Izhaja v Ljubljani
VSE
LOV:
Dr. Sch.: Ruševec. — Podgorski: Za kunami. (Dalje.) — Dr. v£|iJeloč-nik: Kako je basati patrone? — Stanko Rudež: Ali naj išče pes-fermac daleč, ali blizu lovca? — Iz lovskega nahrbtnika.
po enkrat na mesec.
BINA:
LISTEK:
Mirko V. Brezovnik: Lov v Starem RIB1ŠTV.O:'
Profesor Ivan Franke: Raki in račja kuga, Ribarski šport. — Iz ribiške \ mreže.
Q=
=Q
Slovensko lovsko društvo
„Lovec“
■n njegovo glasilo
Društvo je namenjeno slovenskim lovcem Vseh pokrajin. Sedež mu je v Ljubljani.
Članarina znaša na leto 5 kron. Kdor pa plača enkrat za vselej 50 kron, postane ustanovni elan in je nadalnjih letnih prispevkov oproščen.
Društvo izdaja svoje glasilo „Lovec“, in sicer po enkrat na mesec.
Člani dobivajo „Lovca“ brezplačno ; za nečlane v Avstro-Ogrski pa znaša naročnina 6 kron na leto; oni, ki bivajo v inozemstvu, imajo doplačati še poštnino.
List priobčuje tudi oznanila po teh-le cenah:
	na	ovitku:		na	prilogi
cela	stran K		250—	K	220—
B Vi	»	S»	125—	»	110—
	8		84—	»	74—
M	»	»	65—	»	55—
fl	»	»	40—	i	30—
m	»	»	18'fSn		16—
Društveno znamenje dobe člani pri odboru za 2 kroni. Pisma in pošiljatve je nasloviti na:
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani.
=o
Prva borovska orožno-tvorniška družba
PETER WERN1G
dr. i om. z. v Borovljah da Koroškem
Iznajditelj in izdelovatelj,Triumph-Rifled vrtanja“ in .tVernigovega g« univerzalnega vrtanja“ z najgostej-W Šim, neprekosljivim vrtanjem, ka-kršnega še ni bilo, velikanskega im strelnega učinka in predornosti ob mm polnem jamstvu in zmernih cenah. |j|B P n. lovcem priporoča svoje Izdelke prve vrste in kakor pero lahke !Sm tricevke, kratke lovske puške, I dvocevke za šlbre In krogle, risane dvocevke (Bockgewehr),
..	.	•	Mannllcher Schflnauerjeve kratke
puške In pa Wernlgove štlrlcevne puške. — Priporočam svoje puške za krogle, kaliber 9:3 mm, preizkušene na različne strele. Kot največjo novost za dvocevke in šibre in krogle priporočam patrone z nikljastim plaščem 9-3 mm --s svinčeno ostjo in 9'3 mm patrone z legir'nimi streli in papirnim vodom. Cenovnik zastonj in franko._
Mob Zalaznik,
slaščičarna, pekarija in kavarna
Stavi trg št. 21
Podružnice: Blavni trg št. 6, Hoiodvopsi» ulica št. 6.
Čekovni račun pri c. kr. hran. uradu št. 113.187
Telefon št. 194.
III. redni občni zbor „Slovenskega lovskega društva.“
Dne 24. aprila t. 1. se je vršil 111. redni občni zbor „Slovenskega lovskega društva“ v, hotelu Ilirija v Ljubljani. Udeležba je bila' povoljna', vendar je ostalo mnogo lovcev doma, in sicer tudi takih, ki imajo drugače vse polno nasvetov in želja glede društva in njegovega smotra.
Koroške tovariše je zastopal g. profesor dr. Fran Mischitz, goriške pa g. Karel Rozina iz Gorice. Tovarišev Štajercev žalibog ni bilo k zborovanju, kar je škoda. Društvo ima na Štajerskem mnogo'članov, in odbor bi rad izvedel njih želje in težnje, za kar je občni zbor pač najlepsa prilika.
Zborovanje je bilo mirno, da ne rečem mrtvo in se sploh ni razvnela nikaka debata. Je sicer lepo, da so lovci tako zložni med seboj, vendar pa bi bilo želeti malo več zanimanja za društveno delovanje, zakaj z glasilom, do katerega se’je društvo povzpelo, kar je gotovo lep in časten napfedek, -- še dolgo ni rešena naloga, ki si jo je društvo zadado za povzdigo lovstva na Slovenskem.
Lovilo se je, in res se še sedaj mnogo lovi-po slovenskih deželah, ;' toda kako se lovi! Po večini krajev tako, da se Bog usmili I In kot kaj smatra naša javnost lov? Mar ne kot nepotrebnost kmeta oškddujoče razveseljevanje gospode? V tem oziru ustvariti boljše razmere in lovu priboriti pravo veljavo v našem javnem življenju, to je smoter društvenega delovanja, smoter, ki pa zahteva smotre^ nega dela. Za to nalogo ne zadostuje, če le posamezniki kaj Store in najsi se trudijo še tako, zakaj ledina ta je trda in oračevi je treba, sto in sto. Le tedaj, če se vsaj pretežna večina slovenskih lovcev res z vnemo oklene društva, je upati, da se razmere slovenskega lovstva izboljšajo, nasprotniki lova pomire in da se ustvari trdno oporo tistim, ki Se bodo morali za nami boriti za lov.
Žal, da letošnji občni zbor ni pokazal, da bi bilo društvo, že blizu tega svojega cilja, ker zanimanja'je pravzaprav bilo malo. Seveda se tega ne da doseči kar čez nočj in to je edino totažilno pri tem. Upajmo, da bo prihodnja skupščina kazala veselejše lice in vrnimo se k svojemu poročilu.
Ker se je tekom leta društveni predsednik, župah ljubljanski, gosp. Ivan Hribar za svoje častno mesto zahvalil,ige presto njega društveno zborovanje otvoril društveni podpredsednik g. dr. Ivan Lovrenčič, s kratkim pozdravom došlim tovarišem. Poudarjal je, da bi se bilo zborovanja lehko udeležilo večje število društvenikbv, toda če se vpošteva lepe pomladanske dneve in pa lovsko strast, ki je marsikaterega lovca namesto na zborovanje zapeljala na divjega petelina, se je treba končno tudi s tem številom zborovalcev zadovoljiti, posebno ko danes ne zborujejo ¡samo
domači, kranjski lovci, ampak sta- prišla na zborovanje tudi zastopnika iz sosedne Primorske in -Koroške. Pričakovalo se je sicer tudi tovarišev Štajercev, in je obžalovati, da jih ni, upati je pa vendar, da bo mogoče društvu vzdržati centralizacijo, za katero stremi.
G. podpredsednik se je na to spomnil onih članov, ki so se tekom preteklega'društvenega leta preselili v večna lovišča, to sta ustanovni član g. Josip Dekleva iz‘Postojne in redni član g, dr. Ivan Milan Hribar. V znak sožalja šo še zborovalci dvignili raz sedežev, kar je gosp. tajnik zabeležil.
V	nadaljnem svojem govoru je društveni podpredsednik izrazil željo, naj bi se zborovanje vršilo povsem strokovno.
„Poudarjam v imenu odbora, ki je dosedaj vodil društvo“, je dejal g. podpredsednik, „da naše društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njegovih političnih na'zorov. Kdor je vnet lovec, je nam dobrodošel in naj kaže to alt; ono politično barvo. Mi p o z n a m o samo eno b a r v o , -—to i e|HS| zeleno , barvo svojih lovišč.
Razen tega poudarjam tudi, da društvo ne stoji na nestrpnem stališču, da bi za lovce zahtevalo vseh pravic, ne oziraje se na to, v koliko pravice, ki jih zahtevajo.lovci zase, križajo pravice druzih sOcijalnih Skupin. Mi menimo, da moramo lovci vsekako svoje-lovske interese zapostaviti interesom, ki so važnejši, kot je lov. Menim, da govorim vsem lovcem iz srca, ako slovensko javnost opozorim'na to, da „Slovensko lovsko društvo“ -želi, da bi se u b! aži 1 a n aSp ro tst v a med zastopniki agrarnih (poljedelskih) interesov in med zastopa niki lovstva.“
To so bilebesede g. podpredsednika in zborovalci-so jim živahno pritrjevali. Nadalje je g. podpredsednik izrazil željo, da bi društvo ne bilo le zavetje kranjskih lovcev, temveč, da bi se vsi slovenski lovci zbirali pod njegovim okriljem.
„Ako smo Slovenci že na vseh poljih tako razcepljeni, ustvarimo vsaj mi lovci nekaj skupnega," nekaj enotnega, saj naši interesi so skoraj povsod enaki“, je dejal.
Zatem je ugotovil koliko glasov zastopajo navzoči zborovalci, in podal mesto g. predsednika poročilo predsedstva.
V	tem poročilu se je dotaknil zborovanja o načrtu novega lovskega zakona, spomenice, lovske razstave na Dunaju iri končno društvenega glasila „Lovca“.
. Dejal je, da se je tekom 2 let kar društvo obstoji, pokazalo, da je društvo brez pomena, dokler nima mbči, da bi uplivalo na širše sloje. Še-le potem, ko se je ustanovilo društveno glasilo in je začel „Lovec“ zahajati med svoje slovenske tovariše, se je pokazalo, daje edino le z listom centralizacija in organizacija mogoča. Društvo, ki je imelo prej 103 člane, je tekom par mesecev, kar izhaja list, naraslo, približno na 1000. Natančnega števila članov ni mogoče še ugotoviti, ker jih je mnogo list obdržalo, pa še plačali niso. Lehko še pa računa na 1000 članov.
Poročilu predsedstva je sledilo poročilo .vrlega društvenega tajnika g. Dragotina Klobučarja, ki je bolj v podrobnem poročal to, kar je že v širših potezah omenil prej g. podpredsednik..
Temu poročilu je sledilo poročilo marljivega blagajnika g. Antona Martinca. Društveno premoženje je znašalo koncem leta 1909 159 K 40 h. Kp je pa začel izhajati list, so se dohodki pomnožili in društvo ima naloženega pri poštni hranilnici 1200 K; Če se bo od onih, ki so list obdržali, pa ga še plačali niso, naročnino odnosno članarino izterjalo, je upati, da društvo ne bo trpelo izgube.
Zborovalci odobre vsa ta poročila, in na predlog revizorja g. Mihe Verovška, ki izjavi, da je knjige, in račune pregledal in vse našel v vzornem redu, podele odboru absolutorij.
Pri naslednji točki, pri volitvah odbora, društveni podpredsednik pojasni, da zastopa društvo po društvenih pravilih 14 odbornikov in 10 namestnikov. Izmed odbornikov jih mora Stanova'! najmanj 6 v Ljubljani, ostala odborniška mesta pa je razdeliti po interesnih skupinah. Lansko leto se je ta razdelitev tako izvedla, da je dobila Gorenjska 2, Notranjska 2 in .Dolenjska tudi 2 mandata. Letos pa je k odboru pritegniti tudi lovce iz Primorske, Koroške in Štajerske. Če bi ta razdelitev ostala, bi odpalo potem na Ljubljano 6 odborniških mest, na Kranjsko tudi- 6, na Štajersko, Koroško in Primorsko pa po eno. S tem bi pa bilo število 14 ža en mandat prekoračeno.
Temu je sledila mala debata, kako bi se iz te zagate prišlo ven. Gorenjci niso hoteli odstopiti mandata, Notranjci tudi ne, in enako seveda tudi Dolenjci ne. Gosp. Vencajz (Krško) je opozoril, da nikakor ne gre vzeti Dolenjski enega odbornika, vzlasti ne tega, ki je bil doslej v Litiji, ker Dolenjska obseza 5 okrajnih glavarstev (Litija, Krško, Novo mesto, Črnomelj in Kočevje) ter je število lovcev v teh krajih zelo veliko.
