Občni zbor delegatov Zve- ze slovanskega učiteljstva v Avstriji se je vršil dne 23. julija t. 1. v Krakovu. 1. Predsednik Zveze tov. Nowak je pozdravil vse prisotne delegate in goste, posebno tov. PopoviCa iz Srbije in poslanca učatelja Konečnega z Morave, na to je oivoril shod z nagovorom, v katerem je govoril o namenu Zveze, ki hoče povzdigniti gmotno in duševno stanje slovanskega učiteljstva, dalje o potrebi Zveze in njeni ustanovitvi 1. 1908 v Pragi, enako tudi o nadaljnih fazah razvoja. Organizacija Zveze je doslej rnlada in se ni mogla še primerno razviti, vendar se že sedaj kažejo uspehi njenega dela. Danes je v Zvezi združenih 10 deželnih organizacij, in sicer: 3 iz Češkega, 3 z Morave, 1 iz Šlezije (vsa češka društva), 1 poljska iz Galicije, 1 ukrajinska iz Galicije in 1 slovenska (Zaveza jugoslov. učiteljstva). Na novo se je prig!asilo Društvo čeških učiteljev na Nižjem Avstrijskem in Društvo hrv. učiteljev v Istri. Vsega skupaj je v Zvezi 27.728 učiteljev brez nanovo priglašenih organizacij. Na današnjem obč. zboru so zastopane vse deželne organizacije po svojih delegatih, razen .Deželne enote učiteljic na Češkem" in razen Slovencev, ki so se opravičili in prosili, naj jih zastopa tov. Hajny. Poleg delegatov je bilo prisotnih tovarišev in tovarišic iz Krakova in okolice, od blizu in daleč. 2. Pri tajniškem poročilu je poudarjal tov. Nowak delo odborovih sej, ki so bile na Dunaju, kjer so bila posvetovanja s Slovenci in nemškim drž. dtuštvom Lehrerbundom in kjer so se skupne zahteve učiteljstva cele države pojasnile drž. poslancem. Bilo je videti, da je solidarno postopanje Zveze z Lehrerbundom imelo velik vpliv, tako da se je začelo v parlamentu govoriti o učiteljstvu Ijudskih šol in o njih zahtevah, ki se tičejo izboljšanja gmotnega stanja in izpremembe § 55. drž. šol. zakona. Posledica tega je bila cela vrsta predlogov — od Pachrovega pa do Diamantovega, ki so bili podani v parlamentu in so se pozneje obravnavali o šolski komisiji. Podpredsednik Hajny zahteva od posl. Konečnega, da razloži, kako stoji cela stvar glede izpremembe § 55. Posl. Konečny je odgovoril: V šolskem odboru so bili podani predlogi, najširši GlScklov, potem Wastianov, nadalje Masarykov in moj. Da bi za svoje predloge pridobili poslance autonomističnih strank, se je najprej glasovalo <¦> splošnih predlogih prof. Masaryka, toda Wastian in soc. demokrati niso hoteli dopustiti, da bi padel Glocklov predlog, zato je bil sprejet Wastianov predlog z Glocklovim dodatkom. Bistvo predloga je: Učiteljske plače naj bodo enake plačam uradnikov dolnjih 4 činovnih razredov. K temu je predlagal posl. Iro: Država naj prispeva za učiteljske plače 50%, kar je izpremenil posl. Zenker tako: namesto ,za plače" — ,za šolstvo". Proti temu sta takoj nastopila Konečny in Masaryk iz razlogov, ki so v čeških deželah dobro znani: bojimo se podržavljenja ljudskega šolstva. Mi hočemo ljudsko, narodno in demokraško š o 1 s t v o. Toda predlog posl. Ira je bil sprejet z veliko večino. Nadalje so podali predlog rusinski poslanci Halban in Šnialstocky, da naj se izvoli subkomite iz finančnega in šolskega odbora, ki naj uredi vprašanje o predlogu posl. Ira. Izvoljenih je bilo 5 članov šolskega odbora, toda iz finančnega odbora nihče — ker so oddali predlog podkomiteju za indirektne davke. Vkljub urgencam posl. Halbana in Konečnega se predlog ni izvedel, ker je v zadnjih sejah brambna predloga zavzela vse polje. V jeseni pa pride ta zadeva takoj v začetku na vrsto. Osebni vlisk posl. Konečnega je: Napredni poslanci so za izboljšanje našega gmotnega položaja, toda ne morejo se navdušiti za to, da to stvar uredi parlament, ker se regulacija učiteljskih plač vrši v deželnih zborih in v državi ni zakona, s katerim bi mogli dež. zbore prisiliti, da izvrše