Poštnina plačana ▼ gotovini.
■1 '.ono
"X i M is O
Posamezna številka 1.25 Din.
POLITIKA
Uredništvo tn uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega, značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun; 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 1.	Sreda, 4. Januarja 1933.	Leto Vlil.
Dr. Soukup o splošni krizi.
Predsednik čehoslovaškega senata soc. dem. dr. Soukup je imel ob zaključku seje senata dne 28. decembra 1932 nagovor, v katerem je govoril o parlamentarnem delu zbornice in senata.
Zaključil je svoj govor tako-le:
»Nahajamo se še pred vrsto težkih let, ko pojde za to, da preskrbimo delo in sprejmemo v varstvo vse, katerim grozi, da pridejo pod kolesa te gospodarske krize- V bojih srednje Evrope stoji naša republikanska in demokratična država trdno in parlament se je odločil k odločilnemu dejanju, da je uravnotežil proračun. Naša vlada je garancija, da bo vse izvedla, kar zahtevajo kategorično državni interesi. Borimo se za ohranitev naše valute in moramo v tem boju zmagati. Borimo se tudi za to, da se javna bremena pravično in proporcionalno razdele in borimo se za delo in kruh za vse plasti našega prebivalstva. Nahajamo se v boju za demokracijo in vse principe parlamentarne ljudske vlade. To je nov boj za našo republikansko samostojnost in v tem
boju hočemo vztrajati.«
•
V	čehoslovaški vladi so štirje so-cialnodemokratični ministri. Čehoslo-vaška ima najboljše socialno skrbstvo, zlasti pa je pomembno dejstvo, da je prav čehoslovaška socialna demokracija že ponovno preprečila diktaturo meščanskih strank na Čeho-slovaškem, ker je stala strogo na stališču parlamentarne demokracije.
Svobodne strokovne organizacije in nemška vlada.
S. Leipart o nemški vladi.
Predsednik nemških svobodnih strokovnih organizacij s. Leipart je poslal ob novem letu zaupnikom in članom okrožnico, v kateri pojasnjuje razmerje strokovnih organizacij do vlade. V njej pravi med drugim:
»Schleicherjeva vlada je obljubila, da izpolni del naših zahtev. Socializma pa ta vlada ne bo uresničila. Ona hoče nasprotno, enako kakor Pape-nova vlada, utrditi kapitalistično gospodarstvo. koda aii smemo v tej situaciji poziv vlade, da sodelujemo pri preskrbovanju dela, odkloniti? Če kot poklicno zastopstvo dela-vg^^ pri izvajanju preskrbe dela s°delujem0i ne popustimo s tem od naših zadnjih ciljev niti pičice. Odgovornost delavstvu je pa tako velika, da ne raoremo odklanjati razpravljanja o tem, če nas povabi kdo, ki nam po svoji preteklosti ni prijeten.«
Meščansko časopisje hoče to izjavo izrabljati proti socialni demokraciji, ki mora dosledno iz političnih razlogov ostati v opoziciji. Tudi Leipart pove izrečno, da hoče Schlei-cher utrditi kapitalistično gospodarstvo. To je njegov politični cilj. Preskrba dela, socialna skrb je tudi lahko politična gesta, toda v teh dveh vprašanjih, ki sta izključno gospodarski zahtevi, gre za nezaposlene in gladne.
Zapore in konfiiiaHJe na Llpar-skiti otokih Italija opusti. Dne 10. t.
m. opusti Italija zapore in internacije na nezdravih kiparskih otokih. Vzrok temu »veledušnemu« činu je zunanjepolitične nravi, ker je te otoke smatralo zunanje časopisje za morišče političnih kaznjencev in preganjancev. Sloves Italije je za-raditega jako trpel.
Ne le tolažba, dejanja so potrebna!
. Za nezaposlene, gladne in brez stiehe, so zimski meseci nedvomno najhujši udarec. Glad je hud, gladiti otroci mrjo; vseh ne reši tudi ne veliko usmiljenje, ker nikdar n« more nadomestiti vsega, kar človek potrebuje za ohranitev svojih duhovnih in fizičnih sil. Nemogoče je to. Toda poleg skromne pomoči, ki se nudi v precejšnji meri izobčenim iz gospodarskega procesa, so pa prinesli meščanski listi lepe članke in izjave, da se nahajamo na višku krize ter da kažejo vsa znamenja o bližnji »boljši« konjunkturi v gospodarstvu.
Resnica je, da mora biti demon-taže delavstva enkrat konec, da mora šp.ekulantski kapitalizem, če noče izzivati do skrajnosti, utreti nova pota, banke opustiti odiranje z obrestmi. Vse to je resnica.
Ni pa resnica, da bo prenehala po zimskih mesecih nezaposlenost, ker je tako ogromno število delavcev nezaposlenih, da jih tudi ob najživah-nejšem gospodarstvu ne bi bilo mogoče vseh zaposliti. Delavci niso nezaposleni samo zaradi krize v gospodarstvu, to je, nadprodukcije blaga in padca konzuma, ampak predvsem zaradi industrijalizacije, strojev in tehnizacije. Ta »bene« v produkciji ostane tudi ob »oživotvoritvi« gospodarstva in zaraditega mora logično
ostati mnogo delavstva in velika večina naraščaja brez dela.
Teh dejstev pač ne more tajiti nihče. Ne gospodarji, ne filozofi. Zato je potrebno, da ne mislimo na preskrbo siromakov samo v zimi, ampak tudi pozneje, poleti, ker s travo in zelišči vendar ne morejo biti zadovoljni, ne, živeti ne morejo, ker niti do trave in listja nimajo pravice.
Kaj naj storimo, če hočemo storiti svojo dolžnost?
Predvsem je treba skrajšati delovni čas za dve uri in dati delavcu eksistenčni minimum. Dalje je potrebno uvesti zavarovanje delavcev za nezaposlenost, zadostno za bolezen in nezgodo ter za starost in onemoglost.
To so glavne in aktualne zahteve. Akcija — usmiljenja — tri zimske mesece ni zadosti. Že sedaj se je treba pripraviti na učinkovitejše delo, sedaj, ko vidimo grozno bedo in ko lahko razmislimo o problemu, kako se more in logično mora razvijati.
Niso to nove zahteve. Splošno znane so; smatrali bomo pa, da se problem resno uvažuje šele tedaj, če se pravočasno pripravijo in izvedejo potrebni ukrepi v svrho odprave neznosnih socialnih razmer.
To bodi opomin delavstvu in vsem onim, ki se bavijo s temi vprašanji. Delavstvo bo pa sodilo po dejanjih, ne po besedah!
Francoski proraiun.
Za proračun 367, proti 200 glasov.
Francoski proračun je pasiven za pet milijard. Zaraditega se vodi v zbornici ljuta borba. Na seji zbornice dne 27. decembra je bil sprejet proračun le za januar 1933. Za proračun so glasovali tudi socialisti, kar se je zgodilo prvič v zgodovini francoskega socialističnega gibanja. Glasovanje za mesečni proračun se mora smatrati bolj kot politični dogodek, kakor dejanska podpora vla-
de, ker bi v slučaju, da propade sedanja meščanska vlada, triumfirala nacionalistična reakcija. Z glasovanjem ni še rešen problem proračuna, pač pa je dana možnost, da se levičarski režim utrdi ter upošteva socialistične zahteve, če hoče ostati še na krmilu države. Levičarska vlada je naprednejša, kakor bi bila vsaka druga meščanska vlada.
Mednarodni problemi v novem letu.
Čehoslovaški zunanji minister je izjavil uredniku lista »Lidove Novy-ni«, da noče sicer prerokovati, vendar pa morajo biti rešeni v tem letu vsi važnejši mednarodni problemi, to je, glede svobodne trgovine, glede vojnih dolgov, razorožitve, pomirjevalne mednarodne politike itd. —• Da, treba bi bilo, toda, to je danes naloga diplomatov, ki so preveč pod vplivom — tajnih sil.
Strasser—podkancler ■n predsednik pruske vlade?
Nagrada za nezvestobo.