Na predlog deželnega odbornika gosp. dr. Ivana Tavčarja se je sklenilo prepustiti rešitev žrebu. Žreb je odločil, da izgubi Dolenjska eno odborniško mesto. Upamo, da Dolenjska tega neprijetnega slučaja ne bode vzela za zlo, ker Velja itak samo za 1. leto.
Obžalovati je, da ni nikdo predlagal izpremembe pravil, da bi odbor štel 15, mesto 14 članov: S tem bi bila; ta zagonetka najprej ' rešena, v zadovoljnost vseh. Treba bo to storiti prihodnje'leto. Za letos pa bi kazalo, enega odbornika za Dolenjsko pritegniti odboru potom kooptacije (§ 17. dr. pravil) kar bo, kakor čujemo, odbor že pri prvi seji storil.
Nato so se pričele volitve. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen gosp. dr. Ivan Lovren ci č, odvetniški kandidat v Ljubljani, podpredsednikom pa gosp. dr. Edvard Bretl, zobozdravnik v Ljubljani, in Sicer tudi enoglasno,
V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje:.
Iz Ljubljane:
Drag. Klobučar, bančni uradnik,
Dr. Miroslav Lukan, agrarni komisar,
Anton Mart i n c , bančni uradnik,
Dr. Janko Ponebšek, finančni tajnik.
Za namestnike:
Ján Ružička, gconi. nadzornik, Leo Rogel, bančni ¿ uradnik.
Za zunanje odbornike:
Za Dolenjsko : namestnik: Za Gorenjsko: namestniki:
Za Notranjsko.: namestniki:
Ivan Rus, lesni trgovec, Žaga pri Ribnici, Peter Vovk, davčni oficijal. Velike Lasiče. Valentin St u rm , 'veleposestnik v Poljčah, F r. Bajželj, trgovec, Stražišče pri Kranju,
J e r n e j Kem p e r l e', trgovec, Kamnik,
I v a n K ose h i e r, trgovec-,,. Kamnik.
A r n o š t- S e r k o, veletržec, Cerknica, gg Iva n Si C beri, veleposestnik, Logatec, . Milan Lah, poštar, Lož;'
Edvard Zakrajšek,, veletržec, Vrhnika • Starem trgu. .	■
Za Goriško:	I v a n P c č e n k o, kavarnar,, Gorica,
namestnik: K a r e l R o. z;i n a, zas. uradnik. Goricah
pri
Za Štajersko: namestnik : Za Koroško:
namestnik:
J. Jošt, revizor, Celje,
dr. Fr. Rosina, odvetnik, Maribor.
dr. Fran Mischitz, c. kr. gimn. profesor, Kranj,
Filip Poschinger, tovarnar v Borovljah.
Računska preglednika: '
M i h a Ver o v š e k, magistratni uradnik,
Franc Avčin, evidenčni geometer, oba iz Ljubljane.
Po volitvah je bil sprejet- odborov predlog, da tudi „Slovensko lovsko društvo“ posije-spomenico raznim vplivnim faktorjem. Sprejet je bil tudi, po nekaterih pomislekih, samostojni predlog g. dr. Bretla, naj bi Se odbor pooblastilo, stopiti v pogajanja z vojnim ministerstvom, da bi prepustilo ljubljansko; vojaško strelišče ob gotovih dnevih tudi članom društva v uporabo.
Nato se je oglasil k besedi g, profesor dr. Mischitz in opozarjal navzoče, da morajo tudi lovci izvajati glasilo „Svoji k svojim“. Priporočal je podpirati slovensko puškarsko obrt v Borovljah.
Predsednik je po teh besedah zborovanje zaključil in zborovalce povabil na zabaven večer v Narodni dom.
Večer je bil prav prijeten, k čemur je mnogo pripomogel zelo časten in srečen nastop kvarteta: Jež, Stegnar, Stamcar, Pintar in pa eksaktna izvajanja oddelka Slov. Filharmonije. Povedalo se je tudi nekaj krepkih napitnic, kakor je to -že navada. Postrežbo gosp. restavratorja Kržišnika je pohvaliti.	.
MAJ
Ruševec.
0	uševec (škarjevec, mali petelin, lat. tetrao tetrix), eden naj-
1	\ lepših in najimenitnejših ptičev izmed lovske perutnine,se
nahaja pri nas visoko gori v Alpah, tam, kjer nehajo redni gozdovi, kjer raste ruševje (od tod ime) in kjer je svet več ali manj pust.
Rpševec je približno velikosti domače kokoši; petelin je vobče črne,- na glavi, na vratu in hrbtu temno modre barve, perutnice so rjave, rep je črn; nad perutnicami in repom je bel; rep je podolgast, v sredi v dve polovici razdeljen; črni, dolgi repetnici sta zakrivljeni. Perje, v kolikor ga je črnega in temno modrega, je lepo :bleščeče; nad očmi ima ruševec velike, svetlo rdeče obrvi „rože“; kokoš je nekaj manjša od petelina, rjave barve, rep je manjši in ni zakrivljen.
Ruševec se živi od različnih mrčesov, žužkov, malih polžev,- jagod, smrekovih popkov, cvetja in storžev dreves.'
Ruševec živi večinoma na tleh; po noči miruje v' zavetji ruševja, kamor se po zimi, sploh v snegu, zarije, ali pa prenočuje na kakem drevesu.
Ruševec je zelo plašen in previden; izboren vid, sluh in duh mu služi v obrambo. Spomladi, meseca aprila in maja se jih loti ljubezen. Kake pol ure pred šolnčnim izhodom, ko že vsi drugi planinski ptiči žvrgole in pojo, se oglasi tudi junak-ruševec. On
B
„Lovec“ I. letnik št. 5 1910.
„zapiha“: č-h-h-h — čhju-čšiij sgmo enkrat in večkrat ter pri vsakem takem pihanji poskoči kvišku in se zateče naprej; semtertje tudi „zakruli“. To „krUljehje“ je podobno spomladanskemu „grgranju“ divjih golobov in se sliši primerno tako-le: grrr-gru-gru-gru-gruuu-gru-gru-gru-gruuu — ter traja po več sekund, tudi po več minut skupaj igli Zatem Sledi zopet „pihanje“ in zopet „kruljenje“. Tako petelin „poje“ in s takim petjem se petelin, če pride po tleh, približa na „plan“, to je na prostor, kjer misli nekaj časa stalno pihati, kruliti, skakati in plesati, — da privabi kokoši k sebi. — Če je pa plan oddaljen od prenočišča, pa prileti petelin po parkratnem pihanji in buti na plan, kakor da bi vrečo vrgel na tla.
Plan mu je najraje kak večji ali manjši kup snega, na kakem strmem holmcu, od koder se daleč vidi in sliši; če pa snega ni, pa se petelin spravi na kako vzvišeno gričo, ali na kak štor.
Na planu piha in skače, kruli in pleše, se suče in zaletava, kakor bi bil besen.
Kadar petelin „zapiha“ in poskoči, se kaže bojevitega, se šopiri, perje na vratu se mu ježi, glavo in razprežene perutnice pa drži, kvišku; kadar pa „kruli“ in pleše, se mu perje po celem životu ježi, steza vrat in glavo moli k tlom, perutnice in razpredene repetnice pa poveša..
Petelin je „potepuh“, če ima Sam preveč sveta okoli sebe in preveč kokoši brez tekmeca; v tem slučaju ne vztraja nad par minut na enem mestu, marveč se potepa in težko je priti do njega.
Če je pa več petelinov v bližini in ima vsak svoje kokoši, potenj se drži vsak svojega plana; —: seveda obvelja deveta božja zapoved tudi med ruševci. Petelini so namreč zelo ljubosumni in silno bojeviti; če pridejo drug drugemu preblizu, nastane hud boj; sicer se ne koljejo, pač pa se hudo stepejo, da kar perje okrog prši. Včasih se.tako močno s kljunom in kremplji primeta; da Se ol?a bojevnika kpt črna kepa po beli sneženi strmini valita navzdol, dokler jima srečen strel jezice za večno ne potolaži.
S tacim petjem, skakanjem in sukanjem privabi petelin svoje kokoši k sebi ali pa ga kokoši s svojim glasnim: kb-kd-ko-ko izvabijo v kako zavetje, kjer, se pare.
Na svojem planu poje petelin semtertje dp pol ure'in še dalje; zatem se začne s kokošimi na trati pasti in, jih „klopčati“. Kadar je obojega sit, to je navadno okoli1 sedme ure zjutraj, sede kaj rad vrh suhega mecesna ali smreke in tam poje naprej; zopet se .spusti na tla h kokošim in se zopet dvigne na vrh drevesa in poje.
Podnevi bivajo ruševci največ v bližnjem gozdu, proti večeru se spravijo v svoja prenočišča; semtertja zapoje petelin še svojo večerno pesem, predno zaspi. Začetkom ali koncem majnika, kakor je pač vreme, se poklopčane kokoši petelinu-skrivajo in se Spravljajo v svoja gnezda, ki jih napravijo na tleh v kaki goščavi.
Kokoš iznese 7 do 10 jajec in izvali okroglo toliko mladičev.
Ruševci se kaj radi in brez posebnega vzroka preselijo v druge kraje, vzlasti pri nas na Kranjskem se to v najnovejšem času občuti; na planinah, kjer je bilo pred leti 20 in več ruševcev, danes ne najdeš niti enega več.
Kriva peresa peroti so fantom zelo priljubljen kinč za klobuke, vzlasti desna polovica krivih peres, takozvani „šnajd“; s tem kinčem za klobukom, vzlasti, če so peresa na „šnajd“ nataknjena, se postavljajo ob nedeljah pred cerkvijo, popoldan pa, kadar jim vsled preobile pijače vroča kri vskipi, se stepejo.
Iz krivih peres repa se dela tudi pahljače za dame^ — če namreč premaga ljubezen lastni ponos.
Lov na ruševce je zelo priljubljen in imeniten, ne samo radi redkega plena, tudi zbok cele scenerije. Po več ur trajajoči hoji iz doline na planino moraš biti najkasneje že ob tretji uri zjutraj na planu. Ruševc se strelja na pl^nu, in sicer iz zaslona (Schirm), ki je umetno napravljen, ali pa si poišče lovec naravno zaščito, kjer skrit pričakuje ¿petelina. Lovi se ga tudi z vabljenjem ali pa z zalezovanjem.
Zalezovanje je najbolj mučno in večinoma brezuspešno, vzlasti v snegu.
Če se že vnaprej ve, kje ima petelin svoj plan, ga tam pričakuješ, če pa vendar ne pride, ali če je potepuh, ga pa s „pihanjem“ razdražiš in s posnemanjem glasu kokoši privabiš; kajti petelin je ljubosumen in bojevit. Nekateri petelini pa sploh niso srčni in takega petelina ne bodeš ne razdražil, ne privabil, morda zalezel.
Kadar petelin priteče ali prileti na svoj plan, bodi miren in se ne gani, dokler piha iil skače; on izvrstno vidi in sliši; cigarete nikar ne kadi, .petelin dobro duha; šele, kadar začne kruliti, se smeš pre-mekniti! Oglej si ga dobro, in če imaš zadostni svit, dobro pomeri in ustrelil ga boš! Lovski blagor!
Dr. Sch.
fi
Za kunami.
