z vrhovnim verskim poglavarjem, ki bi* va zunaj državnih mej; v istem členu je tudi elastična odredba, ki prepoveduje, da bi verski predstavitelji svojo duhov* no oblast bodisi potom verskih pobož* nosti bodisi notom publikacij verskega značaja bodisi še drugače pri vršitvi svo* jih uradnih postov kakorkoli unotreba* vali v strankarske namene. Člen 16. na predvideva sicer, da se verska vzgoja
vrši v soglasju z verskimi načeli posa= meznih veroizpovedanj, toda ne odreja, da je verska vzgoja naloga in zadeva poedinih cerkev.
Pri državni upravi sami ne vživa katoliška cerkev nobene naklonjenosti od strani državnih oblasti. Ko to pišem, je sedem škofij brez višjih pastirjev, in sicer nekatere že od postanka države sem, druge pa tudi skozi več let. Ni dr= žave na svetu, ki bi v tem oziru naši bila podobna. Katoliška bogoslovna semenišč ča dobivajo pri nas tako neznatno pod« poro, da je njihov obstanek ogrožen, kar pa nikakor ne velja za pravoslavna. K a« toliški duhovniki, od škofov do kapla« nov, se zapostavljajo in so daleč za pra« voslavnimi, kar se tiče plače in doklad, Marijine kongregacije, strogo verska udruženja, so ali prepovedane ali pa pod« rejene nadzorovanju po svetnih oblas« teh. Katoliške kulturne organizacije, n. pr. Orel, niso ne v šoli ne v armadi ena« kopravne podobnim organizacijam dru« gih kulturnih narodov. Konfesionalne šole, bodisi samostanske bodisi one kon« fesionanih šolskih občin (v Vojvodini), so bile zanrte ali podržavljene; njihova šolska poslopja so jim bila protizakonito in brez vsake odškodnine odvzeta, njih prostori pa zasedeni po svetnih oblasteh. Tsta usoda urozi tudi ostalemu imetju T'orfesioDalnih šolskih občin. Da, upra« va si prisvaja cr^o pravico, da sestavlja s^ma nete lip.rrtirne moHtve in jih uva«
načrtu konkordata se zahteva kot litur« gični jezik mrtva staroslovenščina, da bi se odpravila latinščina s svojim silnim kulturnim ozadjem in da bi katoliška cerkev dobila pri nas isti liturgični je« zik kot pravoslavna.
Vse to me v misli potrja, da sedanja cerkvena politika naših oblasti ne name« rava zbližati in sprijateljiti obe krščan« ski cerkvi, temveč da oprezno in polago« ma pripravlja in utira pota pravoslavju. Oblasti se ne upajo odkrito preganjati katoliško cerkev, pač pa jo zapostavljajo in šikanirajo, in s svojim postopanjem hočejo jasno vzbujati pozornost, da bi nam bolje bilo v pravoslavni cerkvi, kjer bi vživali vso njihovo naklonjenost. V tem nas potrjuje še to, ker čujemo izza kulis, da je treba katoliško cerkev v na« ši državi privesti polagoma do kapitula« cije pred pravoslavjem. Torej: ne zbli« žanje in ujedinjenje potom sporazuma med dvema naj večjima cerkvama v dr« žavi, temveč nameren in premišjen pre« hod katoličanov v pravoslavje!
V pravoslavnih krogihh ne misli nik« do na to, niti areligiozni elementi, da bi se moglo začeti z odkritim bojem proti organiziranim cerkvam; priznavajo, da
nejo diplomati. Negotovost in nejasnost vlada v vseh krogih o tem prašanj«. Pa tudi v verskem in cerkvenem oziru ni mogoče dobiti prave jasnosti in gotovosti. Prav ima Dr. Grivec, ko očetovsko svari pred vsako prenaglenostjo v razmotrivan-ji! in v uvaževanju novih razmer na Ruskem. Kar se zdi danes, da je gotovo dejstvo, se nam kaže jutri kot bridka prevara.
Veliko se govori in piše o krivcih ruske nesreče. Med te se prišteva, carja, absolutizem, birokratizen, skvarjeno rusko plemstvo, rusko inteligenco z njeno nerazsodnostjo in z njeno neodločnostjo, slabo upravo, in na zadnjem mostra se prišteva med krivce ruske nesreče tudi judovsko perfidnost.
Tudi med nami jih je veliko, ki polagajo vso težo odgovornosti na ta poslednji činitelj. K temu prepričanju jih sili dejstvo, ko vidijo, da so očetje revolucije sami Judje. Trocki. Lenin, Bela Kuhn e compagnia bella.
Ravnokar se Judje na vso moč pere jo po časopisih in hočejo odvaliti od sebe to krivdo ali zbrisati vsak sum o njihovi krivdi zatorej se mi zdi primerno in potrebno podati nekoliko mrvic k reševanju
bi pravoslavna cerkev pri nas ne mogla tega velikega prašanja.
prenesti kulturnega boja; toda iz nave« denih razlogov se bo nadaljevalo zapo« stavljanje in šikaniranje katoliške cer« kve v naši državi.
To je sedaj razmerje državne obla«
ja v cerkev! VoDH ne morejo povsod Mi do katoliške cerkve v naši državi.
Kako stališče pa zavzema katoliška cer« kev v kraljevini nasproti državni obla« sti? Z bolečino v srcu moramo konstati« rati, da se naši katoliški cerkveni krogi ne zavedajo, kakšen namen imajo pod« zemski rovi, ki se v zadnjem času siste« matično kopljejo pod njihovimi nogami. Uverieni so, tako se zdi, da so to samo navadne težkoče. ki so sicer nekaj večje kakor so bile v bivši Avstro«Ogrski, a ki se dajo odstraniti z daljšim ali krajšim posredovanjem. Da so oni na krivem potu. o tem imamo polno dokazov.
Položaj katoliške cerkve je vsekako težak, ker je pri svoji obrambi osamlje« na. Drugače se postona proti njej kakor proti številno močnejši pravoslavni cer« kvi. Toda ne oziraje se na to bo morala ona, če se bo hotela ubraniti še večjih neprilik. poiskati odkrit razgovor z dr« žavno oblastjo, da se do zadnje točke razčistijo odnosi med obema.«
Iz krščanskega sveta.
Katoliški shod v Ljubljani. Letos se bo vršil v Ljubljani V. katoliški shod. Velikonočna številka »Slovenca« je prinesla prvi poziv. Shod se bo vršil od 25. do 28. avgiu-je sta. Veliko predpriprav je že izvršenih. V programu shoda se nahajajo sledeče točke: nravni preporod, družinsko življenje, okrepitev socialnega blagostanja, uredba vzgojne in kulturne organizacije, načrt za krščansko šolo, znanost in umetnost, cerkev in država, svoboda in enakopravnost. Program računa na velikansko ude-Posebne deputacije čeških odpadnikov ježbo. Žele tudi prisotnosti italijanskih Slo-so se radi tega prišle pritoževat k naši vencev.
vršiti svojih verskih dolžnosti. Kakor kaže načrt konkordata, si država prisva« ja nravieo. mešati se v čisto notranje za« deve katoliške cerkve, kakor je n. pr. li« turgični iezik, nadalje tudi pravico, da ona imenuje katoliške biskupe.
Gotovo je torej, da se sedanje po« stopanje vlade in njenih organov nas« proti katoliški cerkvi ne more imenovati ne naklonjeno ne prijateljsko. Kolikor opažamo pri oblasteh enako (neprijatelj« skoJ noGonanje nasproti pravoslavnim in katoličanom, izvira to iz kulturnoboj« nih nagibov ali na iz običajne mrinje proti verski cerkvi; kolikor se pa kato« liška cerkev zapostavlja v primeri z drugimi, posebno s pravoslavno cerkvi« jo, tedaj izvira to iz še slabših razlogov.
Kateri so ti razlogi? Znano je, da je pravoslavni biskup Dositej iz Niša z vednostjo vlade sodeloval pri ureditvi cerkve katoliških odpadnikov v Češki in da razvija med podkarpatskimi Rusini veliko propagando za prehod grško«ka« toliških unijatov v pravoslavje. Tudi med našimi grkokatoliki se vrši inten« zivna agitacija za odpad od katoliške cerkve in prehod v pravoslavje. Ako iščemo vir te agitacije, ga najdemo v Sremskih Karlovcih (tu je sedež srbske patriarhije, op. ur.). Pred kratkim bil iz Prage odpoklican naš poslanik dr. Vošnjak; izmed drugih razlogov se je to zgodilo tudi radi tega, ker se ni dovolj interesiral za akcijo niškega biskupa, kar se zopet po mojih informacijah ni godilo toliko iz kake antipatije do ak« cije same, temveč z navadne nebrižnosti.
vladi. Znano je tudi, da vlada ne mara imenovati katoliškega škofa v Beogradu in generalnega vikarja v Subotici, ker bi rada na ta mesta spravila kandidate, ki se priznavajo za (katoliške) Srbe. — V
JUDOVSTVO IN BOLŠEVIKI
Prašanje, ki navdaja z grozo in strahom ves zapad, je rusko prašanje. Pred tem prašanjem trepetajo politiki, umolk-
Dné 21. marca t. 1. je predaval g. V. S. Mandel v Berlinu o »konservativnem in razruševalnem elementu v judovstvu.« Predavatelj je branil in zagovarjal judovstvo pred očitki, ki se slišijo zadnje čase vse povsod, da so namreč Judje krivi ruske nesreče. Zaključil je na podlagi prejšnjih predavateljev Bikermana in Landaua svoje predavanje s tem, da je trdil, da se ne more za usodo judovstva ničesar bolj želeti kakor to, da se Rusija otrese boljše-viškega jarma in da Rusija zopet vstane. Z veliko potezo odvrača zagovornik judovstva od sebe krivdo naslanjajoč se na dva argumenta svojega dokazovanja, namreč na konservativnost judovstva in na neskladnost judovstva z komuniznom.