Dn Strasser se. je pošteno skregal s Hitlerjem. Obenem se pa pogaja s kanclerjem Schleicherjem. Kancler bi silno rad pridobil nacionalne socialiste ali fašiste in če pridobi vsaj Strasserja, bo del stranke vsekakor podpiral vlado. Strasser naj bi bil imenovan za podkanclerja in obenem za komisarijalnega predsednika pruske vlade, če bi ga pruski parlament ne izvolil. To bi pomenilo definitiven razkol v nemški nacionalni socialistični stranki, ki se nahaja v težkih gospodarskih razmerah zaradi 15 milijonov mark volilnih dolgov.
Francija izganja tuje delavce.
50.000 poljskih delavcev mora zapu-
stiti Francijo.
Predstavnik francoskega ministrstva dela je nedavno sporočil delegaciji delavskih organizacij, da bo v teku te zime moralo zapustiti Francijo
50.000 Poljakov, ki so tam zaposleni kot delavci. Izgon se izvrši na podlagi naredbe, ki- prepoveduje zaposlitev tujcev.
Lausannski protokol veljaven.
Avstrija dobila posojilo.
Lausannski protokol so verificirale vse prizadete države. Avstrija 14. decembra, zadnje dni so pa storile to tudi Velika Britanija, Italija in Francija. Ratifikacije je bilo predložiti najkasneje do 31. decembra m. 1. S tem je dogovor stopil v veljavo in bo Avstrija dobila posojilo, če pote-ko pogajanja ugodno.
»Voditeljem« razbijajo okna, V
Halle v Nemčiji je nacionalno socialistična mladina trem svojim »voditeljem« ponoči razbila okna. »Voditelji« so zadevo takoj naznanili — policiji, ki bo nezadovoljneže z »voditelji« kaznovala.
Gospodarski in prehranjevalni problemi v Rusiji.
(Po članku »Stalin in kmeti« v dunajski »Arbeiter-Zeitung«.)
V	najnovejšem času se množe vznemirljive vesti, ki prihajajo iz Rusije v Evropo. Preskrba ruskih mest z živili se je znatno poslabšala. Živilska nakazila, ki jih daje država delavcem in nameščencem, so postala povsem premajhna. V svobodni trgovini pa, na katero so ljudje bolj in bolj navezani, čim manjši so nakazila oficielne preskrbe, naraščajo visoke cene silno naglo. Dolge vrste kupo-valcev se nastavljajo pred vsemi trgovinami, da si kupijo vsaj nekoliko najnujnejših potrebščin v svobodni trgovini po visokih cenah. V posameznih oddaljenejših ozemljih sovjetske unije se povrača zopet pravcati glad.
Kapitalističnemu svetu v Evropi so te vesti jako všeč. Čim hujša je kriza, čim grozovitejša beda množic v kapitalističnih deželah, tem ljubše jim je, če morejo stradajočim ljudskim množicam reči: »Tam, kjer nobeni kapitalisti ne vodijo več gospodarstva, se le tudi ne godi dobro.« In po vseh glavnih mestih razpršena protirevolu-cijonarna emigracija pričenja zopet upati, da bo sovjetski režim končno le propadel zaradi nepremagljivih gospodarskih težkoč.
Vi resnici se ne da tajiti, da je razvoj sovjetskega gospodarstva v Rusiji, ki je v prvi gospodarski petletnici napredoval od uspeha do uspeha, doživel v zadnjih letih občutno reakcijo. Razvoj ruske industrije gre sicer svojo pot v grandioznem tempu. V minulem letu so bile ustanovljene velikanske industrije, kakor jeklarne v Magnitogorsku in Kusnecku, dalje velikanske elektrarne ob Dnjepru. V bodočih tednih bodo zopet otvorjena (so že) ogromna industrijska podjetja, od katerih bo vsako zaposlovalo de-settisoče delavcev, kakor tovarna za stroje ob Uralu, tovarna lokomotiv v Lugansku, tovarna turbin v Harkovu, tovarna za orodje v Moskvi. V kmetijstvu nasprotno se pa kupičijo tež-koče. Nabava žita, krompirja in sladkorne pese pa je znatno zaostala za nadami gospodarskega načrta. Sicer so nekateri deli sovjetske Rusije, kakor tatarska republika, Usbekist^n in Čuvašija načrtu popolnoma zadostile. Toda v drugih velikih ozemljih pa ni bilo mogoče pobrati predpisane količine žetve. V oktobru, ki je žetveni mesec, je dobavila Ukrajina 24.8% predpisane količine žita državi, severni Kavkaz le 24.9%, dole-nja Volga le 43.6% — prav to so pa ozemlja, ki so najvažnejša za preskrbo severnih krajev z žitom, kjer ga primanjkuje. In dasi so zamudna ozemlja v novembru dobivala še mnogo žita, je za načrtom zaostala in prepozna dobava jako poslabšala preskrbo mest z živili.
Sovjetska vlada je napravila več energičnih ukrepov, da izboljša dobavo žita. Predpisala je posameznim velekmetom, ki niso pristopili h kolektivnemu gospodarstvu, znatno večji davek, da jih s tem prisili, da prodajo svoje žito in morejo plačati davke z izkupičkom. Kolektivnim gospodarstvom pa, ki so načrt izpolnila, pa je bilo dovoljeno, da prebitke svojih poljskih pridelkov prodajajo v svobodni trgovini po višjih cenah, dočim onim, ki niso oddali državi po načrtu predpisane pridelke, te ugodnosti ne dobe. Kmetiški člani kolektivnih gospodarstev, ki žito skrivajo, da ga jim ni treba oddati državi, se smatrajo kot
tatovi javne lastnine in se najstrožje kaznujejo, eventualno tudi s smrtjo.
Na drugi strani se mestna pre-skrbstvena organizacija izpremeni. Konzumna društva, ki so doslej preskrbovala delavstvo velikih industrijskih podjetij z življenjskimi potrebščinami, se razpuste in preskrbo z življenjskimi potrebščinami delavcev in njih rodbin prevzamejo obratna vodstva industrije. Ta ukrep je bil napravljen tudi iz disciplinskih razlogov. Milijoni kmetiških sinov, ki so v zadnjih letih prišli v industrijo, se le polagoma priuče industrijski delovni disciplini. Obratne uprave vodijo težak boj proti preveliki fluktuaciji (menjavanju) delavstva in proti prav pogostemu izostajanju od dela napol kmetiških industrijskih delavcev. Sovjetska vlada hoče ta boj podpreti s tem, da nalaga obratnim vodstvom preskrbo delavcev z življenjskimi potrebščinami. Po najnovejših določbah je vsakega delavca, ki izostane le en dan od dela, če se zadostno ne opraviči, takoj odpustiti; in čim je delavec odpuščen, mu obratno vodstvo ne sme več izdajati, kakor tudi ne rodbini, živilskih nakaznic, tako, da si more potem nabaviti potrebna živila le na svobodnem trgu po visokih cenah. Razen tega pa misli ukrep tudi na to, da živilska nakazila izdajajo po storitvi dela; na ta način more obratno vodstvo z ozirom na majhno produktivnost in intenzivnost dela novih kmetiških delavcev v industriji, urediti te dajatve primerno. Toda glavni namen zveze preskrbe z živili z obratom je drugačen. Ne zaupa se več zmožnosti velikega birokratične-ga aparata v svrho zbiranja in delitve preskrbnih potrebščin in se hoče preskrbovalno organizacijo decentralizirati. Veleobrati naj preskrbo z živili svojega delavstva izboljšajo deloma s tem, da goje sami v zvezi z obratom zelenjavo, kokoši in kunce, deloma s tem, da pošiljajo po deželi nakupovalce, ki kupujejo neposredno pri kolektivnih gospodarstvih živila — sistem, ki utegne vsekakor s konkurenco različnih obratov v pridobivanju živil, še bolj pognati cene v svobodni trgovini kvišku ter preskrbo ostalih delavcev in nameščencev, ki niso zaposleni v novih industrijskih velikanih, še prav posebno poslabšati.
Rusija dobavlja Angliji les. —
Dosedaj je dobavljala Angliji les le Kanada (angleški dominijon). V zini slu sklenjene trgovinske pogodbe med Anglijo in Rusijo, je pa angleška industrija naročila v Rusiji za okoli devet milijard lesa. To je Kanadčane silno presenetilo in razburilo ter utegne spraviti v nevarnost ottavske dogovore, ki so jih sklenili angleški dominijoni in Anglija med seboj, ali pa preklic z Rusijo sklenjene trgovinske pogodbe.
Nova bolgarska vlada.