I.ovsko-naravoslovna razprava. Spišal Podgorski.
(Dalje)
10 že imam“, veselo vsklikne. „Ali jo vidiš?“ „Vidim !“ ,)Ce vidiš, tako streljaj!“ „Kune ne vidim, le gnezdo vidim“, pojasni tovariš in pokaže pristopivšemu kunarju visoko tam pod vrhom ob deblu nekaj črnega.
„Gnezdo je, in kuna je notri, stavim glavo. Pazi! Jaz bom izpustil psa, morda skoči takoj“, meni kunar in sname psu ovratnik z besedami: „Drži mačko!“
Nato se pa urno postavi z napeto puško na nasprotno stran drevesa. Pes žačne z jeznim glasom lajati v vrh in se vzpenjati. HoV, hov, hovhovhov — • se razlega v tiho dalj. V vrhu vse tiho in mirno, nič se ne gane.
„Ta je pa trdega spanja“ meni kunar. „Vrag jo Vzemi, mene že vrat boli. Poizkusi s sekirico, morda bo pa le skočila.“
Kunar vzame sekirico in z njenim ušesom potrka po deblu : tok, tok, tok. ToVariš buli oči, — vratne žile so zabrekle, toda kune ni na izpregled.
„Ne bo drugače, gnezdo je treba razstreliti“ pravi kunar in stopi kakih 10 korakov od debla stran, da bi strel gnezdo prijel se strani in ga tem zanesljivejše raztrgal.
Pok! — zagrmi v gozdni mir, gnezdo se strese, dračje leti na vse strani, iz gnezda pa švigne črna žival mačje velikosti in šine bliskovito po deblu v vrh. V tem trenotku pa že poči strel in kuna se v drznem skoku iz vrha vrže na bližnje drevo, teče kot misel naglo po vejah dalje, skače z drevesa na drevo in izgine Lunarjema z oči.
„Šla je k vragu!“ sikne tovariš, in oba jo ubereta za njo.
Toda kdo jo bo dohajal! Gledati kvišku in obenem teči, bi še po travniku ne bilo lehko, kaj še-le v gozdu, ko se ti noga na vsak korak ob kaj zadene, ali kam zaplete. Seveda lovec se za vse to ne zmeni in tudi naša kunarja dereta čez drn in strn v oni smeri, kamor sta videla kuno izginiti.
Kunar, ki je streljal v gnezdo, je kuno prav za prav le ža trenotek videl, njegov tovariš pa tudi dosti več ne, vsaj toliko ne, da bi jo bil prav dobil rta muho.1 Le po zibajočih se vejah moreta sklepati kod je bežala. •
Hov, hov, hov, hovhov, hov ... se naenkrat zasliši v daljavi.,
„Jo že ima, teciva!“ Kakor bi jima bil vrag za petami jo ustrižeta kunarja za glasom.
„Drži mačko, drži!“ vzpodbuja kunar že od daleč psa, ki se besno zaganja v vrh smreke, rastoče ob poti.
Tesno, k močni, debeli veji pritisnjena, čepi kuna in sovražno zre s svojimi zelenkastimi, svetlikajočimi se očmi doli na svojega — izdajalca.
V tem dospeta kunarja do psa. Kuna se ne gane.
„Ali jo vidiš? vpraša tovariš.
„Pok!“ zagrmi v gozdno tišino namesto odgovora, in z drevesa pada od veje do veje temnorjava mačka, z zlatim ovratnikom, — kuna-zlatica. '
Spodaj pod smreko jo pa čaka njen pogubitelj, in predno pade na zemljo, jo prestriže v zraku in jo veselo z repom migajoč prinese svojemu gospodarju.
„Zlata je vreden“, pravi kunar, ponosno tapljajoč psa po glavi.
„Zlata ne, ampak mesa je vreden“, odvrne tovariš, izvleče iz podlanke tolsto klobaso, jo pretrga in jo da polovico psu, češ: „Na, zaslužil si jo, bolj kot — jaz“.
Ko se lovca malo oddahneta in nahrbtnik olajšata, zato pa želodec obtežita, potegne kunar lovski nož iz žepa, in v nekaj minutah je kuna — na meh odrta. Dragoceni kožuh roma v kunarjev nahrbtnik, meso pa v sneg, dobrodošla gostija lisicam, ali pa celo sestram kunicam.
V.	'
Tako trdovratna kot je bila kuna prejšnjega poglavja,' ni sicer vsaka, zato pa tudi ni vsake tako lahko obkrožiti kot je bilo to. Nekatera se vrti na enem mestu, skače sempatja .in meša sled. Tu je treba bistrega očesa.
Ce je'kuna v gnezdu, ki nima strehe, potem skoči ponavadi takoj, da se le nekolikokrat potolče po deblu. Ce ima gnezdo pa streho in je še/ zameteno, potem se kuna v svojem skrivališču čuti bolj varno in že bolj nerada skoči. Seveda je veliko odvisno tudi od tega, je-li kuna iplada in neizkušena, ali je že imela kedaj priliko slišati kunarjev pozdrav, ki ga zapoje sekirica ali celo puška. Stara, izkušena kuna pozna nevarnost in tišči se v gnezdu do zadnjega. Večkrat se pripeti, da se jo ustreli v gnezdu.
Ako se; v gnezdo strelja naravnost od spodaj gor s šibrami ih je gnezdo visoko,,gnezda razstreliti ni lehko. Zgodi se, da se s takim strelom kuno, ki v gnezdu zvita, leži, smrtno zadene, toda kuna ne pade iz gnezda, marveč obleži notri.
Če ostane po strelu gnezdo celo in se iz gnezda ničesar ne prikaže, bi marsikdo mislil, da je gnezdo prazno. Kunar seveda ne, zakaj on ve, da je tako gnezdo trdno spleteno in da gnezda ni tako lahko, sklatiti raz drevje. Ve pa tudi, da šibre dostikrat prodero skozi gnezdo kuni naravnost v srce ali glavo, tako, da je takoj mrtva. Kunar tedaj po strelu mirno čaka pod drevesom in pazno opazuje deblo in tla pod vejami. In res ne čaka zaman, nekaj minut po strelu se naenkrat na snegu pod vejami pokaže — rdeča kaplja. Od kod je prišla? Seveda iz gnezda, kjer kuha mrtva leži. Kunar je sicer svojega uspeha vesel, toda skrbi ga le, kako kuno dobiti iz gnezda. Včasih zadostuje še en strel v gnezdo, posebno, ako še ga odda z boka, včasih pa kunarju ne preostane druzega: ali drevo posekati, ali pa splezati do gnezda.
Ako je kuna le malo zadeta, skoči iz gnezda kot blisk in nagel mora biti strelec, da jo še pravočasno ujame na muho. Izkušeni kunar bo vse preje poizkusil, da spravi kuno zlepa iz gnezda in, če le drugače ne gre, potem še-le se bo odločil za strel. Pri tem se ravna po starem pravilu, da je streljati v gnezdo z boka, ako se hoče gnezdo razstreliti in kuno iz gnezda izpoditi, da je pa streljati v gnezdo naravnost od spodaj gori, če se hoče kuno v gnezdu -— ustreliti. Ako lovita dva kunarja skupaj in sta nagla strelca, potem je bolje streljati z boka; če je pa kunar sam in nima dobrega psa seboj, potem naj strelja le od spodaj gori, zakaj še vedno je bolji: Drži ga! kot: Lovi ga!
Seveda, kakor rečeno, je malo težavno potem dobiti kuno iz gnezda. To je gotovo, da se da na vse zadnje vsako gnezdo razstreliti, toda prvič pametni lovec ne bo uprizarjal v lovišču kanonad, drugič pa mora kunar računati S tem: kolikor več lukenj v kožuhu*, toliko manj kronic v žepu. '	(Konec puli i
■ ajspretnejši lovec ne opravi na lovu ničesar, naj ima še tako izborno orožje in izvežbanega štirinogega pomagača, ako mu ne dostaja dobre municije. S slabimi, zanikerno basanimi, pre-starelimi ali napačno urejenimi patronami ne zadeneš ničesar, ali pa prav slabo, če imaš tudi kdove kako imenitno puško v roki in si
*) Pisatelj je kemik največje erarične tovarne za. smodnik v W611ersdorfu na Nižjem Avstrijskem in imajo njegova izvajanja odlično strokovno vrednost.
OROŽARSTVO
Kako je basati patrone ?
Dr. V. jeločnik.*)
Uredništvo.
pomeril, natančno, kakor geometer. Tebi ostane jeza in naveličaš se lova, ubogi divjačini pa napravljaš brezpotrebne bolečine in ranjene živali ne najdeš; brez koristi se izgubi in pogine, vranam in lisicam v veselje. Kolikor mi dopušča prostor, hočem v naslednjih vrsticah podati nekoliko navedeb, kako je basati patrone za to ali ono svrho in našteti najvažnejše slučaje, v katerih v tem oziru [največkrat greše tako lovci, kakor tudi izdelovatelji_ lovskih potrebščin in puškarji.
. Da spravim celo stvar v nekak zistem, hočem deliti tvarino takoj v dve, po kakovosti uporabe popolnoma različni progi. Najprej se hočem baviti s patronami za gladke cevi (puške za šibre), potem pa s patronami za risane cevi (puške za krogle).
Ponajveč rabi slovenski lovec puško za šibre, dasiravno bi bil s stališča pravega lova v nekaterih slučajih dolžan vzeti v roko risanico, na primer pri lovu na srnjaka (izvzemši brakado). Povsod, kjer se lov pametno in resno izvršuje, kjer smoter streljanja ni le pridobitev mesa, je že od nekdaj lovska navada, da se vso dlakasto divjačino, ki spada k višjemu lovu (jelen, divja koza, srnjak, divji prešič itd.) strelja izključno le s kroglo. Dasiravno se srnjak pravzaprav ne prišteva vedno k visokemu lovu, ga pravi lovec na čakanju (Anstand) ali pri. zalezovanju (Birsch) strelja le s kroglo. Že veselje, ki ga imam, če poderem vrlega srnjaka na sto in več korakov s kroglo, je vse drugačno, kakor Če mu nasujem na 40 korakov pol pesti drobnega svinca med rebra. Pri tem je treba še upoštevati, da ,se divjačina, ki je zadeta S kroglo le izjemoma izgubi vsled pomanjkanja krvavega sledu, ako ga le ume lovec najti in se pri iskanju obstreljene živali ve prav ravnati, medtem, ko se od divjačine, ki je obstreljena (navadno' še prav slabo) s šibrami, izgubi grozovito število. —‘Največkrat dotični molči in stvar se ne izve, ali pa vsled pomanjkanja znakov po strelu in pomanjkanja krvave sledi, strelec sani ne ve, da je žival ranil.
Večini takih slučajev pa se izognemo, ako rabimo pravilno napravljene in basane patrone, na katere se lahko v vseh slučajih popolnoma zanašamo in če vzamemo za lov dobro in preizkušeno orožje. O tem, kako je ravnati z orožjem na lovu in po lovu, izpregovorim v posebnem članku kaj več.
V prvi vrsti nas sedaj zanima patrona za šibre. Kako'je basati te vrste patrone, oziroma kaj se mora in sme zahtevati glede kakovosti in basanja pri patronah, katere kupujemo izgtovljene?
Glede tvarin, katere rabimo za ¡zgotavljanje lovskih patron, nam je upoštevati v prvi vrsti prazni tulec (Hulse) sam. Teh je stotero’, vrst, boljše in slabše kakovosti in nizke ali visoke cene. Kake patrone da si izberemo za lov, je tedaj v prvi vrsti odvisno od tega, kaj da
Štr. 8Č.