Pri vsej prebrisanosti in zgovornosti se zagovornik ne more ubraniti stvarnih očitkov in velike krivde. Zagovornik judovstva kliče tudi zgodovino za pričo v nasprotnem smislu. Ob tej priliki moramo si najprej ogledati judovsko konservativnost in moramo reči, da se ne nahaja morda v mirni in pokojni duši tega naroda, ampak v tem, da Bog Jude čudežno o-hranjuje na svetu kot živo pričo krščanstva in je torej njihova konservativnost popolnoma materijalnega in ne špiritualnega izvora. Sv. pismo priča o tem, ki pravi: Ego enim scio contentionem tuam, et cervicem tuam durissimam,
Zgodovina tudi jasno priča, da so bili Judje velikokrat že kaznovani radi povzročenih puntov in uporov od raznih narodov.
Kar se pa tiče neskladnosti judovstva z kormmiznom je treba ločiti pri tem teorijo od prakse.
Predavatelj je dejal dalje: Dejstvo, da so ruski Judje potegnili z bolševiki, ne daje še zadostnega vzroka, da bi mogli sklepati, da so oni krivi ruske nesreče. To so pač storili, ker so tako gibčni, da se raje prilagodijo razmeram, kakor pa, da bi škodo trpeli. In dejstvo,, da so judje proti monarhistom, ne sledi še iz tega, da so oni podrli carizem, ampak se ne potegujejo za monarhizen, ker jim diši, da vposta-vitev monarhizma nima nobenih realnih
m
tal. Na koncu koncev je zagovornik obdolžil krščanstvo punntarstva in revalucijo-narstva.
Nekateri Rusi spoznavajo judovsko zvijačo in njihovo perfidnost in jim očitajo, da obstoji njihova krivda v tem, da so že pod caristično vlado- zastrupili inteligenco, posebno visokošolce z njihovimi razrušitelnimi idejami, načrti in programi. Tolstoj sam, ki je bil poročen z Judinjo je veliko k temu pripomogel in ga nekateri učeni Rusi prištevajo k največjim sovražnikom ruske «Matjuške».
O cerkvenih razmerah na Ruskem pa prihodnjič.
JAN. KOS.
Dvorakova vrnitev v katoliško cerkev. Iz Rima prihaja poročilo, da se je praški bogoslovni profesor in župnik Dvorak, bivši predsednik organizacije češkoslovaških reformističnih duhovnikov »Jed-note«, ukloninl ukazom sv. stolice in skesano priznal svojo zmoto. Sv-, oče je nato preklical Dvorakovo izobčenje in Dvoraka zopet sprejel v okrilje rimske cerkve.
Krvav verski spor na Češkem. V občini Radbost je prišlo na Veliko noč do hudih spopadov med katoliki in pripadniki »narodne cerkve«. Glavarstvo je moralo poklicati na pomoč vojake, da so napravili red. Nad omenjeno občino je proglašano obsedno stanje.
Kardinal Faulhaher v Ameriki. Kardi-nal Faulhaber je neposredno po Velikonočnih praznikih odpotoval v Zedinjene države Severne Amerike, da tam pridiguje in predava. Njegova pot ni političnegai, ampak le karitativnega značaja.
Verska statistika Zedinjenih držav Severne Amerike. »Nouvelles religleuses« prinašajo v tem pogledu sledeče številke: Danes znaša število katoličanov v S. A. 25.000.000 vernikov. Leta 1820 jih je bilo 15 tisoč. Katoliška cerkev poseduje 17.000 cerkvenih zgradb, 15 univerz s 19.802 dijaki obeh spolov, 51 seminarjev s 6667 kandidati, 113 kongregacijskih šol s 4531 gojenci, 115 kolegov s 13.990 učenci, 309 noviciatov s 10.544 novici in 1522 višjih šol s 129.870 dijaki. Osnovne šole se dele v farne, zasebne in institute: V 5690 farnih šolah se nahaja 1.698.032 dečkov in deklic, v zasebnih 32.415, v 358 institutih pa 59.376 gojencev. — »Catholie Register« prinaša številke o verskih fondih. Metodisti, med katerimi je mnogo milijarderjev (Rockefeller, Morgan, Baker) so zbrali 85.930.000 dolarjev, kotoličani 75.368.294, episkopalci samo 34.873.221, dasi so bogatejši od katoličanov. Teh 75 miljonov sestavljajo večinoma iz prinosov delavstva, ki tvori ogromno večino ameriških katoličanov.
Zadeva škofa Cieplaka in tovarišev. Na pritisek celega krščanskega sveta se je smrtna kazein nadškofa Cieplaka izpre-menila v 10 letni zapor. Odbor je to utemeljeval s tem, da ie Cieplak funkcionar cerkve, katera je' bila že pod carji preganjana in bi vsled tega smrtna odsodba vzbudila napačen vtis, kakor da sovjetska vlada nadaljuje politiko carističnega režima (ki pa ni obsodil nobenega katoliškega škofa na smrt - Op. ur.) Smrtna odsodba prelata Butkijoviča pa je potrjena in tudi že izvršena.
Beatifikacija karmeličanke Terezije otroka Jezusa, duhovnika Mihaela Garri-
coitsa, ustanovitelja kongregacije duhovnikov, presv. srca Jezusovega ter kardinala Bellarmina se vrši 6., 10. in 13. maja v cerkvi sv. Petra v Rimu.
»Zlato rožo« je papež, podelil letos španski kraljici, Zlata roža je umetniško izdelano rožno steblo iz zlata, ki je papež blagoslovi in pošlje po posebnem odposlancu kakšni visokostoječi katoliški ženi, katera se je dlikovala po čednostih in dobrodelnosti. Med pontifikatom Pija X. in Benedikta XV. se zlata roža ni nikomur podelila. Pij XI. jo je blagoslovil četrto nedeljo v postu v prisotnosti španskega poslanika in njnegove žene.
Fra Didak Buntič. O tem velikem borcu za narodno prosveto in krščansko kulturo Hercegovine je prinesla revija »Das neme Reich« obširen životopis izpod peresa
o.	Puntigama. Smrt Buntičeva je bila res velik udarec za ljudstvo.
Nikola Bašič, framason. O Nikoli Pa-šiču čitamo, da je eden najagilnejših članov belgrajske lože. Lepa »porodica«, ta, belgrajska!
Iz Zbora.
Vprašanje opcij.
Ker je vprašanje opcij zelo nujno je Zbor prosil našo centralno organizacijo F. A. C. I. za posredovanje s sledečo prošnjo:
REV. FEDERAZIONE DEE CLERO D’ITALIA
in SIENA.
11 comitato della »Società Sacerdoti di S, Paolo« con sede in Gorizia, già agregato alla F. A. C. 1. si rivolge alla rev. Direzione della stessa con la seguente richiesta.
Oltre ai 100 sacerdoti membri della nostra so» cietà, pertinenti alle diocesi di Gorizia, Trieste, Parcnzo e Lubiana, hanno ricevuto in base al trat» tato di pace il diritto di opzione per il Regno d’Italia. Sebbene nati oltre al confine odierno del Regno prestarono servizio alle chiese delle no» stre provincie —- alcuni oltre ai 30 anni.
Una parte di codesti sacerdoti si trovano tuttora nei teritori della diocesi natia di Lubiana, cioè nelle parti annesse al Regno d’Italia; il loro paese nativo invece, giacie nei teritori .Iugoslavi della stessa diocesi.
Nei ultimi tempi osserviamo, che la maggior parte delle opzioni Vienne rifiutata.
Fino ad ora ricorrevano tutti al Presidio •Ministeriale.
La conseguenza di tali rifiuti cagionerà che il numero dei sacerdoti nelle diocesi sopra nominate verrà diminuito, in modo che le no» stre provincie si dovrano riputare quali terre delle missioni, giacche interi circondari sarano privi di sacerdoti.
Già adesso si risente nei nostri paesi forte mancanza di sacerdoti; il rifiuto dei optanti cag» gionerà una verrà catastrofe per la fede e la chiesa.
Si rivolgiamo dunque alla rev. F. A. C. I. di voler interporsi nei luoghi competenti per otte» nere una favorevole accettazione dei ricorsi già fatti.
Odgovoril je sam predsednik mons. Orlan» di, da je osebno v tej zadevi posredoval na kompetentnem mestu v Rimu. Mi smo se obrnili 's posebno vlogo na obe politični društvi »Edi» nost«, da bi nam dali na razpolago imena vseh onih naših člandov, ki so potom njih rekurirali. TižaSko društvo ni vedelo za noben rckurz, ki bi bil od strani prizadetih duhovnikov potom njega vložen, goriško društvo nam je pa dalo imena
vseh onih, ki so potom tega društva rekurirah. Dobili smo tako imena sedmih sobratov.
Zadnje dni smo pa dobili iz tajništva F. A. C. L sledeče sporočilo:
Rev.mo Signore.
Per conoscenza Le comunico, nell’assenza del n. V. Presidente, copia di una lettera in data 9 marzo al N.o 2608 pervenutaci dal Sottosegreta» riato alla Giustizia e al Culto e che penso rifletta una questione da Lei affidata a D. Orlandi. In ogni modo è pregata la S. V. di darne notizia agli interessati:
«Mi pregio assicurarLe che sul riccorso dei «sacerdoti residenti nelle terre redente, da Lei «comunicatomi si sono chieste informazioni al «Prefetto di Trieste in seguito alle quali si vedrà «se sia o meno il caso d’invitare il Ministero «dell’Interno a riesaminare la questione della cit» «tadinanza dei sacerdoti anzidetti.
«Mi creda.
D’ordine di S. E.
Il Capo di Gabinetto F.to D, Amelio.»
Con tanti saluti
Siena, 14. III. 23.