Mušan — zopet predsednik. Nerešena kriza.
Po odstopu bolgarske vlade je dobil mandat za sestavo nove vlade zopet Mušanov. Nacionalni liberalci kakor zemljoradniki so zahtevali važnejša gospodarska ministrstva. Liberalci so odklonili ministrstvi pravde in prosvete, isto so storili tudi zemljoradniki. Po dolgotrajnih pogajanjih so zemljoradniki popustili, ker niso bili edini, liberalci pa ne. Končno je Mušanov v soboto 31. m. m. sprejel pogoje in je dobil zemljoradnik Gičev ministrstvo trgovine, Muravjev pa finance. Dve ministrstvi pa Mušanov ni oddal, ker upa pridobiti liberalce za vstop v vlado.
V novi vladi so trije demokrati, 3 agrarci in en radikalec.
V vladi so potemtakem: minister predsednik in za zunanje stvari Mušanov (demokrat), notranji Girginov
(demokrat), finančni Števanov (demokrat), trgovinski Gičev (zemljoradnik), poljedelski Muravjev (zem-ljorad.), za gradbe Timov (zemljorad.), prometni Kosturkov (radikalec), in vojni general Kisov.
Začasno nezasedeni ministrstvi bosta vodila Mušanov in Gičev (to je ministrstvi pravde in prosvete). Nova vlada je ostala še vedno vlada tako-zvanega narodnega bloka, ki ima iste slabosti, kakor že več let vse dosedanje bolgarske vlade, le da so narodni liberalci stopili do nadaljnjega v opozicijo. Vlada nima sicer večine, vendar je demokratska skupina Ljap-čeva obljubila, da bi eventualno podpirala novo vlado pri sklepanju o proračunu. Po sprejetju proračuna bo vlada, če bo trajala do takrat, morala razpisati nove volitve najkasneje meseca aprila.
r-------------------------
Vsa/ enega novega naročnika
bom pridobil vsak teden za
..Delavsko Politiko"
To mora biti trden sklep vsakega zaupnika, vsakega zavednega proletarca v letu 1933.
Sodrug! Ako boš to izvršil, uspehi ne bodo izostali!
Gandhi ne bo izpuščen na svobodo. Angleške oblasti v Indiji objavljajo, da Gandliija ne nameravajo izpustiti iz ječe. Vesti, ki so se o tej zadevi širile, niso resnične.
Nemška socialna demokracija v strogi opoziciji.
V	pondeljek je objavil s. Breit-scheid članek v francoskem listu »Populaire«, v katerem pojasnjuje stališče soc. dem. stranke do Schlei-cherjeve vlade.
Trpki boj proti Papenovi vladi je skoraj zbujal v inozemstvu domnevo, da bo stranka zadovoljnejša s Schlei-cherjevo vlado. V resnici pa je nemška soc. demokracija v najstrožji opoziciji, čeprav se nova vlada v marsičem razlikuje od Papenove vlade.
Nova vlada je bolj spretna, ima več razumevanja za aktualna vprašanja. Ve, da ima pred seboj velike tež-koče, ki jih je treba obiti in odpraviti. Ce je Schleicher sedaj opustil načrt o izpremembi ustave, ne pomeni to, da je postal prepričan demokrat, marveč le, da ve, da bi utegnil sedanje težkoče s tem še povečati.
Priimka »socialni general«, kakor ga imenujejo meščanske stranke, ne zasluži. General Schleicher pač ni človek, kakršen je bil bivši kancler Papen. Spada pa vendar v njegovo vrsto.
Ce Schleicher prevzame gospodarski program svojega'prednika, ni še s tem opustil njegove kapitalistične rešitve. General Schleicher podpore od socialnih demokratov ne more pričakovati. Če hoče upostaviti parlamentarizem, se bo moral obrniti na nacionalne socialiste.
Ali sl 2e poravnal naroi-nlnoT Ako Se ne, stori takoj svojo dolinost'
Doma in po svetu.
Trogirske leve so poškodovali nacionalisti ter se sami prijavili policiji. Izjavili so, da so to storili v protest proti italijanskim demonstracijam za »neodrešeno« Dalmacijo, ki je čisto hrvaška. Policija je poškodovalce levov kaznovala. Navdušili so se za ta čin pri družabni zabavi. Iz tega je razvidna vsa smešnost predvsem italijanskega Kričanja.
O jugoslovanskem sokolstvu po-icča »Pragcr Presse«. Navaja, da ima jugoslovanski »Sokol« 246.000 članov in 139 lastnih telovadnic. 39 novih telovadnic se gradi.
Koliko sme odtegniti delodajalec delavcu za delavsko zavarovanje? Delodajalci se opozarjajo, da znaša pri 7% bolniškem in 1% nezgodnem prispevku odtegljaj po mezdnih razredih od 1. januarja 1933 na dan, kakor sledi: v mezdnem razredu: I. Din 0.23, II. Din 0.33, III. Din 0.39, IV. Din 0.48, V. Din 0.57, VI. Din 0.69. VII.
0.82, VIII. Din 0.98, IX. Din 1.18, X. Din 1.39, XI. Din 1.64, XII. 1.97. Ravnateljstvo SUZOR-ja je sklenilo, da poviša za ljubljanski okrožni urad bolniške prispevke od 6.5% na 7%, nezgodne prispevke pa od 6% na 7%. — OUZD v Ljubljani.
Bela kuga. Belo kugo imenuje »Slovenec« preprečevanje porodov. Skril se je za novoletne nagrade, ki jih je baje dalo neko podjetje samo onim, ki imajo mnogo otrok. Nismo sovražniki otrok, ker so otroci naravni pod-rodek, smo pa sovražniki, če za te otroke družba ne skrbi, marveč pušča, da v bedi po silnem trpljenju umirajo. Podjetje se baha z obdarovanjem rodbinskih očetov. In če ima kdo sedem ali devet otrok, pa ni do-
bil niti za eno obleko, kaj to pomeni! Baharije pač ne zasluži. Nedvomno je pa stvar taka-le: Ta baharija naj zakrije dejstvo, da drugo delavstvo ni dobilo »nagrad«. To je torej navaden »kšeft«.
Prihodnja številka našega lista izide radi praznika že v četrtek, dne 5. t. m.
*
Nev napad v Sofiji. V noči od 1. do 2. januarja so neznani ljudje napadli Ilijo Gučeva, voditelja Mihaj-love skupine makedonstvujočih. Napad se je izvršil v najživahnejšem delu mesta. Kam so ga odvedli, ni znano; tudi se le domneva, da so se maščevali nad njim Protogerovci.
Rothermere — madžarski kralj. Smešno. Ali kljub temu je baje resnica, da je starosta madžarskih časnikarjev, Rakocsi, ki je pred tremi leti umrl, bil leta 1929 na Angleškem ter vprašal »časopisnega kralja« l^othcrniero>Uv-ac bi prevzel ogrsko krono. Rcfthermere mu je izjavil, da sprejme, če ga »narod« izvoli. Rakocsi je pa vprašal za svet tudi Mussolinija, ki mu je potrdil, da mu je Rothermere prav simpatičen mož. Rakocsi je govoril končno še z Gombosom. ki je sedaj predsednik ogrske vlade. Ta je pa rekel, da naj bo tisti ogrski kralj, ki prinese revizijo mirovnih pogodb. Rothermere pa se zanjo zavzema. Rakocsijev tajnik izda o tej snovi knjigo;
Plinska eksplozija v rudniku. V rudniku Nagymanyok na Ogrskem se je zgodila velika nesreča. Užgali so se na še nepojasnjen način jamski plini in povzročili veliko eksplozijo. 13 rudarjev je bilo ubitih, večje število ranjenih.
Mihail Zoščenko — Iv. Vuk:
Humoristično-satirične
zgodbe.	2
Mornar se ni dal dolgo prositi- Takoj je bil na mestu.
»Kam naj zmerjam?« je vprašal. »V katero odprtino?«
Pokazali smo mu, kajpada. Komaj je mornar začel, komaj je končal, že se je zagrabil vsesplošno ugledni Konstantin Ivanič za glavo in rekel:
»No, ta se je pa temeljito izpraznil. Celo Amerikanci se bodo čudili!«
Resnično: aparat je z vsemi podrobnostmi in natanko vse registriral.