Leto L
LO V£C
poreče k temu denarnica. Za par vinarjev ne moreš zahtevati tulcev, ki naj ustrezajo glede tvarine papirja, neprodirljivosti za smodnikove pline in večkratne uporabe najstrožjim zahtevam. Lovec, ki strelja malo in ne misli basati izstreljenih patron zopet, izhaja večinoma s patronami srednje kakovosti. Popolnoma napačno pa je; rabiti patrone najcenejše vrste, ki imajo jako slab strelski učinek in pokvarijo puško; že pri prvem strelu se namreč tulec raztrga in smodnikovi plini uhajajo iz raztrganega tulca na vse strani, posebno nazaj, kar škoduje puški. Plini zalezejo namreč v luknjice, v katerih tiči konica za užiganje kapice in pa med ostale dele zaklepa.
Tudi je treba delati razliko med patronami, ki so namenjene za navadni (črni) in takimi, ki so namenjene za brezdimni smodnik. O tem pozneje!
Prvi pogoj pri izberi patron je ta, da se patrona vMstini prilaga dotičnemu orožju, oziroma da se natančno prilaga tulišču, t j. prostoru v cevi, ki je določen za tulec (Laderaum). Patrone, ki gredo nerade v puško, tako da moremo puško le S težavo zapreti, so za puško strup. Nekaj časa,se zapira puška težavno, v kratkem pa se prilagodi tudi nepristoječi patroni, toda le vsled tega, ker so se železni oprijemki, ki drže cevi, izdolbine zaklepa že v toliko ¡zdrgnili, da se več ali manj premikajo in cevi take puške potem migajo semintja, kakor repek veselega'kužka. Posebno je paziti pri patronah, da imajo tulci pravilen rob ob strani kovinske kapice na dnu.
Za nove puške izdeljuje vsak puškar izvzemo koncem cevi in v izvlaku ža patrone (Patronenzieher) tako plitvo, da je urejena le za patrone z ozkim ali tenkim robom (Schvvachrand). V teku časa se te izvzeme obrabijo, patrona se pritiska globočje v cev in netilna konica jo ne dosega več popolnoma, ali ne dovolj močno, vsled česar se pojavljajo prekasni streli (Nachbrenner), ali pa se kapica sploh ne užge (Versager). V tem slučaju je treba vzeti patrone z močnim robom (Starkrand), oziroma, če patrone ne padajo še pregloboko v cevi, pa take z nornalnim robom (Normalrand). Popolnoma napačno in za orožje, jako škodljivo pa je, puško, ki je urejena za patrone z ozkim robom, posiljevati s patronami, ki imajo normalni ali celo debeli (močni) rob. Posledice takega brezumnega ravnanja sem omenil'že poprej.
Glede kovinskega oboja (^unanjega) je gledati na to, da je kolikor mogoče visok, ker drži tulec tesneje in močnejše skupaj in zabranjuje plinom, da ne uhajajo nazaj. Tudi se patrone z prenizkim obojem kaj rade pri izvlačevanju odtrgajo,, posebno pri mokrem vremenu in sitnosti, ki jih provzroča taka nezgoda, pozna gotovo vsak tovariš lovec iz lastne izkušnje.
Papir sam naj bo trden/ gladek in prožen. . Tulec, ki se začne ob robu cepiti na posamezne lističe že, če ga praznega krepko .stisneš med prsti, ni veliko prida in se pri streljanju rad izkrhne in že pri basanju dela sitnosti, ker se ne da dobro in enakomerno zarobiti. Vzrok je slab papir, slabo lepivo ali pa shranjevanje patroii na preveč suhem kraju, ki vzame papirju normalno zračno vlago in prožnost.
Netil na kapica (kapselj) v patronati je različne vrste. Najcenejše vrste patrone imajo prav majhne kapice in znotraj majhno kovinsko pšico, na katero pritisne konica netilo (Zündsatz). Te vrste kapice so malo prida, ker se prav lahko zgodi, da jo konica zadene slabo ali sploh ne, če ni urejena popolnoma centralno z osjo puškine cevi. Tudi se pšica kaj rada pri zopetnem basanju patron pozabi; v tem slučaju udarec konice nima sploh nikakega učinka, ker se netilo nikamor ne pritisne in ne užge.
Boljše so patrone s takozvanimi patentovanimi kapicami, ki so prvič veliko večje, da jih vsaka, četudi ne popolnoma sredotočna konica zadene, drugič pa so brez pšice, ker tvori oporo za užig netila kovinska, luknjičasta ploščica v kapici sami, ki je ni mogoče pozabiti pri prenovljenju patron. Patrone z omenjenimi kapicami (brez premakljive pšice) so tudi zategadelj bolj priporočljive, ker je pri njih izključeno, da. bi se patrona užgala in razstrelila že vsled pritiska pri basanju ali pri padcu na tla itd., kar se je že mnogokrat pripetilo pri patronah s premakljivo pšico, ki zadene v zgoraj omenjenih slučajih netilo, ga predere in vsled opore na dnu kapice same užge ter privede celo patrono do razstrelbe. ,	■ '	(Dalje prih.)
Ali naj išče pes-fermač daleč, ali blizu lovca?
Bvežbanju psov-fermačev so Nemci gotovo prvi, in imajo tudi veliko strokovno slovstvo o tem. Marsikdo bo tedaj vprašal: Čemu pa.izgubljaš po nepotrebnem besede? Vzemi v roke Osvvaldovo ali Oberlanderjevo knjigo o vežbanju fermačev! Tam najdeš vse potrebno!
In vendar bomo morali še marsikatero vprašanje o fermaču temeljito predelati, iz tega enostavflega vzroka, ker zahteva vsak kraj svojega psa. Otročje bi bilo misliti, da bo na primer fermač, ki je bil izvežban kje v Prusiji, takoj ko pride recimo v Dalmacijo, ali na Notranjsko, tudi tu poraben. Ne! Tukaj bo izpočetka zelo slabo
vozil, ker se bo od njega zahtevalo vse kaj drugega, kakor jse je prvotno učil. Nemci so spisali svoje knjige pač le na podlagi izkušenj,, ki so si jih pridobili na svojem ozemlju; jasno je torej, da ne more veljati vse, kar velja za nemške dežele, tudi za slovenske, ker se te v svoji splošni konfiguraciji preveč razlikujejo od onih.
Vnaprej že pripomnim, da ni moj namen dajati poukov, ampak samo spraviti naslovno vprašanje v razgovor. Izbral pa sem ravno to vprašanje, ker se mi zdi najbolj važno in ker ni med slovenskimi lovci v nobeni drugi stvari tako velikega nesoglasja, kakor ravno v tej. Eni prisegajo slepo na Oberländerja ter mislijo, da fermač, ki ne išče vsaj 300 korakov pred lovcem, sploh ni izvežban; drugi pravijo, da je najboljši fermač tisti, ki se vedno plazi prav blizu človeka, tretji zopet nimajo sploh nobenega principa, in jim je popolnoma vseeno ali išče pes daleč ali blizu, — samo da je plen velik. Le-ti tudi niso po navadi z nobenim psom zadovoljni, ker zvračajo krivdo pri vsakem neuspehu na . psa. Ako jerebice predaleč ustanejo, ako jih pes hitro ne najde, ali pa če sami nič ne zadenejo, ■— vedno je pes kriv; z eno besedo: oni zahtevajo, da mora pes delati tako, da pridejo vedno do uspešnega strela, ne pomislijo pa, da mora lovec voditi psa, ne pa nasprotno.
Gotovo je najbolje, ako išče fermač daleč, ali pa blizu, kakor mu lovec ravno zapove; gre tu le za način, kako-naj psa vežbam, da bo znal oboje.
Najboljši nemški učitelj Oberländer, v čigar taboru je sedaj pretežna večina nemških lovcev, zahteva od fermača, da išče kolikor mogoče daleč pred lovcem.	To je gotovo edino	pravilno	za pse, ki
se rabijo v nemških deželah,	kjer so	njive skoraj	povsod	tako lepo
razdeljene, da te spominjajo na šahovo-desko ter po večini obdelane s sadežem, v katerem se ne more napraviti pri lovljenju škode. Tu si lahko izbereš smer, v kateri boš lovil, in ker boš lovil vedno'proti vetru, je dobro če išče pes daleč in na široko; saj se ni bati, da bi prezgodaj izpodil žival.
Kako drugače je pa pri nas ! Mislim, da ne leže nikjer v Avstriji posamezne. parcele tako križem, in da niso nikjer š tako različnim sadežem obdelane kot pri nas. Skoraj povsodi so parcele zelo dolge in ozke; na njih se vrste: krompir, proso,Tižol, ajda in zopet krompir. Vse skupaj je morebiti 100 korakov široko, tako da bi fermač z lahkoto vse obiskal, ako grem po	srednji njivi	in psu	pustim po
Oberländerjevem receptu na	široko	in daleč iskati.' Pes	bi seveda
stekel večkrat tudi čez ajdo in proso, a celo veselje ne bi dolgo trajalo, ker bi kmetje kmalu oba napodili. Sploh se pa tak lov, pri katerem se dela po nepotrebnem škoda sam obsoja ! Kako torej naj
prehodim take njive? Najbolje bi bilo počakati,1 da se spravijo pridelki na dom, a takrat jerebice ne drže več; torej: po krompirju gori, po fižolu doli, in zopet;po krompirju gori itd, Torej šivati,';^- kakor poljski lovci imenujemo tako lovljenje bi bilo najbolje! Pri takem šivanju pa moram držati psa prav kratko, ker bo sicer vedno skakal tudi v prepovedano ajdo in proso* ne glede na to, da bom. imel vsaj enkrat neugoden veter. Pri neugodnem vetru, se pa kaj rado pripeti, da dregne pes v jerebice, predno jih zavoha in me s tem, če išče daleč pred menoj, pripravi ob strel. Seveda ni povsod tako, toda potreboval bom v obče večkrat psa, ki išče kratko, kakor takega, ki išče daleč.
Logično je tedaj, da učim psa tako, da smatra kratko iskanje za^pravilo. Tu se mi naj nikar ne ugovarja, da znajo tudi po nemškem načinu izvežbani psi iskati blizu in daleč, ker se jih uči iskati kratko le v gošči! Vse-kaj drugega je namreč, ako zahtevam od psa, da išče na polju, tedaj na enem in istem kraju, zdaj blizu, zdaj daleč! Ge zahtevam od psa, ki je po Oberlanderju izučen, naj išče na polju kratko, ga moram vedno klicati nazaj. S tem ga pa napravim plašnega in nezaupljivega, ker res ne ve, zakaj ga nazaj kličem, ko si je v svesti, da išče pravilno. Sploh pa tako lovljenje, pri katerem ne vzamem celi dan piščalke iz ust, ni prijetno.
Vse kaj druzega pa je, ako izvežbani psa tako, da smatra kratko iskanje za pravilo. Ako ravno hočem, da išče daleč, ga k temu prav lahko pripravim, da ga le malce izpustim, saj ima vsak živahen pes nagnjenje iskati daleč. Če ga hočem zopet kratko držati, zadošča' par strogih žvižgov in pes se vrne v normalno daljo, in išče kratko. V tej točki se moramo tedaj po mojem mnenju oprostiti tujega vpliva; upam, da bo vsak cenjeni solovec, ki se za to vprašanje zanima, sporočil svoje izkušnje, da bomo vendar enkrat prišli do enotnega naziranja.	Stanko Rhdež.