Dev.mo
Il Segret. Federale.
Kakor smo od drugod informirani rekurzi niso popolnoma brezupni.
Davek na vinsko biro-
Na prošnjo »Zbora« za oprostitev davka vinske bire smo prejeli sledeč odgovor:
Con riferimento alla lettera del 31 L 1923 della Unione dei Sacerdoti di S. Paolo il firmato uffi» ciò si pregia di comunicare quanto segue.
L’unica esenzione della tassa provinciale sul vino consumato nel territorio provinciale pre» vista dalla legge, è quella contemplata dati art. 3 del Decreto del Commissariato Uenerale Ci» vile in Trieste del 26 luglio 1921 N.o 0&1»6U33, il quale articolo dice testualmente: »Al piccolo prò» pnetario coltivatore, colono, mezzadro od aitit» tuario del fondo, da cui il vino proviene, è ac» cordata l’esenzione della tassa per il vino desti» nato esclusivamente al diretto consumo della propria famiglia sino alla concorrenza di un ettolitro annuo per ciascun membro della fami» glia convivente c di età superiore a 15 anni.
Sono considerati piccoli proprietari coltiva» tori, coloni, mezzadri o affittuari, agli effetti del» l’esenzione di cui il precedente comma, coloro che attendono direttamente e materialmente alla eoi» tivazione dei rispettivi vigneti«.
11 Commissariato per gli affari autonomi poi, con deliberato del 27 dicembre 1921, accordava l’esenzione della tassa provinciale per il vino oc» corrente per la celebrazione delle SS. Messe in ra» gione di un ettolitro annuo per ogni sacerdote stabilmente addetto alla rispettiva Chiesa par» rocchiale o Chiesa con cura d’anime.
Ciò che infine riguarda la richiesta di co» desta Unione tendente ad ottenere l’esenzione della tassa provinciale sul vino per i quantitativi che i sacerdoti ricevono a titolo di stipendio, il firmato comunica che tale esenzione non può ve» nire accordata perchè non basata in legge, ed os» serva, contrariamente a quanto sostiene codesta Unione, che venendo tassato il vino facente par» te dello stipendio del sacerdote non viene con ciò tassato lo stipendio stesso, dato che per i quan» titativi che vengono da esse sacerdote alienati, la rispettiva tassa viene pagata dall’acquirente. Per i quantitativi consumati dal sacerdote stesso, de» ve certamente pagare la tassa il sacerdote consu» matore, ma questa tassa la dovrebbe pagare (co» me ogni altro privato) anche se ricevesse lo sti» pendio in denaro e trovasse poi di acquistare con questo del vino per proprio uso.
(starsi glas.
Mi ise iz Istre malo javimo. Ali, brate, svi smo kaiko uitučeni ne možemo sei sanati. Mi ovdje tešlko se kada možemo sa-kupiti, jer mam je svuda dalelko. večdnom smo nemočni, bolestmi, piješice nismo vri-edni, a »voziti se« to danas ne dne. Mnoge su župe bez dušobrižnika, morajo ih ex-currendo providjati susjedi. Samo jedam primer. V kršansikom dekanatu ima u svemu 5 »domačih«, u Boljunu ptalk je Dom Alessandro Cauzzi iz starih pokrajina, aili govori dosta dobro hrvatski; u Sušnje-vid pak je kao »učitelj« neki italijanski svečenik. Petràk mora iz svode župe Cepiča, upravljati dvije suisjedne, Sušnijevicu i Brdo, gosp. dekan u Kršanu Kozljak, a Don Cauzzi Paz. — Halana u Submoreigu, Sileny na Vranji palk Bllner ima ju po jed-nu župu.
Dobri naš Anton Šebesta, kapelam u Ceru kod Zminlja, umro je dne 4. tek. fe-brara valjda od pljučnice. Bio je dobričina. Cini se, da uz bolest su mu stanje jaKo otežčali i siimi izgredi, o kojim se čitalo u listovima.
Frana Jurinčiča, župnika na Pazu, protjerali su prošlog novembra. Naložili su mu, da se mora u roku 10 dana ol-
Uodstvo Marijinih družb naznanja:
1. Ker so doslej poslali statistične podatke 1922 le nekateri dekanati, prosimo, naj bi
za 1.
to čimprej storili še ostali. Tudi morebitno nega tivno poročilo naj se dopošlje.
Natančne statistike in pregleda črez sedanje dejansko stanje Mar. družb nujno potrebujemo za se in za Marijin misijonski koledar pro 1924.
Prosimo tudi za imena dekanijskih vodite*
ijev.
2.	Sestanek voditeljev Mar. dr. bo zan*ii raz* nih zaprek šele 14. junija t. 1.
3.	Vse potrebščine za Mar. dr. se dobe v prodajalni K. T. D. v Gorici; razen svetinj in podob tudi vse vrste tiskovin in trakovi.
Apostolnice so natiskane iri so ravno tam na prodaj po 10 stotink komad. Opozarjamo tudi na podobice s pravili za Marijine vrtce.
Družbenik Marijin je pošel; nova izdaja pa je že v tisku in do poletja ga gotovo dobimo.
4.	Zelo je želeti, da gredo Mar. družbe tudi v zadevi družinske posvetitve presv. Srcu Je* zusovemu z dobrim zgledom naprej; zato naj bi se vse družbe čimpreje posvetile Božjemu Srcu. Ta posvetitev bodi javna in slovesna in naj tvori začetek in podlago za širjenje te lepe pobožno* sti med našim ljudstvom. Dotični lističi z navo* dilom in posvetilno molitvijo se še dobe v kne* zonadškbfijski pisarni v Gorici po 5 stotink listič.
Ob tej priliki si dovoljujemo priporočiti šir*
»tramiti. On je prqpeljao SVU svoju robu jenje Bogoljubove knjižice: »Posvetimo družine
do Matulja nakanom, da onda ide preko medie u svoje rodno mjesto Kastav, SHS,
— A na Matuljama je dobio iz Trsta br-zojav, neka se vrati na Faz. sto ie i učinio u nadi da če ga ipak pustiti na miru. Me-djutim mu je došao iz Rima dekret, kojim mu se odbija rekurs protiv nepovoljnoč nesenja »opcije«. Tuj su mu dekret uručili nagovorov
dne 14. jenara t. g., a istoga dana je ------------
primila opcina u Boljunu brzojavni nalog, kojim je Jurinčič »immediatamente sfrattato«. Drugi dan je morao izručiti župne urede Paz i Boljun, žendarmi tsu ga več čuvali, noču otpeljali svoju kasarno a drugo jutro, 10. jenara, otpeljaH vlakom iz vprašanje o_ universalnem katekizmu od Lupoglave na Matulje, gdije se ga ondešmji govoril A. Čadež. G. svetnik je povedal oružnici prepeljali preko' granice u Ka- P'-'a v zanimive stvari, vender ne tega, kar Stav. Sada je niamješten, kako javi naš ic vprašavec želel slišati. Menda je bito Foi. Dioeces., na kaipelaniji Sv. Križa kod premalo jasno vprašano. Naj danes vpra-KastVa, SHS, a čuje se, da misli otici u šavec na kratko pove, kar že ve o univer-Djakovačku biskupiju. Pokucstvo njego- salnem katekizmu, upajoč, da bo potem vo je valjda još na Pazu.	na Ponovljeno vprašanje kedo dal zaželje-
Petràku, Halami, Žvačku i Vrbki su ni odgovor, odbili »opciju«, EMnerju su ju ipriznaili, a . Nekje doli sredi Apenina je vprašavec isto tako pokojnomu Ant. Šebestli. Tja pi j duhovnih vajah' ) 1. 1918. prvikrat sli-
presv. Srcu Jez.« Enakim namenom služijo tudi 3 zvezki knjižnice presv. Srca — tiskarna sv. Cirila v Mariboru; a) Posvetitev družin presv. Srcu Jez.«; b) »Srečne hiše«; c) »Resnost življenja«. Vsaka knjižica stane 1 dinar. Priporočamo posebno. Bogoljubovo in pa «Srečne hiše«. Po* slednja nudi dogodljaje P. Mateja in 7 kratkih ob priliki družinske posvetitve.
Katehetski vestnik.
Unhersaini katekizem.
V marčevi številki »Zbornika« je na
dva su do sada sami od Ceha, koli so ju primili. Od Slovenaca ovdešnjih u Istri dali su ju do sada samomiu Jos. Grašiču, župniku u Bermu.
Mi ovdje nista me možemo. U dušo-brižniščkom poslovanju takodjer sve za-pinje. Narod u Istri, hrvatski. ne ima du-bljega vjerskoga osvedočenja, ono malo, što si je bio ipak očuvao, sadašnje nepri-
like, inaopaki duh^ vremena, materijalna ^neje ni'vtó slišal o tem n e v olja jos mu vise grabi i unistuje, pak se bojim, da če nam naš pulk posvema i svemu potpuno propasti. Svečenika je več malo, ti su sami kao uitučeni i izmučeni, palk kako se če onda da taj tužni na-
ša! o delu za universalni katekizem. Vodi telj duhovnih vaj je vedel o tem tako natančne podatke, kaker da bi si tega dela sam aktivno udeleževal.
Pozneje je v rimskem »II Monitore Ecclesiastico« v sešitku za november 1920. našel sestavek »L’unificazione deiristru-zione catechistica, secondo una relazione autorizata. Tu je bral, kar je pravil voditelj duhovnih vaj in še mariskaj drugega.
Rad pa bi bil vedel, v kakem stadiju se nahaja to delo. Misleč, da bo odgovor zajemal tudi druge sobrate, je poslal tisto vprašanje mr »Zbornik«.