Sedaj se ni dalo nikogar več zadrževati. Vsi so se drenjali k lijaku in zmerjali, kar je kdo mogel, in v vseh različnih narečjih. Po vsem tem smo poskušali z vsem mogočim posnemanjem. Ploskali smo, plesali goppak, mlaskali z jezikom — stroj je nemoteno funkcioniral.
Tako smo bili vsi prepričani, kako velika in genijalna je iznajdba.
Škoda, da je ta stroj bil tako nežen in ni prenesel ostrih sunkov. Zakaj, ko je na primer vsesplošno ugledni Konstantin Ivanič ustrelil iz svojega revolverja in niti ne v lijak, nego. razumljivo, v zrak. da bi za prihodnje generacije ovekovečil na valjarju zvok ostrega strela — kaj se je zgodilo? — stroj je onemel.
In zato se je naravno slava te amerikanske iznajdbe in špekulacije nekoliko zmanjšala^ in obledela. Vendar je ostala njena zasluga za človeštvo velika in pomembna.
3. Teterkin je naročil aeroplan.
Nabiralna lista za zgraditev aeroplana je imela uspeh. Neki uradnik, star specialist v letanju (bil je že dvakrat v balonu), je prostovoljno hodil od oddelka do oddelka in agitiral:
.»Sodrugi,« je govoril. »Nova epoha nastaja!
... Vsaka institucija bo imela svoja zračna transportna sredstva v obliki aeroplana. Glede na to dejstvo... podpišite...«
Uradniki so radi'darovali. Noben se ni spuščal v diskuzijo s Specialistom. Samo v knjigovodstvu je zadel specialist na trdovratneža. I a trdovratnež je bil knjigovodja 1 eterkin.
Knjigovodja Teterkin se je smehljal ironično in je vprašal Specialista:
»Za aeroplan? Hm... In kakšen bo ta aeroplan? Zakaj bi naj jaz... tako meni nič tebi nič zapravljal denar? Jaz sem, dragi moj. zvita h-sica...«
»Oprostite,« se je razgrel Specialist. »Aer(>-plan... No, navaden aeroplan, kakršnih je na ti-so5e # .<(
»Navaden,« se je grenko nasmehnil Teterkin. »In mogoče ne bo kakorkoli trpežen? Mogoče ga bo, ko bo prvič letel, sunil veter in denar je pri hudiču! Zakaj bi tako neumno razmetaval svoj denar?... Ko sem kupil svoji ženi Singer šivalni
stroj, dragi moj, sem obtipal vsak kotiček ... Ah tu? Mogoče se propeler ne bo hotel vrteti? Kaj.«
»Oprostite,« je tulil Specialist, »državna tovarna ga bo naredila! Državna tovarna!... Državna —!«
»Državna —!« je ironiziral 1 eterkin. »Kaj pa je pri tem takega, če je državna tovarna? I)asi ne tičim v kaki balonski koči. poznam to, dragi moj, sem stara lisica. Mnogo tovarn je. ki vzamejo denar in potem1 išči! ... Ne mahajte vendar s svojimi rokami tako pred nosom. Dal bom. Ni mi žal denarja ... Iz principa govorim ... In plačati? Prosim! Lahko plačam tudi za Milir-jutina. Je sedaj na dopustu... Prosim.«
Teterkin je odprl denarnico, odštel glasom kurza zlat rubelj za se in P^t in dvajset kopjejk za Mihrjutina, podpisal, preštel še enkrat denar in ga dal Specialistu.
»Vzemite... Ali pod pogojem dragi moj • sam bom pregledal tovarno. Ce obišče gospo hlapce, tudi hlapci niso slabši od gospoda.«
Še dolgo je mrmral Teterkin v brado. P den se je zopet lotil dela. Ali delati m mog več je bil razburjen.
Dva meseca ni mogel nič delati. Kakor • ca je hodil za Specialistom, pazil na nje®*..,	“
nimal, kako uspeva nabiralna akcija. K( ko ie kdo dal in' kje bodo delali aeroplan.
Ko je bil denar zbran in aeroplan naročen, je šel knjigovodja Teterkin z mračnim nasmehom na ustnicah v tovarno.	(DaJje	prihodnjtč)
Kmečka revolucija proti bolniški blagajni na Štajerskem. Kmeta Kerschbaumerja v Borau-u pri Hart bergu na vzhodnem srednjem Štajerskem je obiskal sodu. izvršilni organ v spremstvu župana, da mu zarubi prašiča za 30 šilingov, ki jih ie kmet dolgoval na zaostalih bolniških zavarovalnih prispevkih za svojo služinčad. V Avstriji so nam reč že nekaj let sem tudi kmečki posli, hlapci in dekle, podvrženi so cialnemu zavarovanju in nad tem zavarovanjem se kmetje najbolj je ze. Ko je hotel eksekutor izvršiti svoj posel, so prišli sosedni kmetje in so eksekutorja in župana nabili in napodili. Drugi dan so žandarji udeležence te pobune, tri kmete, enega komunista in dva slučajna postopača aretirali. Nato so se pa kmetje iz vse okolice domenili in jih je drugo jutro kakih 200 prišlo pred graščino Borau, kjer so zalite vali izpust aretirancev. Ko jim je sodnik zapore odprl, da so se prepričali, da so aretiranci bili že odvedeni v Gradec, je množica zopet odšla. Naslednji dan, 30. decembra, se je pa zopet zbrala večstoglava množica kmetov, od njih nahujskanih hlapcev in dekel, ki so jim pomagali demonstrirati proti lastnemu zavarovanju, kakor tudi raznih vagabundov in nepridipravov, ki so že omenjenega župana z grožnjami prisilili, da je podpisal izjavo, da so aretiranci nedolžni. S to izjavo so šli zopet pred graščino, ki jo je varovalo 15 žandarjev. Množica je žandarje ogrožala s palicami in latami iz plotov, ženske so pred nje pljuvale, vzdigale krila in jim kazale gole zadnjice itd. Vendar so žandarji ostali hladnokrvni in niso uporabili orožja. Med demonstranti je bilo več občinskih županov in premožnih kmetov. Ko je prišlo žan-darjem na pomoč pojačanje, so se počasi razšli z grožnjo, da bodo zopet prišli. Na Silvestrov dan je bilo deset največjih kričačev aretiranih. Mnogo vagabundov je prišlo v Borau, kakor da bi vohali plen. Na novega leta dan je prišlo iz Gradca več čet popolnoma bojno opremljenega vojaštva, ki je zasedlo vse ceste proti Borau-u in uvedlo strogo kontrolo pasantov. Borau izgleda. kakor da se nahaja v vojni coni. Kmetje pošiljajo svoje glasnike po celem Štajerskem in pripravljajo za prihodnje dni 1000 protestnih shodov proti socialnemu zavarovanju kmečkih poslov. Da je bilo to zavarovanje uvedeno, je zasluga socialnih demokratov, proti čemer so se krščansko-socialni kmetje z vsemi silami upirali že koj spočetka, ker jim je preveč, plačevati tistih par grošev.
Protifašistični emigrant, izgnan iz
Avstrije, je skočil pod vlak, ki ga je razmesaril do smrti. Marcel Ferrari, protifašist, je pobegnil v Avstrijo. Svojo propagando je nadaljeval tudi v Avstriji ter je bil zaradi tega izgnan. Orožniki so ga hoteli odvesti po železnici v Italijo, toda preden je prišel vlak do meje, je Ferrari skočil skozi okno vagona in obležal mrtev. Ferrari je bil star 34 let.
Zdravniška pomoč nezaposlenim na Čehoslovaškem. Na anketi ministrstva socialne politike se je sklenilo, da se uvede za nezaposlene delavce, ki nimajo več pravice do podpore, posebno akcijo za preskrbo z zdravniško pomočjo in zdravili. Akcija se prične izvajati 15. januarja. Sodelovale bodo oblasti, strokovne organizacije in socialni zavodi, zdravniške in lekarniške zveze. V vsakem okraju se ustanovi odbor, ki bo skrbel za izvajanje te pomoči ter organiziral tudi prostovoljno sodelovanje.
Čehoslovaški predsednik Masa-ryk je obolel za hripo, pa se mu zdravje zopet vrača. Mož ima 83 let.