Hfi | Iz lovskega nahrbtnika	□?§
»Bela vrana.« Dne 5. maja t. 1. je ustrelil. lovec F. S. v lovišču Stranje pri Kamniku belo vrano; peroti- in rep sta umazano-bela, dočim je kljun in vrat črn. Ako se pri tej vrani glava m kljun skrijeta, prh vi vsakdo, da je to ali skobec, ali pa kak golob. Vrano, so opazovali lovci že 2 leti.- Kaj čudno je bilo videti belo vrano med njenimi črnimi tovarišicami. Vrana je naprodaj.
Kamnik, maja 1910	~	F. St.
Petelini.
Lepega divjega petčlina je ustrelil 29. aprila t. 1. Franjo Vilar, trgovec in posestnik iz. Pudoba, v svojem v zakup vzetem lovišču v jelenovih vrheh. Petelin je tehtal 4'30 kg.
Str. 84.
LOVE C
Leta I.
G. J. Kemperle iz Kamnika je ustrelil dne 29. aprila 1.1. zjutraj 4-5 let starega divjega petelina, ki je razmeroma dobro pel. Ko ga ustreljenega pobere, vidi da je zelo suh in da ima na nogah za oreh debele izrastke. Petelin je bil že popolnoma izpet ter je tehtal samo 3 kg. Za to starost zelo malo! — Ta petelin je bil najbrže kje prepojen, kajti pred 12 dnevi je bil ustreljen ravno na tem mestu tudi star petelin, ki pa je tehtal 4‘30 kg. Vprašanje je, ali je bil petelin pred leti obstreljen na obe nogi, ali pa je imel kako bolezen, ki mu je te izrastke pustila? Morda pa petelin tudi ozebe?	J. K.
Dne 17. t. m. je ustrelil v kočevski okolici na Koblerski gori (Koflernberg) prvega divjega petelina gosp. France Kralj, užitninski upravnik v Kočevju, Zasledovali so sicer že tudi drugi lovci na različnih krajih petelina, pa ni imel dosedaj še nihče sreče. — Divjih petelinov je tu dobiti na več krajih, posebno na lovu kneza Auersperga, -r- Lovišče Koblerska gora spada pod revir Stara icerkev.
Kočevje, aprila 1910	Jaka Skubic.
Tudi v čušperskem lovu in Ponikvah sta bila letos ustreljena 2 divja petelina (gosp. Zalaznik iz Ljubljane in gosp. Rozman iz Vel. Lašič), medtem, ko v gozdovih tu rj aš k e graščine niso dobili nobenega.
V ribniški dolini so. se petelini tudi že zelo zaredili. Letos-jih je pelo precej, tako v Veliki kakor tudi v Mali gori. Graščakinja gospa Olga Rudeževa je ustrelila 3,- gospod Ant. Rudež in gospod P. Kosler po enega, in sicer v loviščih ribniške graščine. Dalje so bili 3 petelini ustreljeni v loviščih občine Loški potok (g. Rus in g. Gregorič}^ enega je ustrelil g. dr. Iv. Lovrenčič v Kaličih (občina Gora pri Sodražici); trkraji leže v Veliki Gori. -V Mali Gori ni bil letos ustreljen noben petelin in tudi v lovišču občine Dolenje vasi ne, četudi jih je več pelo. Da, da, treba je zgodaj vstati!
Rekord v lovu na peteline je dosegel letos, če smo prav poučeni, gospod dr. Ivan Premrel, zdravnik v Litiji, ki jih ima enajst na Vesti; za njim pa pride ljubljanski župan gosp. Ivan Hribar z devetimi,'Lovski blagor!
Petelini v Alpah. Gosp. Josip Šeško, užitninski uradnik v Millstattu, Gor,, Koroško, je ustrelil dne 23. aprila 5 kg težkega, lepega, divjega petelina. To je prvi letos na nemških Alpah, nad jezerom pri Millstattu.
Poterpežljiv petelin. Ne da-mi vest miru, da bi Vam, gosp. urednik, ne opisal dogodka, kako sem lovil nekoč petelina. Povabil sem bil g. R. na petelina, ki sem ga sam zaslišal, tako da je bil petelin takorekoč že v rokah. Ko pa pridem z gostom na mesto, kjer je petelin ponavadi pel, je bilo vse tiho, tako da si je moj gost lehko mislil, da sem ga nalagal. Meni je bila ta tihota seveda zelo neprijetna. Zato sem sklenil svojega; gosta še enkrat trpinčiti v lovišče. In res se odločiva nekega večera še enkrat poizkusiti lovski blagor. Toda delala sva račun brez krčmarja. Prejšnji večer je padlo do 25 cm snega in je bila pot zelo težavna, tako da sva prišlavšele okrog pol 4. ure na mesto. Takoj sem ga začutil kako koncertuje. Gospodu R., ki ni še nikoli slišal takega koncerta, sem povedal, da tako poje petelin, kar je napravilo nanj globok vtisk. Nato greva nekoliko za hribom in ko prideva kakih 150 korakov v bližino petelina, ga začneva naskakovati. Srečno se mu približava ha 30 korakov. Petelin sedi na tenki, bukovi veji, ki jo je bil sneg pripognil in izteza svoj vrat ter se vozi semintja. Jaz pokažem gostu mesto za neko Skalo, češ, da naj od tam ustreli, kadar bo petelin „brusil“. Gosp. R. je moji želji drage volje ustregel in ustrelil, toda petelina ni strel prav nič zmotil, pel je dalje, kakor prej. Puška poči še enkrat! Petelin- se pa prav veselo obrne proti nama in poje naprej. Gosp. R. je že’Začelo prihajati
vroče. Ko hoče zopet nabasati, opazi da nima patron. Jaz sem sicer imel patrone, akoravno nisem bil vzel puške seboj, samo da so moje patrone romale že po različnih lovih in vremenih, tako da so bile že precej končane.„Tukaj so patrone“, pravim in ko mi gosp. R. nastavi cev, vtaknem hitro 2 patroni v cev. Patrone gredo res do polovice notri, toda naprej ne, pa tudi ven ne, tako da moram vzeti nož in potegniti patroni ven. Da bi lažje šle v cev, olupim plast papirja, pri tem početju pa prerežem patrono in šjbre se streso v sneg. Z drugo patrono je bilo nekaj boljše. Gosp. R. pomeri v tretjič, puška poči, in petelin se prekucne v sneg. Mojemu gospodu gostu se pa pocedi kri iz nosa. Ker ni bil puške prav prijel, ga je počila po nosu. Namesto, da bi bil obžaloval ta udarec, sem se moral držati za trebuh od smeha. „Nič ne de za udarec na nos, da je le petelin padel“, sem tolažil g. R. Moj gost je bil kmalu potolažen, ko je imel v
roki svojega prvega petelina.		M. Černe, Bled.
ÉH	LISTEK	
	Lov v starem veku.*"' Mirko V. Brezovnik.	(Konec.)
Vrnimo se zopet k antičnemu lovu ! Začel se je zanj drugi razvojni stadij, ko so se morale umekniti zveri človeški kulturi. Lov ni sedaj več silobran, ki je primoral moža, da je branil s sulico v roki domače ognjišče, temveč v ospredje je stopila potreba za mesom in kožo. Loviti je začel plaho in bežno zverjad za svojo korist. Seveda ne trdim s tem, da bi bile različne vrste lova, oni iz silobrana, potem oni iz koristi in oni tretji, ki ga omenjam pozneje, istodobne; mogoče so bile tudi v drugem vzporedu. V glavnem pa je to razvrščanje pravo, ker je silobran vedno na prvem mestu, potem šele pride korist. Zadovoljiti se moramo z lovskimi spisi iz poznejše dobe, ker v dobi lovskih narodov ni bilo sličnih pisateljev.
Najmogočnejša in najkoristnejša divjačina je tur. On in njegov sorodnik vizent ali bizon sta danes takorekoč izmrla. Da pa sta živela tudi pri nas, v Germanij! in v sosednih deželah, o tem pričajo imena kakor: ime in grb kantona Uri, krajinska imena Wilsent (pri Regensburgu) Vesontium (Besançon v Franciji) i. m. dr.
Lov na take gozdne velikane je bil seveda zelo naporen in je zahteval močno, jekleno telo. Tak lov je krepil mladeniče in jih vsposabljal za boj, obenem pa jih je napravil pogumne in neustrašne. Tudi še mnogo pozneje, v dobi rimskih cesarjev so lovili bizone, seveda ne več radi mesa in kože, temveč za predstave in bikoborbe v Rimu. Pripravili so nepreveč strm grič in so ga obdali v ostrem
*;-Glej „Lovec“ št. 3.
kotu-z močnimi stebri, ki so jih zabili v zemljo. V kotu so izkopali globoko jamo in pred njo so razprostrli po tleh kože, ki so bile zelo namazane z oljem. Nato so gnali vizenta na konju in s sulico ter s krdelom močnih psov med stebrovje. Ko je pridrvel vizent do kože, se ni mogel več obrniti in se braniti, braniti seveda na življenje in smrt. Živali je na namazanih kožah izpodrsnilo in padla je v jamo, kjer so jo pustili tako dolgo stradati, dokler se ni pustila zvezati in odpeljati. Lov na tura je Julij Cezar v svoji knjigi o galski vojski (58—51 pr. K.) podrobno opisal. On piše, da so bile te živali nekoliko manjše, kakor slon, po barvi in postavi podobne biku, neizrečeno-močne, hitre in divje. Lovili so jih v jame in jih ubijali, ker se niso dale krotiti, tudi če so bile še mlade ujete. Za galske mladeniče je bil lov na tura časten posel in najsrečnejši lovci so smeli.nositi kožo z rogovi v vojski, kar je izgledalo divje in strašno. Tudi takrat so že opremili rogove, ki so se zelo cenili, ob robu s srebrom in jih rabili pri pojedinah za vino. Kako mogočni so bili ti rogovi, kaže eksemplar, ki so ga našli pri stavbah na kolih. Dolg je ta rog % metra, spodaj pri odprtini pa ima- premer 1/3 metra. Pozneje so jih rabili tudi v rimskih vojskah, kjer so služili za znamenja. Keller misli po pravici, da so se naučili tega od nordijskih pomožnih čet. Mogoče pa tudi, da so jih rimski vojaki sami prinesli iz galskih vojsk, kjer so dostikrat drgetali pred njihovimi strahovitimi glasovi. -
S turom v sorodu je nadalje jak, čigar svilenomehki rep so rabili Turki za, napravo konjskih repov svojim pašam, Indi pa, kakor piše Elijan, so delali iz njih muhdvnike. Indijanke so ga rabile za okičenje glave. Vpletale so črne lase repa med svoje lastne, in Aelian pravi, da jim je to nad vse ljubko pristajalo. Ker so bili Indi vege-tarjanci, zato niso lovili jaka radi mesa, temveč le radi repa. 'Lovili' pa so ga na konju, s psi in pšicami, ki so bile kaljene v strupu..
Posebno priljubljena lovska žival je bil tudi damjak (Damhirsch), kar nam potrjujejo mnoge slike posebno na denarju. V Egiptu živi temu jelenu soroden jelen. Damjaka so lovili na konju z zarijko. Na konju‘s pšicami in s psi so lovili v starem veku tudi navadnega jelena.' Tega lovljenja so se naučili Rimljani od Galcev. Grki so ga lovili v pasti.. Na določenem mestu, kjer je jelen navadno hodil na pašo, so izkopali plitko jamo, v katero so nasadili kratke lesene ali pa železne kline; čez jamo samo pa so položili zanjko, katera je bila pritrjena na kladi. Vse to ’ so pokrili z zelenjem. Če je torej stopil jelen na ostre kline, je potegnil nogo hitro nažaj in potegnil obenem seboj zanjko, ki se je takoj zadrgnila. Klada ga je potem tolkla tako dolgo po nogah, da ni mogel od bolečin bežati dalje in so ga lovci in psi brez težave dohiteli.