Imenovani rimski list poroča o članku
rod uzdržimo i očuvamo. Uz to i ona ne- -p]ie Unification of Catechetica! Instruc-
sretna nesloga naših tako zvanih vodja, sve su to samo zlosretni čimbenici. Škole u Bolunu, na Pazu, na Vranji, Brestu so več posvema promjenjene u talijanske. Tužna Istra!
tion, ki je meseca marca 1918. izšel v listu The Ecclesiastica! Review v Filadelfiji. V
*) O teli duhovnih vajah napišem posebej nekaj vrstic. Ker je »Zbornik« zelo postrežljiv, bo menda tudi tisto sprejel.
I.	delu je govor o delu za enotni katekizem od tridentinskega cerkvenega zbora do Benedikta XV. V II delu pa o dotična prizadevanju pod tem papežem.
Benedikt XV. je bil katehetski talent. Redar je n. pr. pred postom nagovarjal rimske kvaresimaliste, jim je navadno razlagal kak izrek sv. Pavla na način, da bi ga morali umeti precej majhni šolarji. Ob eni taki priliki je povedal, da je bilo v Madridu, ko je bil on v tamkajšnji nunci-jaturi, ukazano pridigarjem, da morajo v uvodu vsake pridige povedati, s katerim vprašanjem katekizma bo njihov govor v zvezi. Ko- je on enkrat v španskem jeziku pridigal, se je tudi tega držal. Kaj čudnega da je ta papež čutil potrebo enotnega katekizma, in to zlasti še tedaj, ko ser je velikansko delo kodifikacije cerkvenega prava »bližalo srečnemu koncu!
Uvodna dela za enotni katekizem so vpeljali nekako tako, kaker poprej, za Cedex I. C. Naj poprej^ so zbrali vse raznovrstne katekizme. Škofje celega sveta so jih poslali v Rim. Tiste, ki so pisani v manj znanih jezikih, so prestavili v kak bolj znan jezik. Vsi raznovrstni katekizemski teksti naj bi služili sestavljavcem novega teksta.
Nato je sv. Stolica ukazala nekaterim bogoslovcem, med njimi tudi kakemu učenemu župniku, (morda tudi zgoraj omenjenemu voditelju duhovnih vaj; če res, je bila izbera zelo srečna), naj vsak posebej po danih navodilih sestavi tri različne tekste malega katekizma. Dali so jim časa o-koli enega leta. Vsak je moral delati sam. Zavezati se je moral s prisego, da nikomur ne izda svojega dela. Drug za drugega niso vedali, komu je to delo poverjeno.
Ko so ti končali, je začela delati komisija, ki je bila sestavljena iz več najbolj skušenih cerkvenih oseb. Komisiji je bilo ukazano pregledati od onih bogoslovcev napisane vzorce in iz njih sestaviti enotni tekst v latinskem jeziku.
Končano? Ne. Od komisije sestavljeni tekst je imel biti poslan vsem škofom celega sveta s povabilom, naj dodajo svoje nasvete in opombe, da bo težavno delo moglo biti tem popolnejše. Ko škofje končajo svoje delo, gredo tako pregledani teksti nazaj v Rim pred vrhovno kongregacijo sv. oficiia, katera čuva nad čistočo svetega nauka. Kardinali te kongregacije morajo pregledati tekst in od škofov dodane opombe. Kako ogromno in odgovorno delo! Kedor le nekoliko ve, kako so kongregacije natančne, bi se ne čudil, če bi slišal, dìa je sv. oficij formuliral nova vprašanja na episkopat celega sveta. Ko ta kongregacija slednjič dokonča svoje delo, predloži tako pretehtani tekst sv. O-četu v oficijelno potrditev.
/ Sedaj ie jasno vprašanje:	Kako da-
leč je dioispelo delo za universalni katekizem? Vprašavec je z drugim vprašanjem: Ali so ordinariati že prejeli v pregled od določenih bogoslovcev sestavljene vzorce malega katekizma? izdal svojo misel, da menda delo ni še bolj napredovalo. Seveda bi bil vesel, če bi bil tekst že v razpravi kongregacije sv. oficiia. Torej, kedo ve?
V načrtu je razven sestave malega katekizma še sestava srednjega in velikega katekizma.
Benedikt XV. je imel namen katekizem kodificirati, torej podati nekako v ta-
ki obliki, v kakersni je izšel cerkveni zakonik. Cerkveni nauk naj bi bil formuliran v kratkih paragrafih. Tako bi dobili uradni katoliški Credo, veljaven za celo cerkev, ki bi služil tudi za podlago zedinjenja ceikva.
Benedikt XV. se je za to delo osebno zelo razemal. Njegovo dedščino je Pij Xi. pač s pijeteto sprejel. Vender prememba oseb vsako delo nekoliko zadrži. Najbrže bo treba še precej čakati, preden bomo mogli zraven knjige Catechismus ad pa-rochos postaviti knjižico Catechismus ad popolurn.
Kedar vzamem v reke Codex Juriš Canonici, mi srce gorkeje zapluje: ponos in hvaležnost se mi vzbudi. Med gromom topov je Cerkev promtulgirala to monumentalno delo. Kaka bo pač scenerija, ko bo izšel universailni katekizem? — Morda Previdnost tudi čaka, da še goreč-nejše misijonsko gibanje pripravi se večje trume vseh narodov vesoljnega sveta za poslušavce naukov universalnega katekizma. — Morda Previdnost tudi čaka, da se krščanski naredi poboljšajo in spokore, da bodo tudi oni vredni posliušavci in Jiz-polnjevavci v novem katekizmu razložene volje Božje. Ako bi télo biti tako-le: Pax Christi in regno Chriisti — Vesoljni cer-kvenin zbor — Promulgacija universalnega katekizma — Unum ovile, unus Pastor!
Konference.
Zajednica za Šempeterski Dekanat je imela 26. febr. v Biljah svojo mesečno konferenco. Po1 duhovnem nagovoru in naznanitvi dnevnega reda, je sobr. Pahor nadaljeval referat : O zakonu po določilih cerkvenega zakonika. Razpravljalo se je o oklicevanju, o zakonskih zadržkih, o prošnji za spregjed in o poroki. — Sobr. Švara ja poročal o nanovo nastalem položaju v deželi. — Sobr. dr. Brumat se je tudi u-deležil konference, da poroča o »Mladiki«, »Goriški Matici« in «Mohorjevi Družbi«.
Zajednica presv. Srca Jez. vipavske dekanije je na konferenci na Gočah 14. marca 1923. sprejela sledeče resolucije:
1. »Goriška Matica« naj ostane. Organizira naj se kot Mohorska družba na cerkveni podlagi v bratovščino pod pokroviteljstvom goriškega nadškofa.
2.	»Zbor sv. Pavla« naj ta sklep sporoči konferencam s pozivom, da vse konference napravijo tak sklep.
ALOJZIJ KRALJ, tajnik konf.
ČERNIŠKA ZAJEDNICA PRESV. S. J.
Predsednik: sobr. Leop. Cigoj, tajnik: Jos. Fon, duhovni voditelj: P. Celestin. Na leto je 8 konferenc, s sledečim vspore-dom: a) duhovni nagovor; b) razni referati; c) stalno poročilo odseka za družni-sko posvetitev S. J.; d) dekanovo poročilo in naročilo; e) slučajnosti; f) glasno skupno češčenje v cerkvi pred odprtim ta-bernakeljnom iz »Večne molitve« 14 ure s posvetitvijo in lit. S. J.
Dné 15. jan. je bila konf. v Sv. Križu (samostan). Navzoči vsi, razven dveh sobratov, ki sta se opravičila, in trije gostje,
I)	Duhovni nagovor P. Celestina; «Duhovnikova svetost», To zahteva že njegova častna služba, korist lastna in bližnjega. Govor — prepojen s prepričevalnimi izreki sv. cerk. očetov in učenika Jezusa!
II)	O posvetitvi družin. Za danes naj velja naše skupno češčenje kot prošnja do Jezusa da bi S. Srce vnelo nas in nam iz. rečene družine za to pobožnost, ki drugod rodi toliko lepih sadov. Sbr. dekan je to našo prošnjo predložil Jezusu pred taber-nakeljnom v lepi, v ta nameni sestavljeni molitvi.
III)	Praktični nastop sobr. Rejca v šoli (višji odd.) O «sv. kat. Cerkvi». Po nastopu debata, s splošno izraženo željo, naj bi se podobnin nastopi večkrat ponovili, ker ravno v katehezi čutimo pomanjkljivosti.
IV)	P. Celestin otvori ciklus predavanj: »Kaj je dobro vedeti duhovniku o bolnikih in boleznih?« Predavanje je bilo gotovo prvo te vrste, v življenju duhovnikovem koristno. Le škoda, da je bilo previsoko zasnovano, čemur pa je kriva le naša globoka neznanost v tej stroki. Predavatelj bo rad stopil prihodnjič malo nižje — p r op ter infirmos!
V)	Poravnali smo- sobr. dekanu vse dolgove in terjatve od ordinarija,ta in drugod — za kar smo bili pohvaljeni! Pri gostoljubni refekcij smo čutili, da »quam bornim et incundum habitare fratres et pa-tres in unum!«
. TAJNIK.
ICMONIKA»
Na sestanku vseh dekanov goriške nadškofije dne 5. 4. se je soglasno sklenilo sledeče: Za Goriško Matico se duhovščina zavzame z vsem srcem pod pogojem da se ista preosnuje v bratovščino po zgledu Mohorjeve družbe, (sicer da smatra Goriško Matico' le kot zasebno podjetje in se kot za tako ne more stanovsko . zavzeti.
Slovensko cerkveno petje ukinjeno.
Sobratom je gotovo še v spominu, da je škof Bartolomasi na pritisk od zunaj u-kinil slovensko nedeljsko pridigo pri Sv. Antonu Novem v Trstu. Dovoljeno je bilo izrecno le slovensko petje pri jutranji nedeljski maši in popoldanski blagoslov. »Popolo di Trieste« je veliki teden zahteval, da se mora tudi to odpraviti. Kvestura je kmalu na to opozorila župnika, na morebitne nerednosti, ki bi se izvršile, če se tudi to takoj ne ukine. In za Veliko noč je bila sv. maša brez petja in cerkev od fašistov zastražena.