§ 48 nemške ustave, pravi bivši Predsednik nemškega državnega so-mšča dr. W. Simons, ki je bil po Fbertovi smrti tudi namestnik predsednika republike, se v Nemčiji krivo porablja. Ta paragraf se lahko porabi, če je parlament nesposoben, ko se ga razpusti, pri izvajanju veljavne zakonodaje, ne more se pa
Študentovske demonstracije.
Mladina je vročekrvna. Tega ne taji nihče. In pravicoljubna je. Zaradi tega se tudi nihče ne čudi, če ob resnični ali dozdevni krivici vzroji in pokaže svojo nejevoljo z demonstracijami. Tako se godi tudi sedaj zaradi demonstracij v Zadru in drugod. Študenti po italijanskih mestih so demonstrirali za »zasužnjeno italijansko« Dalmacijo. Na te demonstracije in viceversa odgovarjajo tudi naši študenti. Stvarna deklaracija bi bila, recimo, ob takih pojavih popolnoma primerna in potrebna, da pa-rira škodljivo ital. nacionalistično hujskanje, ki ustvarja nespravljivo razpoloženje in pospešuje vojno psihozo.
Taki pojavi, kakor so bili ti, ne smejo nikdar biti povod medsebojnemu hujskanju, marveč le povod resnemu in stvarnemu razmotriva-nju na obeh straneh.
Nekateri politiki žele takih enun-cijacij ob prilikah političnih in mednarodnih konfliktov, da kujejo iz njih politični kapital. To opazujemo v
Nemčiji, na Madžarskem, v Bolgariji i. t. d. Toda te metode so ostanki iz predvojne dobe, ko so politiki po inicijativi kapitalizma toliko časa hujskali narode med seboj, da je bilo razpoloženje med narodi ugodno za — vojno.
Razpoloženja za vojno, to je, vojne psihoze po grozoviti krvavi svetovni vojni nam pač ni treba več gojiti.
Današnja doba, današnja trezna svetovna volja pa zahteva mir in sodelovanje narodov.
Zdravnik:	»Ali ste se držali mojega
navodila: vsak dan tri praške in vsakokrat požirek konjaka?«
»Da, gospod doktor, le da sem s praški za en teden zaostal, s konjakom sem pa za tri tedne prehitel.«
Zdravnik (notarju na ulici): »Zdravo, dragi prijatelj! Kam pa hitiš — morda delat kako oporoko?«
»Zelo rad bi to storil. Ali imaš morda zopet kakega pacienta, ki si ga spravil tako daleč?«
na podlagi tega paragrafa izdajati gospodarskih in drugih naredb, ker se s tein zvrača odgovornost parlamenta na prezidij oziroma na predstavnika republike in se ga vlači v krizo. Pri izpremembi ustave je tej določbi natančno omejiti delokrog.
Hitlerjanska vladavina v Turingi-ji. V turinškem deželnem zboru imajo večino nacijonalni socijalisti, ki vladajo tam po mili volji. Več javnih uradnikov in profesorjev, ki simpatizirajo z levičarskimi strankami, so ali odstavili, upokojili ali poslali na dopust. Višjo šolsko svetnico, gospo dr. Simson so odstavili in ji prepovedali predavanja zato, ker je članica soci-ialnodemokratske stranke in pa, ker je sopodpisala protest cele vrste uglednih nemških profesorjev proti odstavitvi heidelberškega profesorja dr. Gumbela, znanega pacifista. Evan-gelski župni vikar v Menselwitzu, dr. Wolf je bil kazensko premeščen v Blankenhain zato, ker je sodeloval pri raznih socijalnodemokratskih prireditvah. Dr. Wolf je pa na to podal izjavo, da izstopa iz turinške cerkvene službe.
Krvava Silvestrova noč v Berlinu.
Izvršili so se v Berlinu v Silvestrovi noči trije politični umori. Umorjen je bil en fašist, en komunist in 37-letna žena, ki je čakala na moža. Ta je bila ustreljena. Žena je bila po mišljenju komunistinja. Ob neprestanem streljanju po raznih delih mesta, je bilo v pretepih in s streli ranjenih nad tristo oseb.
Priprava puča na Španskem. V
Barceloni na Španskem je policija odkrila večjo zalogo vojnega mate-rijala, bomb, pušk, strojnic in streliva, ki je bil namenjen za komuni-stično-anarhistični puč. Zarota je bila razpletena tudi v vojaških krogih. Pučisti so imeli namen, odstraniti vodilne osebe ter zasesti vojaška in civilna poslopja. Istočasno se tudi poroča, da so monarhisti podpirali gibanje v vojski z denarjem tudi v Afriki. Orožje so nameravali razdeliti šele tri ure pred izbruhom vstaje.
10.000	novih šol v Španiji. Španska republika se je z vso energijo posvetila nalogi, da duševno zaostalost naroda, ki je vladala pod prejšnjim mon-arhistično-katoliškim režimom, čim-Prei likvidira. Glavno težišče se je usmerilo k odpravi analfabetizma. Dosedanji rezultati so vsega občudovanja vredni. Po poročilu prosvetnega ministra Fernando de los Rios-a (soc. dem.) je bilo v letu 1931 otvorjenih 7000, v letu 1932 pa 2580 novih šol. Za te šole se je izobrazilo 5000 novih učiteljev v posebnih učiteljskih tečajih. Istočasno s povečanjem učnih moči se je tudi zvišalo prejemke učiteljem. Poleg tega se je po vsej deželi razpredla mreža novih ljudskih knjižnic, ki štejejo danes že 140.000 knjig. V teh dveh letih se je v mladi republiki več storilo za splošno ljudsko izobrazbo kakor prej v pol stoletja.
Maribor.
Ali naj bo to za vzgled hišnim lastnikom? Svoječasno smo poročali, kako nesocijalno je postopala mestna občina pri povišanju najemnin v šoferski hiši. To postopanje je na predzadnji seji ostro ožigosal tudi s. Pete-ian ter zahteval, da se povišana najemnina zniža ter da posebna komisija pregleda stanovanja v tej hiši. Občinski svet je končno določil to komisijo in gospodje od magistratne večine so tudi obljubili, da se bodo najemnine v tej hiši znižale. V koliko je komisija svoje delo izvršila, nam ni znano, gotovo pa je, da ni bil noben član te komisije v nekaterih najslabših stanovanjih, zlasti ne v onih, ki so vlažna. Te dni pa so najemniki dobili dopis mestnega načelstva, da je najemnina znižana n. pr. pri stanovanju, ki obsega sobo in kuhinjo od 450 Din na 425 Din. S tem malenkostnim znižanjem najemnine so očividno gospodje smatrali stvar za urejeno in sicer tako, da bo volk sit in koza cela. Kaj porečejo k temu najemniki, ki so večinoma mestni uslužbenci, bomo še poročali. — Kako bo plačal mestni uslužbenec, n. pr. šofer, ki zasluži povprečno mesečno 1300 Din, 425 Din za vlažno sobo in kuhinjo, to seveda gospodo na magistratu prav nič ne briga. Ali je čuda, ako se v očigled temu hišni lastniki smejejo apelu, ki ga je svoječasno izdala banska uprava. Vsaj vendar z visokimi najemninami za stanovanja prednjači občina sama. — Morda bodo pa na prihodnji seji gospodje, ki pripadajo magistratni večini, zopet napravili kakor zadnjič, ko je nek občinski svetnik, ki pripada večinskemu klubu, ganljivo govoril eno uro za znižanje najemnin, ni pa se mu posrečilo pridobiti niti enega gospoda od svojega kluba, da bi glasoval z delavskimi zastopniki proti zvišanju najemnin ...
Spremembe pri okrajnem sodišču. Z
novim letom so izvršili pri mariborskem okrajnem sodišču številne osebne spremembe v referatih sodnikov. Civilni oddelek okrajnega sodišča je dobil celo enega sodnika več, ker se bo s prvim aprilom radi uveljavljenja novega civilnopravnega reda kompetenca okrajnega sodišča znatno razširila. Sporni civilni oddelek okrajnega sodišča bodo odslej vodili sodniki okrožnega sodišča: gg. dr. Mihalič, Kolšek, Štukelj in Senica, a kazenski oddelek sodnika gg. dr. Germovšek in dr. Adamič. Z ozirom na pomnoženo število civilnih sodnikov bi želeli, da se zlasti pospešijo pravde za delavske mezde, ker so delavci baš v sedanji krizi na svojo borno mezdo, ko živijo iz roke v usta, tembolj navezani in je naravnost obupno, da mora brezposelni delavec čakati pred sodiščem na svojo skromno mezdo v pravdi dostikrat po celo leto ali pa še dalje. Po celem svetu se smatrajo tožbe za delavske mezde kot najnujnejše in upamo, da bo to naziranje prodrlo tudi pri naših sodiščih. Zato govori tudi novi obrtni zakon, ki določa, da se morajo rešiti tožbe iz službenega razmerja že v 8 dneh.