Pri tej vrsti lova je bil dober lovski pes že potreben. Tako lepa imena, kakor jih imajo naši lovski psi kakor: Dijana,’ Hektor i. t. d. seveda ni dobil nekdanji pes, ker bi to ne dopuščalo spoštovanje do bogov in junakovtjfmenovali so ga ,,hitri‘%: ,,ščit", „sulica“ itd. Kakor hitro so začeli plačevati psa radi luksusa, je tudi nehala njegova)' korist in zabava jo je nadomestila. Tako je plačal Atenec Alkibiad lahkomišljeni ljubljenec in učenec Sokratov za svojega psa 6600 K, ki ga pač ni kupil za koristne namene.
V Italiji so lovili jelena poprej e na isti način, kakor smo povedali zgoraj. In sicer je bil ta način lova za jelena jako pripraven, ker je bolj plah, kakor pa tur.
Tudi godbo so rabili za sredstvo privabljanja. Posebno rad sliši jelen baje flavto in to pravi o našem jelenu tudi slavni Brehm. Ta raziskovalec in opazovalec narave pravi, da napravi zvok trompete na jelena in srno poseben vtisk, tako da obstanejo, včasi pa pridejo tudi bližje. Isto pripoveduje Plinij.
Tudi kozorog, gams in pazeng (sredi med kozo in kozorogom), so bili v starem veku priljubljena divjhčina. Poiskali so jih s psi in jih streljali s pšicami. Aristotel pripoveduje o praznoverstvu kretskih iovcev glede gamsa, ki se je ohranil še do danes na tem otoku. Mislijo namreč, da pojedo ranjene živali neko zelišče, ki napravi, da padejo pšicg takoj iz rane. Ta zel se imenuje diktamnos, v slovenskem ljudstvu znan* pod imenom „divji polaj“ ali „jesenjak“. S to rastlino je tudi v najožji zvezi slovenska lovska pripovedka o zlatorogu *.
Kozoroga omenja že Homer v svoji Ilijadi. Slavni trojanski stfelec Pandar je imel lok iz rogov kozoroga, od katerih je vsak meril.šestnajst pedi! O teh rogovih se. je tudi pripovedovalo, da se jih je posluževal kozorog pri skakanju. Vrgel se je na nje in se tako prekopicnil v nekakem saltomortale naprej.
Judje so rabili kozorogove rogove za jobelske rogove, s katerimi so naznanjali takozvand „jobelska“ leta, v katerih so 'se uničili vsi dolgovi in so se poravnali vsi prepiri itd. Trobentali so po mestu. (Jobel pomeni v hebrejščini poravnavo, od tega naš „jubilej“.) V vzhodni Afriki so rabili rogove divje koze narodi, ki so se živeli od rib, za harpune, s katerimi so nabadali ribe, kakor piše Diodor, sovrstnik cesarja Avgusta.
Že za časa tega cesarja so živeli nedeljski lovci. Ho^ac, ljubljenec Avgusta, pripoveduje o lovcu Gargiliju, da je dostikrat zjutraj ponosno odšel na lov, a se je vrnil zvečer domov s kupljeno divjo svinjo.
* G. J. A. Glonar je' napisal prezanimivo razpravo o tej stvari, ki izide v prihodnjem letu v „Časopisit za zgodovino in narodopisje“." Ker bo marsikaterega lovca zanimata, zato že na tem mestu opozarjamo na njo. .	. Op. pis.
Str. 88.
LOVEC
Leto I.
Polagoma se je razvila iz lova v začetku našega časovnega štetja in že precej časa preje, barbarska gonja in nečloveško mučenje živali po cirkusih. Neverjetna množina levov, tigrov, pantrov, medvedov, turov, nojev, nilskih »konjev, celo krokodilov se imenuje, ki so se mučili in klali po cirkusih, v zabavo odličnemu in nizkemu, brezčutnemu, proletariatu. Še celo blagi in izobraženi cesarji, kakor Tit in Trajan, so mislili, da so dolžni svojim podložnikom prirejati take zabave in tisoče in tisoče živali je poginilo na ta način. Kaligula je pustil zveri krmiti celo z mesom zločincev, ker so bile cene mesa previsoke.
Te živali so se nalovile seveda v inozemstvu, ker jih doma radi napredujoče kulture ni bilo baš mnogo. In Italija bi bila težko, tudi če bi ne bila tako obljudena, ustrezala velikanskim potrebam na divjačini. Tako je baje cesar Avrelijan 20 slonov, 200 kratkih levov in pantrov, ki jih je rabil pri nekem'slavnostnem sprevodu, podaril zasebnikom, da mu jih ni bilo treba krmiti. In za vlade cesarja Proba je bila predstava v cirkusu, pri kateri so istočasno podili in mučili 1000 jelenov, 1000 mrjascev, 1000 damnjakov itd. Radi te ogromne potrebe na divjačini, so si služili svoj kruh od Germanije pa doli do Sahare nešteti lovci, ki so lovili zveri najrazličnejše vrste, katere so bile potem na strahovit način) mučene, v razveseljevanje množice. Tudi danes še love po vsem svetu živali, a to je ravno razloček med takrat in danes, da se danes ne pobija in muči več, kakor se je godilo takrat v takih množinah, temveč da se jih rabi danes v zoologičnih vrtih, za predmet resnega študija in raziskovanja.
Bolj nedolžni lovci pa so se tudi v starem veku že zadovoljevali z lovom na nenevarne, male živali: z zajcem s perutnino. In zanimivo je videti, kako so bili ti naši predniki iznajdljivi, ker so tudi brez puške dosegli svoj namen.
Za zajčji lov je bil seveda glavni pogoj dober hrt, ali pa prepeličar*. Zajca so lovili v tem slučaju z batom, katerega so vrgli za živaljo. V poznejšem čašu se je dresiralo v ta namen sokole.
Kunce so izp.oznali Rimljani šele v Španiji, lovili so jih kakor še danes, z neko vrsto podlasice.
• Manjšo perutnino so lovili s pomočjo sokolov in skobcev. Živali so izganjali iz grmovja s tem, da so tolkli s palicami po vejah. Sokoli so se zagnali od zgoraj na splašene ptiče, jih ulovili in umorili.
Na eni prejšnjih stranij smo omenili, da so dajali Grki psom imena svojega orožja (ščit, sulica). Nasprotno se je zgodilo, ko je izpodrinila puška lov s sokoli. Puške so dobile svoja imena po sokolih-lovcih. „Falcdnetto“ (sokol) so imenovali top, “moschetto“ (skobec) so krstili puško, „terzemolo“ (samec kragulj) je dal svoje ime tercerolu-pištoli.
* Tej trditvi ne pritrjujemo. Prepeličar je produkt novejšega časa. Uredn.
H koncu bodi še omenjen duhoviti način po katerem so lovili v starem veku divje gosi. Lov na te ptice je bil glavna zimska zabava. Lovec je izrezljal iz lesa gos in razpel na obrežju jezera, ali na bregu reke mrežo. Nato je izpustil leseno gos, ki je bila privezana na vr,vici v vodo. Divje gosi so se približale, gledale radovedno pritepenko in slednjič so jo začele jezno s kljuni udrihati. Počasi se je umikala sovražnica pred zasledovalkami, ki so z vedno večjo jezo udrihale po njej, dokler niso dospele pod mrežo, ki se je hipoma zadrgnila in obdržala ulovljene gosi, dokler jih ni odnesel lovec, ki je čakal skrit za obrežjem.
Vse kar lahko opažamo pri zgodovini klasičnega starega veka, to najdemo tudi tukaj: na mnogih poljih so dosegli stari skoro isto, kar — mi, dasiravno z nepopolnimi sredstvi. V najtežjih slučajih jih reši njih iznajdljivi um.
Med starimi Grki, Rimljani, Slovani in Germani je nudil lov ravno tisto zabavo kot danes, dasiravno je bilo orožje primitivno in lovske epizode so bile istotako nekaj posebnega, kakor še danes, pri naših lovcih.
Raki in račja kuga.
■kljub vsem mnogoletnim poizkusom z nasajanjem novega zaroda po kugi, gremo z raki rakovo pot. Do sedaj se je vedno krčilo vodovje, kjer je ostalo račje pleme iz predkužne dobe, nasajanje je pa neznatnega, ali vsaj dvomljivega uspeha. Upanje, da ostanejo na Notranjskem raki za vedno varni pred kugo, se .je opiralo na dejstvo, da se tu od leta 1882. celih 26 let po okuženju vseh dotokov Save na Kranjskem, izvzemši porečja Ljubljanice od Vrhnike gori, ni opazilo ničesar sumljivega. Celih 10 let ni bilo glasu in sledu o kugi. L. 1908 so pa raki začeli izumirati v potoku „Rak”, pri Škocijanu poleg Rakeka, v toplih mesecih leta 1909. pa v cerkniškem jezeru in njegovih dotokih, in po zatrdilu zanesljivih krajanov s prav takimi pojavi, kakor ob prvem nastopu kuge na Kranjskem. Staro pleme je zdaj še v Pivki in njenih dotokih, v Obrhu pri Ložu, v Blošici in Rašici ter v gorenji Radulji. Nanovo so se zamnožili v Toplišict iri v kakem neznatnem potočiču; v Krki in Ljubljanici jih še ni bilo mogoče ugotoviti. Kraški značaj vodovja je za rast in uspevanje rakov posebno prikladen; nasprotno pa ovirajo podzemski toki urni prehod kuge mnogo let, ga zavlačujejo, ne da bi res ustavili kugo, kakor se more sklepati iz dogodka cerkniške kotline. Izkušnja pa tudi dokazuje, da
RIBIŠTVO
v nižjih progah reke ali potoka raki niso varni,'dokler ni preteklo nekaj let po tem, ko je pregazila, kuga vse vodovje gori do izvirkov. V porečju Krke je kuga počistila zadnje rake leta 1897, in sicer v potočkih kotline Žalne, torej 15 let po nastopu v reki sami. Prav toliko, t. j. 15 let, je potrebovala iz Kulpe, kjer je nastopila leta 1980 da najvišjega svojega izvirka na Kranjskem; v avgustu leta 1895 sem namreč našel v ribniški Bistrici v Podklancu in naprej gori v zadnjem izvirku, mrtvih rakov in njihovih ostankov, značilne rdeče barve;
Vršile so se podrobne vrednostne preiskave in učeni poizkusi o vzrokih in pojavih, toda napori niso bili kos napredovanju kugje.in vzlasti na Kranjskem imamo pojave, ki se ne strinjajo z nobeno teorij, kako kuga napreduje, koliko let naj mine, da je vodovje zopet izčiščeno in novi zarod varen.	Prof. Ivan Franke.
01 0 0
Ribarski šport.
■ibarsko pravico poseduje c. kr. erar v nekaterih alpskih in kraških vodah, tako v Idrijci in dotokih od izvira do deželne meje, skupaj 48 km, v Soči od izvira do 8 km pod Kobarid» t. j. 58 km zračne dolžine, v Dalmaciji v Vranskem jezeru pri Zadru, ki obsega 3001 ha i.dr., kjer je dovoljen športni ribji lov. Zanimiv je športni red, ki ga je; izdalo c. kr. poljedelsko ministrstvo za ribarjenje v rečnih in potočnih progah, ki nudijo zadovoljiv šport in donašajo združene najmanj 130 do 140 kg plemenitih rib na leto. V večini teh ribarskih okrajev je pa letna produkcija večja.