Nov goriški kanonik. Sobrat Alojzij Novak, dekan iz Črnič, je imenovan za goriškega prvostolnega kanonika. Časti-tamo!
Sobr. I. Zajc, župnik v Beli peči je iz-gubivši'opcijo dne 15. marca t. 1. zapustil svojo župnijo in šel v Jugoslavijo. Najskrajnejši sever gor. nadškofije je sedaj skoro brez duhovnikov. Cel koroški del ima le dva ali tri duhovnike.
Naš čolnič, »Prosvetna Zveza« je začela izdajati mesečnik za društva in družine. Bodi vsem toplo priporočen. Pošljite naročnino čimprej (6 lir), da mu zagotovimo obstanek.
Koristni migljaji.
V 6. štev. »Zbornika« vprašuje radovednež V. V. kdo neki bi bil skrit pod to šifro ter pod« tika članek o direktoriju V(ikarju) V(ertojbenske* mu) (reete vrtojbenskemu). Nikar ne misli, prija« telj, da je vikar vrtojbenski res tako častilako* men, da bi se dičil s pavovim perjem. Premalo ga
poznaš! Saj je pod šifro V. V. skrit lahko kak boljši mož kot n. pr. Vivko Vodopivec ali vikar vederjanski. Nočem pa delati nikomur krivice. To je uredniške tajnost; le toliko povem, da se vrtojs benski vikar ne podpisuje z šifro, V. V. kar potrdi lahko tudi cenjeno uredništvo »Zbornika«.
Op. med. Vikarju vrtojbenskemu radevoljc potrjujem, da ni v sorodstvu z našim V. V., če» ravno sta oba sobrata in rabita oba isti direktorij.
Lega sacerdotale Eucharistica prò quotidiana SS. Eucharistiae sumptione. — Triduum euchat ristieum.
V vod:
Znano je geslo papeža, Pij X.: »Omnia restau» rare in Christo«. To geslo je hotel posebno s tem uresničiti, da je priporočal pogostno in vsak» danje sv. obhajilo. Izdal je posebno dva odloka: O razpoloženju za vsakdanje sv. obhajilo in o sta» rosti otrok, kdaj naj pristopijo prvič k sv. oblia» jilu. Odlok o starosti otrok se mora prebrati vsako leto o velikonočnem času v vseh župnijah in duhovnijah; drugi odlok o razpoloženji se mo» ra prebrati po zavodih in samostanih. Koristno pa za duhovnika in vernike sploh bi bilo, da se tudi ta odlok prebere vsaj enkrat v letu. S tema nična je nedelja v osmini sv. R. T. S tema odio» odlokoma je bil zavdan smrfni udarec janzeni» stovski krvi veri v tem oziru.
Taka stara trdnjava predsodkov proti po» gostnemu sv. obhajilu in proti mlačnosti kristja» nov, lahko tudi rečemo proti vratam peklenskim, ne pade tako hitro. Treba je dolgotrajnega in vstrajnega obleganja.
l\Lega sacerdotale eucharistica.
Pri obleganju kake trdnjave je največ od te» ga odvisno, kdo vodi obleganje. Pri obleganju te trdnjave smo voditelji duhovniki. V ta na» men se je vstanovila posebna družba duhovnikov t. j. »lega sacerdotale eucharistica.« Vstanovila se je takoj v 1. 1906, čez pol leta po izdanju zna» nega odloka o razpoloženju za pogostno sv. ob» hajilo, dne 27. julija 1906. Ta družba ali bra» tovščina je bila takoj povišana v nadbratovščino. To se sicer navadno zgodi še le čez-3 leta, ako se družba dobro obnese. To je dokaz, koliljo važnost polaga sv. stolica v to duhovsko druž» bo, da se doseže tako vzvišen namen.
Sedež družbe.
Družba je vstanovljena v Rimu, v cerkvi sv. Klavdija. Vodi jo kongregacija presv. zakra» menta.. Vse druge družbe, če se kje vstanovijo, se morajo priklopiti ti glavni družbi.
Za nas je najbližja v Bocnu an Tirolskem.
■ Namen.
te duhovske družbe je, da bi udje širili med verniki pogostno in vsakdanje sv. obhajilo. To se zgodi z molitvijo, z poukom, z raznimi toza» devnimi tiskovinami.
Vstop.
Pristopi lahko vsak duhovhik, ki hoče širiti to apostolsko delo med verniki.
Družbeno glasilo
je časopis: »SS. Eucharistia« ki ga izdaja kon» gregacija presv. zakramenta v raznih jezikih. Za nas izhaja v Bocnu na Tirolskem. Prej smo imeli svojo slovensko hrvaško »Zajednico«, ki je pa žal umrla.
Pravice članov.
Da nas privabi sv. cerkev v to duhovsko družbo, nam naklanja razne pravice in milosti, veliko odpustkov, popolnih: 26 — in mnogo nepopolnih, kakor je razvideti iz sprejemnice. Med drugim imajo pravico maševati še eno
uro pred solnčnim vshodom in do ene ure popoldan. Tudi obhajati smejo eno uro pred solnčnim vshodom in cel popoldan do solnčnega zahoda. Svojim spovedencem morejo podeliti enkrat v tednu popolen odpustek, ako gredo vsaj petkrat v tednu k sv. obhajilu. To je na leto 52 odpustkov! Rožne vence mgrejo blago» slavljati z t. i. križarskimi odpustki.
Navodilo.
Da morejo udje, doseči svoj lepi namen, se jim da posebno navodilo: a) župniki in dušni pastirji sploh naj vernike poučujejo o sv. R. T. Kažejo jim namen tega presv. zakramenta: Pri» čuječnost Jezusova, daritev sv. maše in sv. ob» hajila; b) odstranjajo naj razne predsodke, ugo» vore, pomisleke proti pogostemu sv. obhajilu. Poučijo jih, kaj se zahteva za vsakdanje sv. ob» hajilo: Posvečujoča milost božja in dober na» men; c) širijo med verniki razne knjige, spise in časopise, tiskovine, ki govorijo o tem. Slo» venci imamo zelo lepo knjigo, po vsebini in o» premi: »Skrivnost sv. R. T.« Spisal dr. Jos. Valja» vec. Velja 6 dinarjev pri pisatelju na Rakovniku pri Ljubljani; č) v spovednici naj se bolj na drob» no odvzema mnogim prazen strah, ki ga imajo mnogi spovedenci; d) Ker hodijo k sv. oblia» jilu navadno le oni, ki pridejo k sv. maši, naj jih vabi k sv. maši. Tu v tem oziru imamo Slovenci primerne knjige: »Razlaga sv. maše ob »Coche» ma« in knjigo, molitvenik, ki ga je izdala družba sv. Mohorja o sv. maši. Sv. maša naj se oznani tak čas, ki bo primeren krajevnim razmeram. Ako je samo ena sv. maša, bi se tudi pri farni cer» kvi obhajalo, ako je sv. maša na podružnici. Povabili bi se z zvonom morda 'A ure prej ali se pove v cerkvi, kdaj se obhaja. Mnogi bi prišli, da se jim tako postreže. Sv. obhajilo sc lahko podeli tudi izven maše; trud je obilno poplačan; c) navaja naj se še otroke na to lepo navado, Ako bodo navajeni že v mladosti, bodo to še pozneje tem rajši nadaljevali. Priporočajo se jim t. j. obhajilne zveze, kakor tudi odrašenim, po» sebno raznim družbam.
II. Evharistična tridnevnica.
Zelo pripraven pomoček, da dosežejo člani svoj namen, je t. i. evh. tridnevnica. Člani ima» jo pravico, da podelijo na koncu te tridnevnice papežev blagoslov. Po najnovejšem določilu se napravi križ in sc moli: »Benedicat vos omni» potens Deus Pater et Filius et Spiritus Sanctus.« R. Amen.
Prvi dan te tridnevnice bi se govorilo, kot sc navadno govori pri duhovnih vajah: o na» menem človekovem, o grehu, njega nasledkih i. t. d. Drugi dan bi se govorilo o neskončnem, u» smiljenju božjem, o spravi z Bogom; povabi se jih k -zakramentu sv. pokore. Tretji dan naj bi bili govori o sv. R. T., posebno o sv. obhajilu, o koristi, pripravi in zahvali po sv. obhajilih, z sv. obhajilo z primernim sklepnim nagovorom; sklece se z zahvalno pesmijo in papeževim bla» goslovom.
Da se ohrani sad takih tridnevnic, je treba že med letom večkrat o tem govoriti. Primer» na je posebno prva nedelja v mesecu, ki naj bi bila evharistična nedelja in v mesecu juniju, ki naj bi bil evharističen mesec, posvečen sv. R. T. Razdelijo se med vernike lističi ali podobice z molitvijo za vsakdanje sv. obhajilo. Molila naj bi se v družinah pri večerni molitvi.
Primeren čas za to tridnevnieo bi bili pred» pustni dnevi, ko sc drugje navadno obhaja 40 urna pobožnost v čast sv. R. T . Pa 40 urna po» božnost je primerna bolj za večje duovnije n. pr. dekanijske cerkve; združena jč tudi z več» jimi stroški. Evharistična tridnevnica pa se lah» ko obhaja tudi po manjših duhovnijah. Da sc duhoven preveč ne obteži, se priporoča za po» poldan mesto govora, duhovno berilo. Primerno knjigo za to sem že navedel. Začetek li bil v
nedeljo, sklep pepelnično sredo. Ta dan jih pri» de veliko k pepeljenju, prav primeren za sklep. Za v četrtek se še povabijo k sv. obhajilu za duše v vicah. To bi bila tudi predpustna evha» ristična spravna pobožnost. Tako prakticiram že dalj časa in je veliko sadu. Sv. maša naj bi bila z blagoslovom. Primeren čas bi bil tudi v postu. Lahko tudi med letom, kakor so časovne ali kra» . jevne razmere.