Zopetni sprejem odpuščenega železničarja. Meseca marca 1930 so bili v delavnici državne železnice v Mariboru odpuščeni iz službe železničarji Rebernik Filip, Lekš Anton, Pšeničnik Ivan, Veingerl Henrik, Canžek Andrej, Zupanc in brivec Novakovič, ki jih je ovadil železničar I. Pečnik. Nekateri teh železničarjev so bili že nad 20 let v službi in so
imeli vsled tega pravico do penzije, ker se je izkazala ovadba kot neresnična in so bili pred, sodiščem končnoveljavno oproščeni vsake krivde in kazni. Zato so se železničarji od takrat naprej trudili, da bi bili sprejeti zopet nazaj v službo. Vse prošnje in pritožbe pa so bile doslej zaman. Nekateri so se radi tega odločili sedaj, ko je bila upravna pot v vseh instancah brezuspešna, da nastopijo za svoje pravice sodno pot, kakor tovariši, ki so bili na podoben način odpuščeni v kurilnici, Krajnik Ivan in drugi in jim je sodišče sedaj priznalo bravico do pokojnine. Zadnjo soboto pa je bil vendarle odpuščeni železničar Pšeničnik Ivan pozvan v delavnico, da zopet nastopi službo, ker je ponovno sprejet, Niso mu pa doslej všteli prejšnjih službenih let. Pšeničnik je bil svoječasno predsednik demokratske organizacije v Studencih in, tudi član Sokola. Železničarjema Andreju Canžeku in Antonu Lekšu pa je bilo istočasno sporočeno, da je v teku njihova upokojitev. Počasi bodo torej težko prizadete rodbine železničarjev vendarle prišle zopet do svojega zasluženega kruha. Gre pa zadeva res zelo počasi naprej.
Odmev procesa Štefin—Turnpej. V znani pravdi postajenačelnika mariborskega kolodvora, gospoda Karla Štefjna proti uradniku materijalnega skladišča državne železnice in predsedniku organizacije mariborskih narodnih železničarjev, g. Tumpeju, je bil zaslišan kot glavna priča železniški uradnik Franc Pavločič Ta je bil svoječasno tajnik narodne železničarske organizacije in je sedaj tajnik krajevne organizacije JRKD za kolodvorski okraj. Dne 25. novembra 1932 se je vršila seja sreskega odbora JRKD v Mariboru, katere se je udeležil g. Pavločič in tudi g. 1 umpej. Seji je predsedoval senator dr. Ploj, a navzoči so bili tudi poslanec dr. Pivko, dr. Vauhnik in drugi. Ko je bilo na dnevnem redu, da naj gre g. Tumpej kot delegat JRKD na sejo v Ljubljano in mu je dajal dr. Vauhnik navodila za to sejo, je naenkrat izjavil g. Tumpej: »Ne govorim, dokler sedi med nami človek, radi katerega sem bil po nedolžnem obsojen.« G. Pavločič je takoj izjavil, da bo radi te žalitve tožil, češ, da je s tem samo on prizadet in je tudi odločno odklanjal razčišče-nje zadeve pred častnim razsodiščem stranke, katero so mu ponujali pri isti seji. Tudi pri naslednji seji je g. Pavločič ponudeno poravnavo z g. Tumpejem odločno odklanjal ter med tem vložil proti g. Tumpeju tožbo radi žaljenja časti z gornjim dejanskim stanom. Vest o tej tožbi se je raznesla po celem mestu in je vzbujala splošno zanimanje, ker je g. Pavločič raznim znancem kazal prepis svoje tožbe. Nova tožba proti g. I umpeju je postala zanimiva predvsem radi tega, ker. še ni končana pravda v tožbi g. postajenačelnika Štefina, v kateri je bil g. Tumpej pogojno obsojen na 3 mesece zapora. Pretekli teden pa sta se kljub temu g. Pavločič in Tumpej med seboj tako porayna!a, da se je g. Tumpej zavezal navedeno žalitev na prihodnji seji sreskega odbora JRKD preklicati in plačati vse stroške, g. Pavločič pa je tožbo proti g. Tumpeju umaknil.
Novi mariborski konkurzi. Mariborsko okrožno sodišče je proglasilo konkurz nad premoženjem manufakture trgovine Kuhar čt Hrovat na Aleksandrovi cesti. Konkurznim upraviteljem je odrejen dr. Andrej Veble. Nadalje je proglašen konkurz nad premoženjem tvrdke Cvetličarna Gjuro Džatnonja.
Karambol tovarnarja Schonskyia v Avstriji. I e dni se je vršila pred okrajnim sodiščem v Lipnici kazenska razprava proti mariborskemu tekstilnemu tovarnarju Frideriku Schonskyju, ker je na državni cesti pred Spiljeni zavozil s svojim avtomobilom v motorno kolo Mariborčana Ernesta Fašin-ga in mi! pri tem znatno poškodoval motorno kolo. G. Schonsky je bil obsojen na plačilo 3» šilingov kazni, a zastopnik državnega tožitelja se je pritožil radi prenizke odmere kazni in bo še ta mesec pri deželnem sodišču v Grazu radi tega vzklicna razprava.
»Prijatelj Prirode« Maribor. Ob
ugodnem vremenu za smučanje bo v petek, dne 6. januarja 1932 izlet na Pohorje — Velika Kapa. Odhod ob pol 6. uri z vlakom. Smučarski odsek.
Mtt, kaceatitezapUacho, kupujte v te^ovini L judske U-skacnc d. d., Stotnikov tcg. 6
Celje.
Silvestrovanje celjske »Svobode«.
Silvestrovanje naše »Svobode« je od leta do leta mejnik in merilo njenega napredka. Za lanski Silvester je bila pripravljena preizkušnja govornega zbora, ki je tedaj prvič nastopil, letos je pa po dolgih letih poleg ostalih odsekov nastopil zopet dramatični odsek, ki se je pričel vežbati lansko jesen. O nastopu govornega zbora in dramatičnega odseka bomo spregovorili nekaj več besed, zato naj uvodoma orišemo le splošni potek letošnjega silvestrovanja:
Udeležba na silvestrovanju je bila polnoštevilna, saj so bili vsi gornji prostori Narodnega doma popolnoma zasedeni in to kljub temu, da je naše delavstvo in name-ščenstvo vsled krize že tako finančno izčrpano, da je marsikdo izmed posetnikov komaj vplačal malenkostno vstopnino, za četrt vina mu pa že ni ostalo. Nastop pevskega odseka, ki ima že stalen kader navdušenih častilcev, je seveda tudi tokrat žel uspehe in navdušeno priznanje. Letos je prvič zapel marseljezo, ki jo je pel s sličnim elanom kakor »Slava delu«, ki je njegova Specialiteta. Marseljeza je hvaležna
Stran 4.______________________________ »DELAVSKA	POLITIKA«__________________________________Štev.	IV
llffi® vit in goii M in netivo iz Mrcin nek« v Manini. - Telnfni štev. 21
pesem za Številčno tako mogočen zbor in bo še na marsikateri prireditvi fascinirala poslušalce, kakor jih »Slava delu«. Ob porodu novega leta je imel s. Svetek kratek nagovor, v katerem nam je navajal, da bomo v novem letu živeli in delovali v znamenju treh puščic, ki so nov znak naše »Svobode« in katerih pomen nam je razložil.
Govorni zbor je nastopi! z dvema recitacijama: Klopčičev _ Za nas« je bil malo šibkejši, dočim je Župančičeva »Kovaška« prav dobro izpadla. Tempo se je nam zdel zlasti pri prvi nekoliko prepočasen, ki ga zlasti ženske niso zmagale. (Ženske so v govornem zboru sploh prvič nastopile.) Sicer pa priznamo voditelju govornega zbora velik uspeh, če pomislimo, da v Slover niji glede govornih zborov nimamo vzora in da je Celjane pravilne izgovarjave precej težko privaditi. Pri govornih zborih bomo še dolgo eksperimentirali, preden bomo našli pravilne oblike in prave glasove. Tolažimo se pač s tem. da na tem polju orjemo šele ledino.