V vse te. ribje vode se sleherno leto nasaja razmeram primerno število zaroda in letnic postrvi. Za vsak okraj se sleherno le o določi’ povprečni produktivnosti primerna množina plemenitih rib za izlov. V vodah na jugu Alp je dovoljeno loviti tudi izven mescev julij in avgust, v drugih pa ne, iz ozira na preskrbo letovišč s postrvimi. Izdaja se omejeno število licenc, ki se glase na določeno ribjo vodo celega okraja, v kateri naj love licencovani športniki skupno, ne da bi se kateremu določila posebna delna proga. Licenco dobi le vajeni športnik; tudi si pridržuje erar pravico odvzeti vsak čas licenco proti primerni povrnitvi vplačane vsote.
Ta določila jamčijo športnikom brezdvomno uspešni lov in obilo zabave. Poceni pa ta zabava, kakor vobče gosposki lov, ne bo. Za Kranjsko in Primorsko se izdajajo licence za čas od 1. aprila do 20. septembra in veljajo edino za vpisano osebo. Licenca upravičuje ujeti tri postrvi ali 3 lipane za vsako vplačano krono, na primer: s sezonsko karto, ki velja 50 K je dovoljeno ujeti 150 postrvi ali lipanov, Generalna licenca’ za vseh dvanajst okrajev tekočih voda stane 420 K
in upravičuje ujeti v vsakem lovišču ne več kot 150 ali skupaj 1800 plemenitih rib. Ujetih rib pod mero se ne všteva, če se jih izpusti nepoškodovane, da so sposobne živeti, nazaj v vodo. Licencovani športnik ne sme loviti brez zanesljivega spremljevalca, ki mu ga določi c. kr. upravništvo gozdov in domen; on nosi ribe. Spremljevalcu plačuje športnik v kraju navadilo dnino, ki jo označi upravništvo. Ujete ribe je treba oddati takoj po končanem lovu žive in polnoštevilno upravništvu. V zasebnih shrambah , („poltarjih“) shraniti rib se ne sme. Če hoče športnik kupiti rib, ki jih je ulovil, se, to sme vršiti le pri oddaji v erarske „poltarjc“ po predpisani kontroli za tehtanje,.,in za ceno, določeno za prodajalce na drobno.
Tako so'razdeljeni užitki: športniku zabava, erarju pa — korist!
— e.
□El	'	.	.....	.	■	□!□
rfi/	lz r,blske mreze-	ržR
»Kako prijemajo ribe-roparice svoj plen«. K tozadevnemu članku v 1. številki „Lovca“ sledeče: iz svoje dolgoletne prakse navajam le opazovanja, ki sem jih doživel preteklo leto. Meseca avgusta pr. 1. sta se držala v bližini Savske brvi na „Gmajni" v blizu Radovljice dva lepa sulca. Enega Sem sodil da meri do lm, a drugega okrog 75 cm. In ravno prvega velikana sem imel priliko opazovati tri popoldneve, kako spreten je v svojem poslu. Za kline se ta gospod ni zmenil, pač pa šo mu dišali lipani. Prvi dan se je razkazoval le, kako zna plavati in kak strah imajo pred njim razne ribe in ribice. Drugi dan, bilo je okrog 5, ure popoldne, je bil zopet na svojem starem mestu in tedaj sem opazil, da je lačen. Mirno se je bližal bregu,' pred seboj goneč nekaj prav*lepih lipanov.' Ko vidi, da je prišel‘v godni položaj, zažene se za najlepšim lipanom. Bila sta hipoma skupaj. Toda lipan, v smrtnem strahu in svest si svoje moči, se požene na Suho. in obtiči med Skalami. In kako je izgledal revež, ko sem'ga dobil v roke. Sulec ga je zgrabil kake štiri prste nad repom. Tu ni bilo več luskin, a-mešo je viselo od njega v kosih, skala pa, kjer je lipan ležal, je .bila vsa okrvavljena. Tretji dan se je zopet pokazal na onem prostoru, a šele okrog 6. ure,' kajti bilo je čez dan jako vroče. Pričel se je zopet stari pleš. Kline je sulec popolnoma ignoriral, a poželjivo se je oziral po lipanih. Na piko. je vzel zopet najlepšega. Bliskoma se zažene za njim in res ga pograbi tik za škrgami, in tako’ ga držeč v gobcn odjadra počasi v svoje globočine. Drugi slučaj: koncem oktobra sem stikal v družbi svojega dvanajstletnega sina ob. Savi ža divjimi racami. Na neki sipini vzre mpj: sin, dober, korak od vode, 20 cm veliko ščuko. Misleč, da je mrtva, jo pobere bolj malomarno. Toda ščuka je bila živa in se mu izmuzne iz roke, a pade k sreči prav predme, in jaz jo pograbim. Da izveva, kak vzrok jo je vrgel na suho, jo pričneva.ogledovati. A glej čuda! Ščuka je imela v gobcu kar. dve ribici, eno globoČje, že mrtvo, a drugo še živo, ki ji je gledala pol še iz gobca. Obe ribici sta pa tičali ščuki V gobcu z gla vo naprej. Najbrže se je ščuka preveč,zagnala za svojim plenom in vsled preplitve vode je obtičala na suhem. Z ozirom na te slučaje, kakor tudi na večletno opazovanje, sem prišel do prepričanja, da ribe-roparice grabijo svoj plen, ako je ta plen večja riba, v s redi telesa, le manjše ribice, ker so bolj „naivne“, tedaj manj boječe, pograbijo z a g 1 a v o.	/ . •	*	-ga. •
Postrvi v porečju Soče so druge, vrste, kakor naše „domače“ (trutta fario), namreč južno-evropske, so bolj zobate, (zato latinsko ime; salmo dentex) nimajo rdečih pik, ampak samo črne, zrastejo pa hitro in tudi velike so; ujeli so že 18 kg težko postrv. V nekaterih dotokih so naše domače vrste; v Cirknišici, Bači, Tribuši, Lepeni v Banšici so posebne pasme, ker imaj'o poleg rdečih tudi modre pike. Kakor so kraji ob zgornji Soči slikoviti in velezanimivi, tako je reka'sama briljantna športna voda; pretaka se čez plitvice iz tolmuna v tolmun, nudi nad in pod šumečimi derečinami imenitna stališča za postrvi, velike in manjše, t. j. do kakih 30, 40 dkg. Tudi v Idrijci par ali več kg težka postrv ni posebna redkost; v drest je prišla tudi 10 kg težka postrv do erarskega jezu v Idriji. Ista vrsta je v Vipavi. O Bači sem čul pred kratkim, da je bogata, manjših postrvi. —e. .
K notici: »Neverjetno, a resnično« v 4. št. »Lovca«. V Tacnu šo prale ženske kraj Save na produ. Kar se zaleti med nje precejšen sulec. Strah in kriki Med njimi je bila pa tudi „ribiška“, ki je mahoma počenila na ribo, jo ogrnila s svojim krilom in .po kratkem boju brez ozira na „publikum" odnesla v Čižmanov, f. j. domač „poltar“. Čižmanovi so bili „od nekdaj“, trdijo da čez 200 let, ribiči in kar spada tudi k tej obrti, delali in popravljali so savske jezove in plavili po Savi les in barigle, če je bilo treba tudi do Belega grada.
„Ribiška“ perica je bila Save in sulcev vajena in je vedela, da take ribe, ki se giblje in premetava, nj „vhvatiti“ z rokami, ampak drugače.
Sulec, posebno manjši, 2—3 kg ali malo večji se katerikrat dvigne in obišče kotle in kotlice ter enaka nabrežna stališča lipanov, postrvi i. dr. rib. Če ga riba ob času začuti, beži kar more, če le mogoče v plitvino, torej proti bregu, guleč pa za njo, kar se da. Primeri se mu pri taki gonji, da se ne more ustaviti kraj brega in ga brzina vrže iz vode na suho, da se zaleti v tako plitvo vodo, iz katere se le s težavo izvali nazaj do tolike globočine, da more plavati. Videl sem ga ob ustju Kokre 'zaleteti se v rahli, nasuti, drobni, gramoz, ki ga je bila pustila povodenj, s tako silo, da je čez glavo tičal v nasipu in se spočetka kar ganil ni. Toda prej ko sem pritekel do njega, se je rešil, lipanček se je pa še premetaval na suhem. Enakih slučajev sem ob Savi več doživel, omenjeni so tudi v ribiški literaturi. Sulec je tedaj v pravem pomenu „lovec“. Zagrabi ribo, če ni prav majhna čez sredo; da jo more požreti, jo izpusti in prime z urnim sunkom za glavo; v takih trenotkih mu pa riba tudi uide. Lipan ali postrv bežita naravnost v.plitvo vodo, in tako se pripeti, da ga brzina včasih vrže na suho po par metrov daleč. Pegunica ali belica (alburnus) pa skače, -se poganja v kratkih lokih iz vode pred sulcem. Ščuka se ne vede tako vitežko pri ropu kot sulec, temveč čaka mirno liki polenu, ali se polagoma, tihotapsko bliža in „sune“, na rop, obrne ribo. v gobcu, ne da bi jo izpustila. Ugrabljena riba ji le uide, če.se ji s silo iztrga iz zob, ki so pri ščuki tudi na jeziku, prav ostri in proti goltancu nagnjeni. Riba, ki je ščuki ušla, je zelo obrezana, spodaj lahko do črev pretrgana, da mora poginiti. Sulec je kot ropar bolj gospodarski kakor ščuka, ker ne prime, kar bi ne mogel pogoltniti. Ščuka pa zagrabi ribo, naj bo tudi le malo manjša od nje, da je ne more pogoltniti cele in da ne spravi več v sebe, kakor glavo in vrat. Napol pogoltnjeno ribo nosi 8 do 12 ur ali malo več v sebi, prebavi to polovico samo površno in jo vrže iz sebe. Tak izmeček nazivajo ribiči „ižplivek“. Dokler nisem iztrebil iz vodovja na Studencu ščuk do zadnje, ni bilo konca takih „izplivkov“.
Prof. Iv. Franke.
XI. skupščina avstrijskih ribičev se je vršila vsled poziva c. kr. avstrijske ribarske družbe dne 9. in 10. t. m. na Dunaju. Razpravljalo se je več akutnih vprašanj ribarstva. Kdor se zanima zato, lehko povpraša pri uredništvu.
S. Priloga „Lovcu“.
Lovska razstava na Dunaju.
(Izvirno poročilo ,Lovcu'1 z Dunaja.) :
Lovska razstava! Kateremu lovcu im	prijatelju narave ne
bije srce glasneje in ne utriplje žila hitreje, kadar čuje o lej razstavi, o kateri prinašajo dunajski listi že leto in dan daljša in krajša poročila in o čemur se je tudi že v „Lovcu“ razpravljalo! In zakaj tudi-ne? Saj bode imel tu priliko videli zistematično razstavljeno vse to, kar je neštetokrat doživel sam, zasledujoč. s svojim zvestim štirinogatirn prijateljem divjačino v temnem gozdu in na pisanem polju ter se seznaniti v istinitosti z raznimi stvarmi, v katerih je do sedaj le samo bral. Ni pa dvomiti, da se bodo gotovo tudi našli lovci, katerim prireditev te razstave ne bo popolnoma všeč, strastni lovci, ki jo bodo smatrali za nekako profanacijo svetega jim lova, kakor smatra Turek za onečaščenje svojih žena, čeSih vidi „gjaur“ brez pajčolana. Mi nismo tega naziranja. Ravno lovska razstava se nam zdi umestna, da zanese v širše mase našega ljudstva, ki o gospodarski važnosti lova nima pravega pojma ter zlasti v gotove, lovu in njegovim pripadnikom ne ravno posebno ne-klonjerie kroge drugačne, prijaznejše nazore. Mislimo, da bode iz- tnarsi-kakega nevernega Savla postal veren Pavel, ko bode zapustil to razstavo.