Versko življenje splošno peša. Manjka hra» ne. Vodimo vernike k pogostnemu, vsakdanjemu sv. obhajilu. K temu naj pripomore tudi to du» hovsko društvo in evharistična tridnevnica.
Opazka: Kdor se želi vpisati v to družbo, naj se oglasi pri Evharistincih v Boemi, ki so na naši strani — italijanski.
To družbo in tridnevnieo priporoča tudi »Instructio pastoralis Labaccnsis:	1915, pag.
51—88.
Dom. Janež, župnik.
SV. OCE TRETJEREDNIKOM
Te že slišim: »Deni v Cvetje!« Res je, da bi šlo v »Cvetje«, ampak za »Zbornik« je morda še bolj potrebno. Tretji red hoče ostati ena naših »neizgo» vorjenih besed«, ampak to ne sme biti. Izgovorimo ga torej!
Dne 25. februarja 1923. ob 12.45 so se sv. Očetu poklonili frančiškanski tre» tjeredniki skupščine Ara Coeli na Kapi» tolu. Prednik Marchesi je bral udano» stno naslovnico (adreso, indirizzo), na katero je sv. Oče odgovoril s posebno ljubeznivimi besedami. Škoda bi bila, če bi jih sobratje ne slišali. Skusimo jih to» rej iz »Osservatore Romano« 26»27. febr. 1923. posloveniti tako, da se bodo koli» kortoliko domače glasile, a vender ne preveč pomena izgubile.
»Ne majhno, ne suho ni vaše polje, sinovi preljubijeni, ampak veliko, lepo, rodovitno in prav bogato pridelkov. Če čustva, katera so vas sem pripeljala, in katera je vaš pooblaščeni tolnrač izrazil tako udano, s tako prisrčno zgovorno» st j o, dajejo vaši pričuj očnosti poseben poudarek občutene udanosti, bi pa pri» čujočnost članov najbolj cvetoče fran» čiškanske skupščine, ki je po pravici v Našem Rimu najvišje postavljena, ki je lojena zastopnica vseh drugih rimskih skupščin, vselej in v vsakem slučaju za» dostovala, da bi povzročila Našemu srcu globoko veselje. Vaš red namreč pro» glaša da sc je vresničilo prelepo dejan» je, zaželjeno Srcu Božjemu, na vso moč dobrodelno ubogemu človeštvu: Vaš red veliko pomeni v božjih željah in je zve» zan z vsem velikim, neizmernim redov» ništvom v svetu in v Cerkvi, in posebno z veliko frančiškansko družino, kateri mi tretjeredniki pripadamo; in po pra» vici pravimo Mi, ker smo Mi izmej naj» starejših tu pričujočih tretjerednikov.
Kaj so redovi v svetu? Živ, veliča» sten odgovor, katerega je v svojem ubo» štvu in v svoji revščini dalo željam Bož» jega Srca od tega Srca obogateno člo» veštvo.
Bog ima voljo Očeta, pa tudi voljo Gospoda, v kateri ne popušča: to voljo je izrazil v svoji postavi in v zapovedih svoje Cerkve. Ima pa tudi želje, predra» ge Svojemu Srcu, katerih dragocenost in velikost tako zelo čuti, da jih skoro ne upa imenovati med božjimi rečmi dru» gače kot le z božjo obzirnostjo: Kedor :ma ušesa za poslušanje, naj posluša (Mat. 11, 15). Noče jih ukazati, in to daje
svojemu Apostolu tako»le povedati: pracceptum Domini non habeo (I. Kor. /. zo.). ioua želja je toliko bolj svetla, kolikor bolj obzirno izražena.
Rrva veliKa, jedrovita zasluga ver» skih redov je v tem, da darujejo Bogu celo lastno bitje v zvestem izpolnjevan» ju treh obljub, v ljubi ostrosti najvišjih zavez, brez vsaKega pridržka v božji službi. Tona po tej poti ne morejo vsi noditi, in Bog, po božje kavalirski, tega zato ni vsem zapovedal. Vsem pa more biti zelo koristno, aKO napravijo kak ko» raK na tej izvršeni, svetli poti. Na drugi strani pa ni samo vabilo, ampak zapo» ved k popolnosti po meri, kaker je komu milost aana. Z drugimi besedami, gre za to, da se takorekoč napravi splosno ljud» stvu dostopno, kar pripada v nekem drugem oziru najvišjemu plemstvu duš. In kako? Tretjeredniki sv. Erančiška od» govarjajo: tako se naredi.
Kaj je v resnici tretji red franči» škanski? Ne ostrost obljub, ne skupno življenje v samostanu, ne redovno živ» Ijenje po črki, ampak po duhu. Iz duha tega življenja izvira dejanska popolnost v družini in v vsakdanjem medsebojnem življenju. Tako nastaja iz obljube čisto» sti vzvišeno dostojanstvo krščanskega življenja, ki goji čistost na najnatanč» nejsi in najvzvisenejsi način; duh ubo» štva se vadi v pokori, v zatajevanju ce» lega življenja; duh pokorščine se razo» deva v udanosti do vsake postave; ta u» danost je gorka, radodarna, širokosrčna v najtočnejsi pokorščini božji in cerkve» ni postavi, katero predstavlja božji ukaz, božja volja, božja želja.
I tega izhaja samoposebi apostolstvo krščanskega življenja, krščanske vere, krščanskega miru, ki se širi vsepovsod, v vse domove, v vse kroge, v vse dru» žabne sloje. Na ta način skuša res mno» žica, krščansko ljudstvo, storiti kak ko» rak na poti popolnosti, ko stopa po stopinjah onih velikodušnih, ki so kli» cani po izrecnem poklicu.
Torej nele volja, ampak tudi želja Božja se bolj obširno sluša; in po pravi» ci, kajti Srce Jezusovo ima pravico najti vedno bolj široko vračilo za vse žrtve, katere je prestalo iz ljubezni do nas.
In ta dragoceni zaklad zastopate vi tukaj pred Nami v svojih osebah, v svo» jem življenju, v svojem krščanskem vsakdanjem občevanju, v svojem delav» nem in resničnem apostolstvu, v vsem, kar Nam avtomatično, naj pade ta bese» da, v spomin kličete, hočemo reči: veliko frančiškansko družino.
Vse to vaše dobro delo, pomnoženo od vseh udov te velike družine delujoče po svetu, in tako sijajno bogastvo božjih zakladov, tolaži Naše ubogo srce, ki je hvaležno Bogu, kateri v toliki ljubezni» vosti deli svoje darove, hvaležno du» šam, katere na ta način stopajo v službo božjega usmiljenja.
Sinovi moji, vi razumete, s kakim srcem vam podelimo apostolski blago» slov, katerega ste prišli prosit v Očetovo hišo. Naj pride na vas vse, na celo vašo skupščino, na vaše sklepe, katere naj o» plodi z vedno številnejšim in dragoce» nejšimi sadovi, ki bodo vredni, da uga» jajo Božjemu Srcu; naj pride na vaše družine, na vaše patre, ki vas vodijo s to» lik o vnemo po potih duhovnega življe» n j a, na vaše vzgledne prelate, na j pri»
de, kaker želite, na vso frančiškansko družino; in po tem blagoslovu naj se do* polnijo vaše pobožne želje, izražene v vašem imenu; da bodo ti napori proti najvišji, človeku dovoljeni popolnosti vedno bolj venčani s srečnim vspehom, da bodo rodili vedno krepkejše in širše apostolstvo krščanskega življenja, res* ničnega pomirjenja, katero naj slednjič potolaži celi svet v miru Kristusovega kraljestva«.
Sobrat, beri še enkrat, da boš bolje umel, kako visoko misel ima sv. Oče o tretjem redu in kako ga ljubi. Potem pa po tihem odgovori na tade vprašanja: Kako mnenje imaš Ti o tretjem redu? Si vpisan? Koliko si že storil za njegov prospeh? Ti je znano, v kakem stanju se nahaja tretji red v naši deželi? Kaj tre*-ba storiti, da se to stanje dvigne? Sledijo naj določni sklepi, katerih izvršitev naj se čimprej v dejanju pokaže!
Ti pa sobrat, ki vodiš kako tretje* redniško skupščino, snoroči »Zborniku« vsaj, koliko udov ima. »Zbornik« bo go* tovo rad to malo statistiko objavil. Ka* zala nam bo, koliko je storjenega, in vspodbujala k novemu delu za tretji red, ki je tudi sedaniemu sv. Očetu tako zelo pri srcu. Tako bodi!
V. V.
Misijonišče v Grobljah :
Katoliška Cerkev je misijonska cerkev.
Katoliška Cerkev je društvo, ki ga je ustanovil sam Bog s tem namenom, da zveliča vse ljudi. Da doseže ta na* men, ji je dal Bog dvojno sredstvo: božji nauk in sv. zakramente: «Pojdite Po vsem svetu, učite vse narode in kr* ščujte jih«. (Mark. 16; 16). Ima torej na skrbi dvojne vrste ljudi:	one, ki so že
njeni resnični člani in one ki jih mora še pridobiti. Za prve ima urejeno dušno Pastirstvo in za druge misijonstvo.