Dramatični odsek je od svojega obstoja nastopil prvič, zato smo tem napetejše pričakovali rezultata. Igral je satiro »Ana-
Iz Chicaga, 111., smo prejeli nov prispevek k razpravam o papeški encikliki »Qua-dragesimo anno«, o socialnem vprašanju, ki jo je izdal papež Pij XI. lani o socialnem vprašanju. Zdaj, ko »Slovenec« neprestano opozarja svoje delavske pristaše na razne ugotovitve v tej okrožnici, ne bo odveč, če se ozremo tudi mi še na brošuro, ki jo je izdala Prosvetna matica Jugoslovanske socialistične zveze kot VIII. zvezek svoje knjižnice pod nazivom »Papeževa enciklika raztrgana«. Po angleškem viru, ki ga je oskrbel znani ameriški socialistični pisatelj James Oneal, priredil Ivan Molek, Chicago. Str. 56.
Brošura je razdeljena na 18 poglavij, kjer se uvodoma ugotavlja zmote papeške enciklike, potem pa so navedena dejstva, kako je papeštvo s svojimi enciklikami na delavski razred koristilo res — kapitalizmu. Ugotavlja se, da verska razcepljenost delavstvu samo škoduje. Vera ne more preprečiti krize, dasi mimogrede rečeno. »Slovenec« z dne 15. junija t. 1. piše, da je kriza »od Boga ljudem naložena pokora, ker se ljudje sami nočejo pokoriti.«
Vera ne deia nobene razlike med kapitalisti. Katoliške mezde ni in katoliškega delavskega standarta tudi ne. Delavske in gospodarske razmere se ravnajo po činife-ljih, ki nimajo nič skupnega z vero. Kapitalizem ne pozna nobene vere, dasi so kapitalisti lahko pristaši vseh ver. Zakaj naj bi jo delavci v boju s kapitalom poznali? Seveda je koristno za delodajalce, če se delavci prepirajo zaradi ver in so potem razcepljeni in skregani. Takozvane krščanske strokovne organizacije, ki jih je priporočal v encikliki Rerum novarum« papež Leon XIII., se niso obnesle. Delavstvo širom sveta jim noče slediti.
Leonova in Pijeva razlaga socializma sta v protislovju. Pij je popravil Leonovo definicijo, pa kljub temu daje Leonu priznanje za napačno obsojanje socialistov. Leon je smatral, da socialisti izključujejo vsako privatno imetje za posameznika, Pij pa smatra, da zunaj socializiranega imetja še ostaja široko polje za privatno imetje. To je velikanska razlika.
Leon priznava in ne priznava razrednega boja. Delavce je treba rešiti in jih ni treba rešiti. Protislovja so tu in rezultat štiridesetih let je: Dobrodelnost ni rešila socialnega vprašanja in Pij priznava, da se krščanski kapitalisti ne ozirajo na krščanska načela. Nerad in nehote priznava pa tudi razredni boi. Saj vendar pravi: »Delavci so 'ljudje, ne živina, zato ne morejo biti kupljeni in prodani kakor kakšno blago, kljub temu konjunktura dela deli ljudi mi delovnem trgu .v dva razreda kakor v dva tabora in pogajanje med tema dvema strankama pretvarja trg dela v areno, v kateri sta dve armgdi zapleteni v. boj.« (Točka 84. str. 25 slov. izdaje.)
Papež priporoča pogodbo tovarištva oz. solastništva delavcev, ki poten* do neke meje delijo lastništvo, upravo in dobiček. To je pravo načelo »delitve dobička«, ko se delavcem vsiljujejo delnice podjetja, za
stazijus von Schivvitz«, ki jo je po Cankarjevi noveli priredil B. Skoberne, ki je tudi igro režiral. Snov igre je duhovita. Res duhovita, kajti niti ena kretnja in niti ena šala ni bila nenaturna in za lase privlečena, kar tako često opažamo pri sličnih povojnih stvorih. Skobernetu moram priznati, da je tudi vloge razdelil v prave roke,. še več, igralcem iz njegove šole se je poznalo, da razumejo o dramski umetnosti nekaj več, kakor vsebino igranega igrokaza. Med igralci je nekaj talentov. Posebno prirodno je podala vlogo Komavlijeva. Zupanu (Kobuli) se je pa poznalo, da se v enem samem večeru uspešno ne da nastopati kar pri treh panogah. Pri generalki je baje svojo vlogo dosti boljše podal. Skoberne ie s svojim igrokazoni in, režijo dokazal talent za dramsko umetnost. Ne manjka mu ne umetniške žilice, ne pedagoškega daru in če bo nadaljeval z nekoliko večjo samozavestjo, ki mu bo dala več priročnosti, bo dosegel pri oder-ski umetnosti še zelo lepe uspehe. Kajti vsebina njegove igre zmaguje z inteligenco in duhovitostjo in ne s svojimi zunanjostmi, ki prevladujejo v skoro vseh povojnih delih. Če bosta dramatični odsek in njegov učitelj vztrajala na dosedanjem potu, jima prerokujemo velike uspehe.	Obrov.
katere dobijo par dolarjev dividend. Ameriški delavci poznajo ta načela in se lepo zahvaljujejo zanje.
Papež Pij priznava, da katoliški kapitalisti niso nič boljši od drugih. To priznava tudi ameriški katoliški list »The Com-momvealth« z dne 14. VIII. 1929: »Cerkev je molčala v trenutkih, ko je pravičnost visela na tehtnici. Redkokdaj vidimo duhovnika, ki bi se potegnil za pravico po vsaki ceni, kadar se dogaja, da so človeška bitja takorekoč zasužnjena. Zdi se, čim bogatejša je župnija, tem manj svobode ima župnik, da bi se postavil za človeške pravice.« Katoliški list »America« z dne 23. maja 1931 pa pravi: Socialistične ideje so se silno razširile med katoliškimi delavci na Španskem. Tega so spet krivi španski katoliški mogotci, ki so podpirali monarhijo in monarha.
Papež obsoja socializem, angleški katoliški kardinal Boume pa je izjavil 17. junija 1931, da Pijeva enciklika ne brani katoličanom. da bi bili člani delavske stranke. Naš sociolog Aleš Ušeničnik pa je drugega mnenja (gl. str. 58 in 59 slov. izdaje). In naši »krščanski socialisti« so proti Alešu za Bourna. Še zelo so užaljeni, če jim rečeš, da njih ime ni pravilno. ((31. Delavsko Pravico.) Kratkomalo: Po am. kat. magaci-nu »America« je v angleškem parlamentu 25 katoličanov in 17 od teh pripada delavski stranki!! Torej sedemnajst katoličanov, ki so obenem socialisti! Ampak kardinal Bourne jih smatra za dobre katoličane! Voditelji stranke jih pa tudi še niso obtožili, da so slabi socialisti!
Sicer pa poglejmo resnico:	Katoliški
policaji pretepajo v Ameriki katoliške delavce v interesu protestantovskih in židovskih kapitalistov! In narobe: V Elizabethu. 'len. so pa ob nedavni veliki stavki v tovarnah protestantovski mestni uradniki terorizirali protestantovske delavce v interesu nemškega katoliškega magnata! Vera pri kapitalistovem žepu izgubi svojo prvotno barvo in se spremeni v internacionalni in medverski mamonizem in dobičkarstvo.
(Konec prihodnjič.)
Studenci pri Mariboru
Ljudska univerza v Studencih. V
četrtek, dne 5. januarja 1932 bo predavanje o temi:	»Grozote	moderne
vojne«.
Delavski šport.
S. K. »Svoboda«. Mladeniče, ki imajo veselje do nogometa, sprejema S. K. »Svoboda« v Mariboru. Trai-ningi se bodo vršili vsaki torek od 7. ure naprej v telovadnici. Traininge bo vodil klubov trener. Prijave se sprejemajo ob sredah in petkih od 7. —9. ure zvečer v klubovih prostorih, Sodna ul. 9-II. — Tajnik.
Kulturni pregled.
Razstava »Krke« v Jakopičevem paviljonu.
