5 Ventil 18 /2012/ 1 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 1. Tiskano v Sloveniji.    V se pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 1. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 1 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh-   nik o  in  Fluidne  t ehnik e  pri  Združenju  k ovinsk e  industrij  e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . pr o f . dr . Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . pr o f . dr . Iv an BA JSIĆ, F S Ljubljana doc. dr . Andr ej BOMBA Č, F S Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana pr o f . dr . Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija  doc. dr . Edv ar d DE TIČEK , F S Maribor  pr o f . dr . J anez DIA CI, F S Ljubljana pr o f . dr . Jože DUHOVNIK , F S Ljubljana izr . pr o f . dr . Nik o HERAK OVIČ, F S Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana pr o f . dr . P et er K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija  mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri  doc. dr . Dark o L OVREC, F S Maribor  izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija  prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska pr o f . dr . Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr . Jože PEZDIRNIK , F S Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o,  Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica  Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafi čna priprava za tisk: LIT TERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LIT TERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana  Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano  vr ednost sp ada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje  8,5-odstotni davek na dodano vrednost. V Sloveniji imamo zelo bogato paleto strokovnih, znanstvenih in poljudnoznanstvenih revij. Praktično so vsa strokovna področja pokrita s periodično publi- kacijo, ki izhaja v slovenskem jeziku. Na tem področju smo glede na število prebivalcev prav gotovo svetovni prvaki. Podobno velja tudi za širše strojniško področje. Mogoče smo strojniki pri periodičnem izdajanju revij celo bolj dejavni kot drugi. V Sloveniji trenutno izhajajo tri revije, ki jih lahko uvrstimo v širše področje strojni- štva, so mednarodno uveljavljene in vodene v sistemu SCI. Te so: Strojniški vestnik, ki ga izdaja Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, Materiali in tehnolo- gije, ki jo izdaja Inštitut za materiale in tehnologije, ter Midem, ki jo izdaja Strokovno društvo za mikroelektro- niko, elektronske sestavne dele in materiale. Seveda izhajajo v Sloveniji tudi druge znanstvene revije, na primer s področja kemije, kjer lahko objavljajo znanstveniki s področja strojništva, ki raziskujejo umetne snovi, s področja medicine, kjer objavljajo naši znanstveniki, ki se ukvarjajo z medicinskimi vsadki, ali tisti, ki proučujejo uporabo laserja na živih tkivih in podobno. Poleg teh znanstvenih revij imamo na strojniškem področju zelo bogato bero strokovnih revij. Naj na tem mestu navedem le nekatere, ki sicer ne spadajo vse na čisto strojniško področje, toda v njih so pogosto objavljeni članki z ožjega in širšega strojniškega področja. Med te revije lahko uvrstimo: Ventil, Obrtnik, Življenje in tehnika, Vzdrževalec, IRT3000, Varilna tehnika, Elektrotehniški ve- stnik, Livarski vestnik, Embalaža – okolje – logistika, Gradbenik, Energetik, Instalater, Eges, ener- getika, gospodarstvo in okolje skupaj, Bioklimatske zgradbe, Gradbeni vestnik, Dimensio, revija o inovativnih tehnologijah, Inženir, Požar, Elektrotehniška revija ER, Delo in varnost, Podjetnik, Moj mikro, Tekstilec, Monitor, Motorevija, Računalniške novice, Avto & motor classic, RMZ – Materiali in geookolje ter še nekatere druge. Skupno vsem tem revijam je, da imajo nizko naklado, da se težko finančno prebijajo skozi življenje in da zelo težko dobijo dovolj strokovnih člankov za periodično izdajanje. Znano je, da zaposleni v slovenski industriji zelo malo pišejo o svojem raziskovalnem in strokovnem delu in da so zelo redki, ki sploh objavljajo v revijah. Drugo znano dejstvo je, da slovenski univerzitetni učitelji, slo- venski znanstveniki in drugi raziskovalci veliko objavljajo na raznih mednarodnih posvetovanjih in v mednarodno priznanih revijah. Vsi imenovani morajo pisati in objavljati članke v svetovno priznanih revijah, če želijo poklicno napredovati. Zakaj redni profesorji slovenskih tehničnih fakultet in mednarodno najbolj prepoznavni znanstve- niki slovenskih inštitutov ne pišejo in ne objavljajo v slovenskih strokovnih revijah? To je vpraša- nje, na katero moramo odgovoriti in najti rešitev. V nasprotnem primeru lahko to postane širši družbeni problem. Lahko se zgodi, da bodo revije zaradi majhnega števila objav zgubile bralce in naročnike, zgubile bodo oglase posameznih podjetij in uredništvo jih bo prisiljeno ukiniti. Tega pa si prav gotovo nihče ne želi ne na strojniškem ne na kakšnem drugem področju. Naslednje vprašanje, ki se takoj pojavi, je, kako spodbuditi slovenske raziskovalce, znanstvenike in univerzitetne profesorje, da bi več objavljali v slovenskih strokovnih revijah v slovenskem jeziku. Največji problem je, da objave v slovenskih strokovnih revijah in v slovenskem jeziku zelo malo »štejejo« pri napredovanju posameznikov v višje nazive. In prav tu vidim največji problem. Vsi, ki določajo merila za pridobitev naziva na znanstvenem ali pedagoškem področju, bi morali biti pozorni na to. V merila, ki določajo pogoje za izvolitve v vse stopnje nazivov, bi bilo treba vnesti tudi zahteve po objavah v slovenskem jeziku in v slovenskih strokovnih revijah. Kaj bi s tem dosegli? Tri pomembne stvari: prvič: domače bralce in predvsem domačo industrijo bi v slovenskem jeziku seznanili, kaj delajo naši znanstveniki in profesorji, drugič: revije bi pridobile na pomenu in veljavi ter večje število bralcev, in tretjič: s tem bi se krepil in bogatil slovenski jezik, predvsem tehnični in strokovni jezik. Z zahtevo po objavljanju v slovenskih revijah se obremenitev tistih, ki delajo kariero in »zbirajo« točke za napredovanje, ne bi bistveno povečala. S predpostavko, da bi moral vsak slovenski univerzitetni učitelj in vsak slovenski znanstveni delavec v slovenskih znanstvenih in pedagoških ustanovah v enem izvolitvenem obdobju objaviti pet strokovnih člankov v slovenskem jeziku, v slovenski strokovni reviji bi se zgoraj opisana problematika zelo hitro rešila. To pomeni, da bi moral vsak v enem koledarskem letu pripraviti le en članek, če traja izvolitveno obdobje pet let. Janez Tušek Zakaj redni profesorji slovenskih tehničnih fakultet in mednarodno najbolj prepoznavni znanstveniki slovenskih inštitutov ne pišejo v slovenske strokovne revije?