Urejeno dušno pastirstvo za kato* ličane skrbi za dvojno: za cerkveno, o* sobje in za cerkveno premoženje, od katerega živi to osebje. Obojna zadeva mora biti rešena povoljno, drugače trpi pastirstvo. Važnejše pa je vpra* sanje za osobje, potem šele pride ma* termino vprašanje. Najprej župnik, po* tem bira
Na ista način mora biti preskrblje* na druga naloga katoliške Cerkve v mi* si j onih; skrbeti mora za personal in material. Za obe so se ustvarila poseb* na društva: vzgojna društva in nabirah na društva. Prva skrbijo za zadosten misijonski naraščaj, druga za material* ni položaj že vzgojenih in delujočih mi* sijonarjev. Važnejša in potrebnejša so Prva društva, druga služijo prvim. Če bi bila med katoličani kakšna škofija še tako bogata, bo pešalo in propadalo fersko življenje, če nima duhovnikov in če ni preskrbljeno za zadosten naraščaj. In če bi kakšna misijonska pokrajina bila popolnoma preskrbljena z material* nimi sredstvi, je ni mogoče spreobrniti brez misijonarja. In v resnici so sedaj no vojski marsikatere misijonske po* krajine preskrbljene že celo s cerkvami, in misijonskimi napravami, pa jim ma*
njka misijonarjev. In za misijone stori več tisti, ki jim posveti svojo osebo, ka* kor pa oni, ki jim daruje nekaj kronic. Oseba je glavno, drugo si v sili oseba sama poišče.
Slovenci smo imeli in bi še danes lehko veliko ljudi dali za misijonsko de* lo. Bila je na Slovenskem doba, ko smo imeli veliko in dobrih misijonarjev. Ba* raga, Knoblchai in drugi, ki so spreobr* n ili cele pokrajine. Te dežele bi bile lehko še danes naše misijonske po* krajine. Toda ti delavci so premalo po* svečah pozornosti za zadosten misijon* ski naraščaj v svojih pokrajinah. Bile so podobne škofijam brez semenišč. Zmanjkalo jim je iz naših krajev nara* ščaja in morali so jih prevzeti drugi na* rodi ali pa je prelepo začeto delo za» mrlo. In ker je zmanjkalo misijonarjev na Slovenskem, je tudi doma misel in smisel za misijone odrevenela.
Do zadnjega časa smo imeli na Slo* venskem samo nabiralne misijonske po* družnice, pa še nobenih vzgojnih družb. In prve so še danes precej močne, koli* kor je pač pri nas mogoče in imajo ve* činoma svoje glasila. Najmočnejša je Klaverjeva družba, ki ima dve glasili. Detinstvo ima letna obvestila. Tudi M* postolstvo, ki je še danes nedoločeno, ali bo vzgajalo duhovnike za razkolnike, ali bo samo znanstveno delovalo, je iz* dalo že precej publikacij.
Izrazito vzgojne družbe, ki bi naj skrbela za duhovski naraščaj v pogan* skih misijonskih pokrajinah, še do zad* njega časa nismo imeli. In ravno tukaj bi mi Slovenci lehko relativno največ storili. Ni ga kmalu naroda, ki bi dal Cerkvi toliko duhovnih poklicev kakor slovenski. V bivši Avstriji smo imeli Slovenci pogosto po drugonarodnih sa* mostanih večino ali pa vsaj v vsakem samostanu svoje rojake. Nasprotno smo pa finančno, posebno še sedaj po voj* ski šibki. Razen tega je naša materialna podpora zaradi naš.e valute neznatn?., ker vsote, s katerimi bi se doma do* seglo marsikaj, v misijonskih deželah prenešene v franke, malo pomenijo. Pri teh razmerah bi se naša misijonska po* litika morala osredotočiti pred vsem pri poklicih in najprej tem posvetiti vsa sredstva, posebno, ko smo na to naj* važnejšo točko dosedaj tako pozabljali. Po taki smotreni misijonski politiki bi naš razmeroma mal narod kmalu lah* ko začel misliti na lastno misijonsko po* krajino. In to bi misijonsko misel pri nas kmalu dvignilo na tisto stopinjo, ki bi jo morali zavzemati, posebno v teh za misijone tako odločilnih časih.
V	ta namen se je ustanovila pri nas pred šestimi leti «Misijonska zveza». Namen ima, na Slovenskem postaviti misijonišče. Kot poseben odsek ima »Misijonsko mašno družbo«, ki ji je namen, svojim članom nakloniti duhov* ne zaklade sv. maš in obenem podpirati misijone in postaviti misijonišče.
V	odboru Misijonske zveze so bili svetni duhovniki; ljubljanske škofije skoraj polovica odbornikov pa je bila vedno izmed duhovnikov Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega, ki so vodili večino korespondence in pa po* drobno delo. Tudi naslovljena ie bila na Misijonske hišo v Ljubljani. Mnogi so zaradi tega začetkom zmotno mislili, da
je to sploh akcija Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega. Ko je Misijon* ska zveza nabrala že precej darov in je bilo treba začeti misliti, kako začeti mi* sijonišče, je po mnogih posvetovanjih vedno bolj prodiralo mnenje, da skupi* svetni duhovniki ljubljanske škofije; god zaposleni, ni mogoče se posvetiti tako važni nalogi in da bi je pri seda* njih razmerah ne mogli izpeljati. Prev* ladalo je prepričanje, da bi to nalogo mogla izpeljati samo že kakšna že ob* stoječa cerkvena družba. Mislili smo na Steylce, pa jih zaradi nepremagljivih o* vir ni bilo mogoče dobiti.
Zato sc je sklenila med Misijonsko zvezo in med Misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega pogodba, da prevzamo nalogo in sredstva Misijonske zveze Misijonska družba sv. Vincencija Pavelskega, ki naj bi po možnosti po* stavila misijonišče. Razlogi, ki so pri* vedli do te pogodbe, so bili med drugimi sledeči in sicer notranji in zunanji. No* tranji: V misijonskih pokrajinah svetna duhovščina se ni organizirana. Tem ni župnij, kakor v naših krajih in posa* ro.eznik ne more živeti sam zase, ker ni* ma ne duhovne, ne materialne oporCj ki mu je v poganski okolici še bolj potreb* na kakor pri nas. Zato delujejo, s pri* dom najlaglje cerkveni redovi in družbe. Zato so celo udruženja, ki so se podala v misijone s samo svetnimi duhovniki, kakor nnr. Pariško semenišče, začele is* bati obliko trdnejše organizacije ali cerkvene družbe. Tudi. zahteva ravno iz gornjih razlogov misijonišče skrbnejše in Volj ascetične vzgoje, ker mora pri* pravliati na mnogo večje žrtve, kot v domačen pastirstvu. Redovna pravila se pri tem ne smeio smatrati kot ovira za misijonske poklice, ampak kot boliše in gotoveiše sredstvo ža težji poklic. Zunanji razlogi pri pogodbi med Misi* ionsko zvezo in na med Misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega so bili na ti. da ie zadnja pri Misijonski zvezi že koj od začetka veliko sodelovala in žrtvovala. Po tej pogodbi je Misijonska zveza kot posebno društvo prenehala, da ni pomote pri imenih, in ker Misijon* ska družba sv. Vincencija Pavelskega ne potrebuje tistega društvenega aparata, ker ji za to delo zadostuje lastna druž* bena organizacija. Da na v iavnosti leb* ko deluje za ta nom privzeti namen, rabi uri agitaciji ime »Misiionišče«. ki je bolj izrazito in obenem izključuje zmotno za* menjavo prejšnjega imena. Pač na rabi še prvotno ime »Mišiionska mašna druži ba-’. ki io ie nn' nnnodbi sprejela kot od* sek bivše Misijonske zveze. Niene ok* vednosti iznolnuie Družba v misiionišču v Grobiiah in tudi njene dohodke rabi za razvoj misiionišea
Dosedaj ie dosežen šele en del misi* jonišča. V Grobljah pri Domžalah je mogoče sprejeti samo absolvirane gim* nazijce ali pa kandidate za brate laike, ki bi želeli v misijone, da tam napravijo svojo preiskušnio. Ni pa še nreskrblie* no za dijake in bogoslovce. Neposredni cilj pri ustanavljanju misiionišča sedaj ie, postaviti nainrej Diiaški dom. kier bi lehko sprejeli in vzgajali dijake, ki ču* tiio v sebj misijonski poklic, že takoj od začetka gimnaziie. Kajti navadno se odločijo za ta poklic ravno sinovi iz revnejših družin, pa tudi iz srednjih
Viti
slojev in je staršem nemogoče, svojim sinovom preskrbeti vse potrebno zaštm dije. To velja celo v domovini za duhov* niške poklice, kjer navadno starši za svoje žrtve smejo pričakovati na starost vsaj nekaj podpore in povračila. Zato se v posameznih škofijah za zadosten naraščaj ustanavljajo deška semenišča. Ko bo Misijonska družba sv. Vincenci* ja Pavelskega dosegla ta cilj, bi začela tudi z misijonsko blagoslovnico. Na ta način ima naša Misijonska družba pre* skrbljeno za misijonski naraščaj v dru* gih svojih pokrajinah, npr. na Francos* kem, v Belgiji, kjer ima velike misijon* ske zavode, odkoder preskrbuje z misi* jonarji svoje številne misijonske pokra* jine na Kitajskem in po drugih misijon* skih deželah. Dokler pa nimamo popol* nega lastnega misijonišča, bi ravno v teh francoskih ali belgijskih zavodih preskrbeli slovenskim misijonskim kan* didatom bogoslovno izobrazbo, genera* la bi pa prosili, da pošilja vse slovenske misijonarje v eno pokrajino, ki bi jo preskrbovalo Misijonišče v Grobljah. Na ta način so ravno lani sprejeli naši ameriški sobrat j e celo kitajsko misijon* sko pokrajino od Francozov.