Ta razstava »slovenske pokrajine in slovenskega človeka« je v glavnem tipična malomeščanska, malo zdrava, larpurlarti-stična umetnost ter ne kaže nikakega močnega hotenja in volje do ustvarjanja, ki bi ustrezalo današnji, morebiti vsebinsko najbogatejši dobi v razvoju človeške družbe. Da nismo Slovenci izolirani ter »neokuženi« od te dobe, je menda vsakomur jasno. Znanje teh umetnikov o tvornih silah današnje družbe in družbe vobče je skoraj enako ničli. Preko portreta (niti tehnično kdove kako dovršenega) in pokrajinske slike (ki bi bila prav lahko tudi »nemška«, »laška«, »poljska« ali »ruska« pokrajina!) se vsa ta umetnost ne povzpne niti za droban korak navzgor. Kadar pa skuša upodobiti družabne pojave (G. Kos: »Možje«, »Skupina« — srlej božično štev. »Jutra«!), se loti le malo pomembnih, če ne celo brezpomembnih »pojavov«.
Edinole kipar Tine Kos se je dvignil nad povprečnost. Ta vsaj skuša pogledati globlje, skuša, če že ne takoj razvozljati, pa vsaj poglobiti se v študij uganke o tvornih siiah družbe. Da mu nudi kiparstvo manjšo možnost upodabljanja važnih družabnih pojavov nego slikarstvo, je jasno. Zato nas mora tembolj razveseliti njegova skupina »Z dela«, ki bi v naravni velikosti nudila mogočno sliko tvornih sil, ustvarjajočih z vedro vero, neprekosljivim optimizmom —• novo družbo. Posebej naj omenim še njegovega »Pastirja«, »Šoferja«, »Mlatiča« itd. Vsi njegovi motivi so zajeti kot individualne sile (ne individualistične!), ki skupai nosijo na svojih ramenih vse kulturne ustvaritve vseh časov. Iz vseh njegovih ustvaritev govpri ena sama pesem: Delo, delo. delo. Njegovi akti in portreti tne ne zanimajo tako močno.
Tudi oblikovno je T. Kos med kiparji, ki tu razstavljajo, najdovršenejši. Kos se ne gubi v brezpomembnih — bolj v anatomijo spadajočih — podrobnostih, marveč skuša z velikimi, estetsko dovršenimi linijami in oblikami, ki prehajajo nevidno druga v drugo, poudariti v prvi vrsti hotenje živih tvornih sil, njihovo prepričanje, da mora neizbežno zmagati nova družba.
Tone Kralj (ki je močnejši slikar nego kipar) je prav tako skušal v sliki »Izgnanci« zagrabiti, vtelesiti madež današnje kulture: Za kruhom! Kruh je kakor veriga in ogenj. Moderni nomadi. Iz slike, koncepcije barv pa veje težko, svinčeno, brezupno občutje (katoliška resignacija, vdanost v voljo božjo...). Da bi ti izgnanci pokazali vsai drobec volje, moči, srja — a)j pa vsaj upanje! Kiparsko — izvzemi! portret Cankarja, ki pa ni popolnoma posrečen — Kralj močno zaostaja za svojimi slikarskimi deli. Naravnost nemogoč, otročjeideali-stičen, neokusen stvor je njegov »Spomenik pesnici«.
Gorše je v ateljeju. Njegovo gledanje na svet in družbo je uklenjeno v štiri stene ateljeja. Oblikovno ustreza.
Ostalih kiparskih del ni vredno omenjati.
Med slikarji naj na prvem mestu omenim B. Jakca, ki oblikovno, po smislu za barve, po svojem čisto estetskem gledanju, kratko in malo po svoji slikarski virtuoznosti, daleč nadkriljuje vse ostale slikarje, ki tu razstavljajo. Jakac pa je povsod enak, postal je tipičen za neko vrsto gledanja pojavov, tako tipičen, da se v to tipičnost naravnost vklepa. Zaljubljen je v pokrajino, ne takšno, kakršna je v resnici, marveč v takšno, kakršna živi v pesnikovi domišljiji. Pesnik barv svoje pokrajine.
Le zakaj nima očesa za živo, resnično življenje »svoje« domovine? Zakaj ne vidi, kako težak boj bijejo žive, tvorne sile
Vsi letni naročniki dobe flaCI
14 karatno originalno amerlkansko
zlato nalivno pero
ali pa KQrschnar|«v roinl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „RadloM welt“. Naroča se Administratlon der „Radio-welt" Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
»njegove« domovine za košček vsakdanjega kruha? »Odmevi rdeče zemlje« nam morejo dati na to vprašanje odgovor. Zato, ker mora iti v Ameriko, da tam zdihuje za >do-movino«... Zato, ker se mu ne zdi važno' življenje, marveč podobe, misli, fantastični liki, ki žive v njegovi domišljiji. Zato, ker je tipičen malomeščanski idealist. Njegovih: slik se bomo kljub vsej virtuoznosti in dovršenosti prenasitili, če ne bo umel pogledati v izvire družabnih tvorb, kulture, vsega življenja vobče.
Pilon nam ni na tej razstavi pokazal nič novega. Gojmirju Kosu ni za vsebino. Pri njem je najprej: barva, potem: oblika in prav navsezadnje: vsebina, kolikor je vobče je. Barve so mu veselje. Da postane ''časih pri tem igranju malce prerazigran,. mu ne koristi kdo ve kako.
Sirkove »Ribe. ribe« so posrečena socialna sličica (Sličica in prav nič več!) iz primorskih krajev. Tudi pri njem se ne moremo izogniti očitku, da se z barvami preveč poigrava.
Ostale stvari so neizrazite. Ne gre. da bi jih našteval — niti kot negativne pojave ne!	_0({.
Jesenice.
Ponarejevanje srebrnih kovancev na Jesenicah. Sredi decembra t. 1. so zasledili na Jesenicah neke ponarejevalce srebrnih kovancev po 20 Din. Bila sta to menda dva tovarniška delavca, ki sta imela tudi neke pomagače in sta izdelovala precej dobro ponarejene kovance. Izdala sta se sama oz. ju je izdal alkohol v gostilni pri Sitarju, kjer sta se hvalila in bahala. Delavnico sta imela tam pri Hrušici v neki baraki ob poti. Orožniki, ki so ju izsledili, so ju odvedli v zapore v Kranjski gori, kjer se zdaj vrši preiskava. — Na druge take ponarejevalce so pa naleteli tudi v Mojstrani.
Razno.
Kdo gradi mala stanovanja na Čehostovaškem. Socialno-zavaro-valni zavodi bodo gradili v Pragi okoli 1000 malih stanovanj. V ta namen so dovolili doslej že 900 milijonov Kč, to je nad poldrugo milijardo dinarjev. Stanovanje s sobo, kuhinjo, kopalnico, kurjavo (parno) velja povprečno 330 Kč. V oddaljenejših krajih pa z vso opreino 220 Kč mesečno. V Pragi je sicer dovolj velikih stanovanj, majhnih in higi-jensko urejenih pa manjka. — Torej, na Čehoslovaškemi se ozirajo na potrebe prebivalstva.
Bolivija konfiscira zlato. Bolivijska vlada je izdala posebno na-redbo, potom katere sc imajo vse zaloge zlata v bolivijskih bankah zapleniti v svrho državne obrambe. To je blagoslov vojne, o kateri še vedno mislijo nekateri naivneži, da bi lahko odpravila današnjo gospodarsko krizo.
Radi slabe božične hrane so se v
neki kaznilnici v Rio de Janeiru na sveti večer uprli vsi kaznjenci, ki so se zabarikadirali in se več ur branili pred obleganjem stražnikov, ki so jih končno z bombami za solzenje ukrotili.
M ioln v veliki izbiti
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka t
Delavsko vpraSanje in Vatikan.
»To je nov dokaz, da pravi kristjan ne more biti socialist.« (»Slovenec«, 8. 12. 1932.)
\
Holnamte svoje prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SiomSkov trg Stev. 6.
Olo$e obmtnlemo p» S'/201o
proti trimesečni odpovedi.
Tiri«:	L|u<iaka	tlakama,	d.	d.	t	Mariboru,	predrtrritelj	J<*ip	Ofkk	▼	Mariboru.	—	Z*	koazorci)	izdal,	in	»talni.	Viktor	Erien	»	Mariboru.