sklepe parlamenta. Gotovo pa je, da pride po ministru Hussareku druga vlada, ki bo spoznala, da se mora izboljšati gmotno stanje učiteljstva. O znižani vožnji na železnici poroča posl. Konečny, da se je podalo ministrstvu železnic mnogo predlogov in poseben subkomite jih je imel obravnavati. Predsednik subkomiteja dunajski posl. Heilinger je obljubil, da skliče sejo, še preden se razide parlament, da bi se dovolila znižana vožnja vsaj za čas glavnih počitnic — toda do seje menda ni prišlo, ker v časopisih ni o tem nikakih poročil. O definitivno nastavljenih nadzornikih v Galiciji si želi posl. Konečny poročil, da bi mogel o tem poročati min. Hussarku in mu dokazati, da ta določba ni ugodna za šolstvo. Na to je odgovarjal posl. Konečny na vprašanje tov. delegata Smrtka, ali bo nova vlada res boljša nego dosedanja. Posl. Konečny pravi, da bo gotvo boljša, ker je večina parlamenta svobodomiselna, v jeseni bo vlada sparlamentizirana in ni mogoče, da bi se položaj poslabšal ali ostal neizpremenjen. Na odgovor tov. Nowaka, ali bo Irov predlog v parlamementu sprejet odgovarja posl. Konečny, da se to zgodi. Ni mogoče da bi v plenumu ne bil sprejet, ko je bil v šolskem odboru sprejet z veliko večino in ta odbor je nekak nial parlament. Nato je odgovarjal posl. Konečny na vprašanja tov. Sumlikovskega, katere stranke so bile proti predlogu posl. Ira. V debato je posegel tov. Koczu, ki je rekel, da ga-  liško učiteljstvo pozdravlja državno podporo  za šolstvo in tov. Bascik, ki se čudi, da se češko učiteljstvo boji rjržavnega vpliva na šolstvo in trdi, da so Čehi tako močan na- rod, da bi vlada njih šolstvo ne mogla uničiti. 3. Poročilo o blagajni je podal blagajnik tov. Šustr. V dobi 1910—1912 (od občnega zbora v Luhačovicah) je bilo dohodkov 2712 K 84 vin. stroškov 1433 K 31 vin, ostane 1279 K 53 vin. PreglednikSmrtka poda poročila preglednikov (Smrtka, Vitkovič, Mošova). Pregledali so račune in predlagajo blagajniku obsolutorij. K temu pridajejo še par predlogov odboiu. Tov. Havlik hoče poznati te predloge in ko mu jih tov. Smrtka prečita, doda še svoj predlog. Blagajnik naj odda prepis zaključnih računov vsako leto vsaki posamezni organizaciji, da bo imela pregled o gospodarstvu Zveze. Tudi poročilo tov. tajnika naj se vpošlje članom Zveze. — Ti predlogi so bili po kratki debati sprejeti z dodatkom tov. Skale, naj se upravno leto konča z 31. decembrom o. 1. 4. Referat delegata Petra Skalickega o izpremembah temeljnih državnih zakonov iz 1 1869 je bil skrajšan na najmanjšo mero, ker posamezne organizacije o tem še niso govorile in še nisoposlalesvojih predlogov. Dobri da, izborni zakoni, ki so pornenili za Avstrijo velik in važen dogodek, so bili pod vplivom reakcije in hierarhije prikrajšani in izpremenjeni. S šolsko novelo z dne 2 maja 1883. je bil izpremenjen § 48. o izobrazbi učiteljstva in § 21., sčimer so se uvedle razne olajšave, ki so provzročile mnogo zla. Odbor Zvtze se bo pečal z vprašanjem zakonov in njih izbrememb in bo zahteval od posameznih organizacij natančnih predlogov do konca 1913. Tov. Havlik: Osrednji svet se tudi peča s to stvarjo, naj torej obč. zbor pooblasti odbor, da v tem oziru postopa skupno z Osrednjim Svetom. Smrtka: Predlogi naj se podajo do konca šolskega leta 1912 13. Šprejeta je bila resolucija Skalickega, ki se glasi: Občni zbor Zveze slovan. učiteljstva v Avstriji se je posvetoval o potrebnih izpremembah temeljnega šolskega drž. zakona in nalaga vsem deželnim učiteljskim organizacijam, ki so v Zvezi zastopane, da naj do konca šolskega leta 1912—13 predlože odboruZveze natančno formulirane predloge. K tej resoluciji je bila pridejana in sprejeta Havlikova resolucija: Obenem zahtevamo od delegacije v drž. zboru, da naj s posredovanjem naučnega odbora dobro pazt na to, da se šolski zakoni z dne 25. maja 1868 in z dne 14. maja 1. 