Razen tega, kar je bilo mogoče družbi storiti dosedaj z materialnimi sredstvi v Grobljah, dela za namene bivše Misijonske zveze na ta način, da njeni bogoslovci, ki obiskujejo ljubi jan* sko bogoslovnieo ali pa še deloma dovr* šujejo zaradi vojske prekinjene študije (vseh skupaj 10), sistematično študirajo misijonsko vprašanje, zasledujejo misi* jonsko gibanje po katoliških deželah in ori protestantih, in pišejo po raznih časnikih in časopisih, da bi slovensko ljudstvo zavzeli za misijonske naloge ka* toliške Cerkve. (Dosedaj redno pi* šemo v Bogobuba, v Glasnih nasv. Src, v prekmurske Novine in Marijin list, tudi v Slovenca smo že spravili par misijonskih člankov, napisali nekaj za Mentor, in tudi Domoljub nam je oblju* bil, da nam bo pa razpolago). Imeli smo misijonsko prireditev, h kateri smo po* vabili tudi dalmatinske bogoslovce. Za* čeli smo posebno misijonsko knjižnico in smo stopili v zvezo z raznimi misijon* skimi organizacijami npr Steylci in z nemškim Xaveriusverein. Z drugimi še mislimo stopiti v zvezo. Izdali smo tudi letos Marijin misijonski koledar in se že sedaj sistematično pripravljamo' na nje* ga za drugo leto. Imamo posebno misi* jonsko akademiio, ki ima vsako nedeljo svoje seje in posvetovanja. Vsak dan daruje en bogoslovec sv. obhajilo za mi* Hionske namene, ob misijonskih prazni* kih vsi.
Ovire, ki jih moramo premagati, so velike, in sicer notranje in zunanje. No* tranje:	pičla materialna sredstva za
vzdrževanje dosedanjega delnega Misi* jonišča in za njegov razvoj, da bi moglo služiti svojemu namenu in ga popolno* ma doseči. Pomanjkanje lastnega glasi* la, da nam bilo mogoče ljudstvo sistema* tično vzgajati za naš misijonski namen. Brez lastnega glasila pa je po posamez* nih listih in .člankih težko vzgajati Ijud* stvo v tem tako razsežnem vprašanju. Slovenskih pripomočkov za študiran je tega vprašanja vobče ni veliko, in treba je nabavljati drage knjige in časopise iz inozemstva. Zunanje ovire so v prvi
vrsti popolnoma napačna miselnost na? šega ljudstva glede misijonov. Ker smo imeli dosedaj na Slovenskem samo nabi* ralne misijonske organizacije in imajo te pri nas svoje misijonske liste zelo razširjene, se naše ljudstvo za* dovolji s tem, da spravi nekaj darov za misijone skupaj: «za misijone». Da bi pa javnost pomislila, kako bi se ta denar najbolj praktično in ekonomično za mi* sijone porabili, tega se nihče ne vpraša. Pri besedi »pogan« si naše ljudstvo misli sploh samo zamorčka. Za važna misi* jonska vprašanja nihče ne ve: npr. Ki* tajsko vprašanje, ko danes ta dežela, ki obsega skoraj polovico poganov stopa med svetovne narode, in se za njo puli* jo protestantska Amerika in Anglija in Nemčija in pa še poganska Japonska; in da je danes vprašanje svetovne politi* ke glede daljnega vzhoda eno glavnih, pa pri nas se ne zavedamo, kako je to tudi za misijone važno.
Želeti bi torej bilo, da bi začeli pri nas smotreno in enotno misijonsko po* litiko, da se naše ljudstvo in naša duhov* ščina v misijonskih zadevah prav oriem tira, kajti prej je smotrCna in uspešna misijonska akcija na Slovenskem nemo* goča. Za misijonišče si mislimo pridobiti s časoma stalnih sotrudnikov v obliki »misijonskih venčkov«. Glede glasila smo se že letos pogajali z Bogoljubom, da bi dobili pri njem svojo posebno pri* logo. Urednik je bil voljan toda potem so mu list zmanjšali in bi bil storil to sa* mo, če f ilo nam mogoče prilogo samim plačevati, kar bi pa zneslo na leto naj* manj kakšnih 200.000 K. Mislimo pa, če bo mogoče, sčasoma začeti izdajati Mi* sijonsko knjižnico.
Ljubljanska škofija je tako srečna, da si je mogla usvtariti krasen vzgojen zavod, ki bo za vedno preskrboval za* dosten naraščaj katoliški Cerkvi. Dal Bog, da bi se posrečilo v doglednem času odpreti tudi za misijonske poklice podo* ben zavod.
Sv. Oče Gregor XV pravi v svoji ustanovni okrožnici, 22. VI. 1622. da je eden glavnih namenov «Propagande», skrbeti za misijonsko osobje in s tem se je začela za misijone čudovito uspeš* na in blagoslovljena misijonska doba v katoliški cerkvi.
Naj bi te vrstice vzbudile zaniman* je, za misijonske delovanje duhovnikov po svojih duhovnijah. Po pravilih »Unio Missionaria Cleri«, ni samo zadosti da vplačamo letno članarino, da postanemo in ostanemo udje Zveze, ampak je po* trebno da tudi pozitivno sodelujemo za razširjenje misijonske misli, sploh za razširjenje sv. vere med krivoverci in neverniki. To potrebno sodelovanje nam olajša in vravna Misijonska Zveza.
Letno poročilo Zajednice Src. Jez. Černiske dekanije v I. 1922.
Predsednik sobr. Leop. Cigoj, tajnik Jos. Fon. Letno se vrši redno 8 konferenc, ki so ved* no skoraj polnoštevilno obiskane, in sicer po sledečem programu:
1) Duhovni nagovor (stalna točka) od za celo leto izvoljenega duh. voditelja (P. Celestin). Nekaj predmetov o tem:
»o potrebi in koristi premišljevanja«,
»duhovnik in češčenje Src. Jez.«,
»verbum, exemplum et oratio — maxima au* tem oratio«,
»o duhovnikovem namenu«,
»kaj je Jezus v presv. Evhar. duhovniku?«
»o dostojanstvu duhovnikovem, njegovi svetosti«.
2)	Posvetitev družin pr. Srcu Jez. (stalna -točka). Izvoljen je poseben odbor, da nas sproti seznanja s to pobožnostjo, o njenem namenu, ko* risti in širjenju po drugih deželah, ter o načinu, -kako jo pri nas vvesti. Začeli smo s tem, da je ; naša Zajednica kot družina opravila to posve* Ì čenje in ge vsako leto v juniju obnavlja in sicer
s sv. mašo (darovano za nas — ude) ter s pri* mernim nagovorom v cerkvi. Enako so se posve* tile tudi posamezne Mar. družbe. Razširil se jc mnogo »Glasnik S. J.«
3)	Dekanovo poročilo in naročilo (stalna toč* i ka), kjer smo doznali za tekoče zadeve, ukaze, priporočila, okrožnice; izvršili razna plačila itd.
4)	Referati, eden ali dva, po razmerju časa. Razdeljeni ,so bili med sobrate tako, da je vsak prišel v sodelovanje. Obravnavalo se je a) o Mar. družbah n. pr. »Voditelj Mar. dr. in njegove | lastnosti« — »statistično poročilo o Mar. dr. v i dekanatu 1. 1920, 21.« — »Mar. vrteči in dušni pastir«. — Sad tega delovanja jc bil podučni te* čaj v Kamnjah za predstojništva Mar. družb ce* lega dekanata (Glej Bogoljub 1923. januar), raz* ; veseljivo razširjanje »Bogoljuba«, »Vrteča« in »Angeljčka«. b): katehetika. »Katehet ob začetku šol. leta« s sklepom, naj si vsak zapisuje obrav* navano tvarino in naj se z.a naše razmere sestavi podrobni učni načrt. Dalje: »Katehet in .VI. zap « »Ureditev verskega pouka z ozirom na skrčenje ur veronauka«. — Priredil se je praktičen nastop poduka v šoli. c) moralka in asceza: »O cenzurah« —• »O zakram. sv. posl. olja — praktično« — »Spovednik in sextum« — »O molitvi brevirja« — ! »Naša adoracija pri konferencah« — d) razno: »Duhovnik kot dušni pastir na sploh po ital. . pravu« — »O položaju župnika beneficijata po 1 ital. pravu« (Po virih: Caterbini in De Alexandris e Capitani »Deo et Caesari«) — »Poročilo o po* j tovanju v Oberammergau« »Duhovnik in tisk« — »O Prosvetni Zvezi« — »O poglavitnih napakah duhovnikovih (doma, v cerkvi, občevanju i. dr.)«: — »Razvoj in praktični pomen homilije« — »Kaj je dobro vedeti duhovniku o bolnikih in boleznih«.
5)	Sklep konference z adoratio na sledeči na* čin: Prižge se v cerkvi 6 sveč, odpre se taborna* kelj in ciborij se primakne. — Moli se na glas v dveh zborih iz »Večne molitve« (8. izd. str. 61) Litanije S. J.; in iz II. pol ure ti*le odstavki: »Za* doščenje b. S. Jez.« —• »Združimo se s S. J.« .— »Klici k S. J.« Konečno se skupno odmoli »For* mula Consecrationis Sacrat. Cordi Jesu, a Clero recitanda« iz »Sacratissimi Cordis Jesu Nuntius ad cor sacerdotis«.
* *
Tako si je naša Zajednica prizadevala, delati po namenu, za kojega je bila ustanovljena: vspod* bujati sobrate k ličenju, duhovnemu napredku, gojiti medsebojno ljubezen, širiti češčenje b. Srca Jezusovega!
9. IV. 1923.	Tajnik.
Knjigarna K. T. D. priporoča v nakup:
PLANIKE
na Šmarnični oltar položila P. H. Sattner in E. Hochreiter — 10 Marijinih pesmi;
NAJNOVEJŠE BREVIRJE; NEKAJ NOVIH MISALOV; LEPE VZORCE PRVOOBHAJILNIH SPOMINOV.
K. T. D.
Urednik- Stanko Stanič, kap. Tisk »Narodne Tiskarne«, v Gorici.