1869, št. 62 drž zak., v vseh šolskih uradih vestno izpolnjujejo in da se ti zakoni z administrativnimi določbarni m škodo svojega prvotnega namena ne izpreminjajo in da se ne razlagajo v neprijaznem smislu za šole. 5. Volitve so se izvršile po aklamaciji, ker je občni zbor sprejel predlog, naj se volijo per acclamationem. Izvoljeni so bili: Predsednik Zveze: M. Hajny v Jankovicah na Moravi. 3 podpredsedniki: Pefer Skalicki v Ustji nad Orlico na Češkem — Stanislav Nowak, Krakov, Galicija — Maryan Jakimovski, Stanislav, Galicija. Tajnik: Josip Zavada, v Dobroticah na Moravi. Blagajnik: Ivan Štronski, Levov v Galiciji. Clani odbora: Smrtka, Skala, Zeli.nkova, Ludviček, Vitkovič, Stalmach za Čehe. — Szado, Kanarek, Smulikovski za Poljake. — Jelenc za Slovence. — Za novo pristopiv|e Hrvate je bil kooptiran tov. Opašič iz Pazina v Istri. Tovariš Nowak želi na to novemu predsedniku Hajnemu mnogo sile v težkem delu, nakar izjavi predsednik Hajny, da bo vestno vršil svojo dolžnost. 6 hJa koncu zborovanja so biU sprejeti še ti pred.lo.gi odbora: a) Resolucija Skale. ki poudarja potrebo in važnost višje izobrazbe učiteljstva: Slovansko učiteljstvo, združeno na obč. zboru delegatov Zveze slovanskega učiteljstva v Krakovu dne 23. julija 1912, izjavlja : Ker stojimo v principu na stališču, da naj se povzdigne izobrazba učiteljstva ljudskih in meščanskih šol na reformiranih srednjih šolah in na akademičnih pedagogijih pri visokih šolah, protestiramo. kar najodločneje proti vsem namenom glede kakršnekoli reforme zavodov za izobrazbo učiteljstva, posebno pa proti smeri navzdol. Na temelju splošne in načelne zahteve slovanskega učiteljstva smatramo za potrebno izjaviti, da Zveza slovanskega učiteljstva vidi kot popolnoma opravičeno in samoobsebi umevno, da se šolstvo vseh narodov v državi, torej tudi slovanskih, izpopolni od ljudskega šolstva do visoke šole, ki naj jih ustanovi država brez zavlačevanja in brez politiških pogajanj v takem številu, kolikor jih narod potrebuje. b) o dfcfinitivnem nastavljenju nadzornikov (Skalicky). Resolucija: Občni zbor delegatov Zveze slovan. učit. v Avstriji se zopet izjavlja proti definitivnemu nastavljenju nadzornikov in zahteva, da je učiteljstvo vseh ljudskih in meščanskih šol v vseh šolskih uradih primerno zastopano po svojih izvoljenih zastopnikih. Da se v vse šolske urade, posebno v deželne šolske svete in v naučno ministrslvo — pokličejo kot referenti le priznani strokovnjaki, ki iz lastne prakse poznajo vse kategorije šol, torej tudi ljudske in meščanske šole in da se na mesta deželnih šolskih svetov pokličejo šolski strokovnjaki. d) Občni zbor Zveze slovan. učit. v Avstriji na oča odboru, da ukrene vse potrebno, da se vsi državni poslanci zavzamejo za to, da se čim prej izpremeni § 55 drž. šol. zakona v smislu naučnega odbora drž zbora, kakor tudi, da se izvrše drugi predlogi, ki so se sprejeli za zagotovljenje izboljšanja gmotnega slanja učiteljstva. Na koncu je pozdravil tov. Popovič v imenu svobodne kraljevine Srbije vse pričujoče, zakar se niu je tov. Nowak zahvalil. Zbor je zaključil predsednik Hajny in se je pri tem zahvalil za izvršeno delo. V. Mošova, zapisnikarica pri obč. zboru. Pripomba: Pred občnim zborom zvečer 22. julija je bil ravno v teh prostorih pozdravni večer, pri katerem so gostitelji izkazali prav presrčno prijateljstvo vsem, posebno Čehom, in so vse goste imenitno pogostili. Popoldne dne 23. julija so se odpeljali delegati v Veličko, kjer so si ogledali solne dole. Tam je najbrže po naročilu poljskih kolegov igrala kapela arije iz Prodane neveste, narodne češke pesmi in nazadnje pri vožnji po jezeru »Kde domov muj. Večina udeležencev je šla domov dne 24. julija, nekateri so napravili izlet v Za kopane.