Za soboto, dne 7. maja, je bila napovedana slavnostna. otvoritev razstave. A prišlo je drugače. Vslecl smrti angleškega kralja Edvarda VII. so morale večje slavnosti izostati in otvorila se je razstava brez njih.
Ne more se reči, jdaj je razstava danes že popolnoma dpgotovljehà. Godi še ji pač táko,, kakor se godi vsaki večji razstavi, ki običajno ná dan otvoritve ni v vseh svojih posameznih delili v redu. Skrajno neugodno vreme, ki je vladalo na Dunaju vzlasti zadnje diti in se tudi še sed.aj ni izboljšalo, je oviralo, dela zelo. Saj je deževalo včasih tako hudo, da so se morala ustaviti vsa dela na prostem. In dasiraVno je poseglo, kakor hiiro je imel .Jupiter pluvius z vodstvom razstave usmiljenje 1er je ponehalo deževati,ÿgjÉ takoj na tisoče delavnih rok vmes, vendar ni bilo mogoče, že sedaj vsega dogotoviti. Mnogo poslopij je še obdanih z zgradbenim odrom, mnogo potov še ni posutih' s peskom, na marsikaketn kraju ni še cvetlic in zelénja, —a vendar se mora priznati, da. se je raznim lovskim strokovnjakom, umetnikom, obrtnikom in delavcem posrečilo pospešiti delo tako, da nam nudi razstava že danes celotni- vtisk. Kar pa še manjka, bode v par dneh tudi dovršeno.
. Razstava še imenuje upravičeno „mednarodna“, ker so razstavile ne samo Avstro-Ogerska, marveč tudi skoraj vseevropske države, izmed katerih naj bodo omenjene le krasne skupine Anglije, Francije, Nemčije, Italije, Norveške itd. Je pa tudi res velikanska, ne sanio po svoji, vsebini, marveč (tuli že po svojem krajevnem obsegu.
' Vsakemu obiskovalcu naše lepe avstrijske metropole je znan „Prater“ in „Rotunda“ imenovano velikansko poslopje, sezidano leta 1873, za časa in v svrho svetovne razstave. V tej rotundi, vzlasti pa v njenem okolišu na južni in zapadni strani, na prostem in v posebnih poslopjih ter paviljonih, je nastanjena tudi „mednarodna lovska razstava“, ki obsega okolu 40 hektarov sveta. Ni bila ravno lehkó zgraditi vseh teh gradičev, paviljonov in drugih poslopij, ker je stavil erar kot lastnik
tega prostora, odnosno celega tega terena, pogoj, da se ne sme posekati niti enega drevesa. In prav je bilo tako! Ravno ta pogoj je omogočil, da se vrši razstava tam, kamor spada, v okolišu primernem slogu, v naravi, med zelenjem, v gozdu, pod drevesi. Na ta način je nastal tako prijeten vtisk razstave, da obiskovalec niti ne misli, da se giblje v mestu, marveč se mu zdi, da je res v lovišču.-
Ogromni materijal razstave se je moral zaradi preglednosti razdeliti na 4 dele, ki naj bodejo v kratkem opisani. Prvi del, obsezajoč zadeve resno lovskega značaja, t. j. lovski pouk, lovsko Statistiko, lovsko entnografijo, lopo s lovskimi trofejami, paviljone z umetninami, je nastanjen na obeh straneh tako zvanega „cesarskega drevoreda“, ki vodi od „glavnega drevoreda“ do južnega portala rotunde. Drugi del obsega historični in eksotični loy, lovski šport sploh, promet tujcev in razstave tujih dežela; pripadajo mu vsa poslopja ob zapadni strani rotunde, ob tako zvani „slavnostni cesti“. Tu se nahaja pred vsem palača avstrijskih dežela, v kateri je tudi naša Kranjska odlično zastopana. Tretji del razstave je nastanjen na severni strani rotunde, na prostoru šeste sekcije dunajske kmetijske družbe; tu se bodo vršile posebne časovne razstave konj, psov, kuncev, trofej, itd. Četrti del razstave je posvečen okrepčilom in zabavi; tvorijo ga „avenija okrepčil“ in park „Luna“ na južni in zapadni strani druzega dela. Tu imamo razne gostilne, kavarne in za-bavališča, park z živo divjačino in celo zamorsko vas, kjer se bodo vršile razne predstave in kjer bodo kazali zamorci svoje običaje ter lov š svojimi primitivnimi sredstvi. Končno je pa omeniti tudi še poslopje rotunde same, v katerem so nastanjene posebne razstave avtomobilov, Strojev, vozov, raznih obrtniških izdelkov, ki so z lovom v zvezi itd.
Res ogromen materijal je tu nakopičen in treba bode večkrat razstavo obiskati, preden bo mogoče vse videti.
Čitatelje „Lovca“ bo gotovo v prvi vrsti zanimalo izvedeti kaj o naši kranjski razstavi.
Priznati moramo, da se naša Kr a n j s k a vzlic malim sredstvom, ki so bila na razpolago, predstavlja zelo častno in lahko smo ž njo popolnoma zadovoljni. Nahaja se v precej prostorni dvorani že zgoraj omenjene, tako zvane „palače avstrijskih dežela“, katero poslopje je zgradil dunajski arhitekt Decsy. Pred glavnim vhodom na slavnostni cesti stojita dva velikanska kipa: Leopold Babenberški in Maksimilijan I, oba v svojih tedanjih lovskih kostumih na konjih. V tem poslopju' ima vsaka avstrijska dežela svojo posebno, večjo ali manjšo dvorano, kakor to zahteva obseg razstavljenih predmetov. Zastopane so vse kronovine; obžalovati je le, da se naša sosedna Koroška ni udeležila razstave. Palača leži v bližini malega umetnega ribnika, na slavnostni cesti in vzbuja že od daleč pozornost.
Naša domača razstava se nahaja tik ob dvorani šlezijske razstave. Prišedši od glavnega vhoda opazimo na levi strani prvo skupino,: „Zverinjad“. Tu vidimo naše domače zveri: medveda, volka, divjo mačko, lisico, jazbeca itd.
Medved je v primeru z velikani, ki so jih razstavili slovaški lovci iz Galicije in ki merijo nad 21/2 metra, pač nekoliko majhen, in videti je precej krotak, bolj kakor pa njegovi bratje iz Karpatov. Tik ob tej skupini se nahaja razstava „Slovenskega lovskega društva“, ki zavzema celo steno nasproti izhodu ! za silo. Razstavljen je cel gozd srnjakovih rogovij in gamsovih rogljev. Kaj lepo.se podasta dve srnjakovi glavi, prva last g. Koširja iz Kamnika (izvenredna redkost), druga pa last g. dvor. nega založnika Gabrijela Jelovška z Vrhnike. V sredi se blesti napis: „Slo vensko lovsko društvo“. Pozornost vzbujajo slike istrskih brakov iz pesarne „Podgora“, last društvenega predsednika dr. Ivana Lovrenčiča. Pred to skupino na tleh vidimo lepo narejen model mrlišča (Luderhutte)
kneza Windischgratza iz Planine, ki je bo gotovo vsakdo, ki je le enkrat posetil naš Skocijan in njega' naravne čudeže, na prvi mah izpoznal. V kotu tik razstave „Slovenskega lovskega društva“ vidimo plastično modelovano gorenjsko lovsko kočo s prospektom očaka Triglava v ozadju. Ta model je tako fino in skrbno izdelan, da se vidi celo rododendron, ki raste v okolišu koče; tudi triglavsko gorovje je na prospektu dobro narisano. Pred to lovsko kočo stoji na mali mizici plastični model celega posestva barona Borna pri Sv. Ani na Ljubelju; vidijo se vse ondi obstoječe naprave lovskega in gozdnega, značaja, razna poslopja, krmljenje divjačine itd. V desnem delu dvorane v tretjem kotu je nastanjena naša ljubljanska špecijaliteta — barje, z dvema stavbama na koleh in s panoramo krimskega gorovja v ozadju. Sicer je pa treba imeti nekoliko fantazije, da se ižpozna Krim in baš zaraditega je neki častnik, razkazujoč svoji spremljevalki ta model, rekel nemško: „A, to je pa Dobrač, ali vsaj izgleda tako“. Vendar je pa model zelo dobro izdelan. Vidi se, kako so stebri zabiti v vodo, kako je koča nanje postavljena, in tudi na čolne in drugo orodje, ki so ga nekdanji barjani rabili, se ni pozabilo. Manjka le še naše slavne megle;' če pa dolgo gledaš na ta model, dobiš vtisk, da se bo zdaj in zdaj. dvignila iz vode. . . . Poleg te skupine vise na steni rogovi jelenov, ki jih je razstavil ribniški graščak gosp. Ant. Rudež. Jeleni so bili ustreljeni v Veliki gori (gorovje na južno-zapadni strani Ribnice), pred letom 1848, ko so .se tod še podile cele čede jelenov in košut. Ta skupina te spominja nekdanjih dni, in marsikateremu kranjskemu lovcu, ki bo prišel na razstavo, se bo iz prsi izvil vzdih: Tempi passati 1 Tu je videti tudi stare kmečke krpi j e (stare baje nad sto let) in pa smuči (ski) kakršne upotrebljajo pozimi, kadar je velik sneg, Bločanje. V četrtem in zadnjem kotu poleg izhoda za silo, je nastanjena lepa skupina močvirne divjine. Tu vidiš razne vrste rac, kozice, škurha, pukleža itd. Poleg te skupine, tik pri vhodu kjer smo prišli v dvorano, vidimo drugo kranjsko špecijaliteto — kranjske polhe, kako- se pode po bukovem drevesu. Poleg te skupine je razstavljena moderna damska krznena oprema iz polhovih kožic, dejo našega domačina gosp. Antona Krejčija iz Ljubljane. Elegantne dunajske dame so kaj poželjivo ogledovale to res apartno krznerio 'opremo. Omeniti moramo še- mizo, ki stoji v dvorani. Miza in stoli so okusno delo znanega mojstra gosp. Žumra iz Gorij pri Bledu. Na njej so razgrnjene fotografije psov. Tudi več številk „Lovca“ leži na mizi in vsak obiskovalec ga z, zanimanjem vzame v roke, čeprav ga ne razume. Slovenci se vendarle postavimo! Na stenah visi nekaj modernih p u š e k, krasno delo znanega puškarja g. Frana Sevčika. Tudi „Združeni čevljarji“ iz Ljubljane so razstavili nekaj lovske obutali. Prav čedno delo 1 Posebno skupino tvorijo gamsi; to skupino je razstavil knez Windischgraetz, predsednik kranjskega razstavnega komiteja. Knez je, kakor čujemo, ves čas kazal mnogo zanimanja in dobre volje za razstavo.
To je v velikih potezah narisan pohod krog in krog v dvorani kranjske dežele. Nismo sicer razstavili bogve’ koliko predmetov in ni dvomiti, da so drpge dežele razstavile več. Vendar smo na našo kranjsko razstavo, lahko ponosni in ž njo zadovoljni, ker razstava se ne odlikuje po bogastvu, pač pa po okusnosti in napravlja na vsakega o d ličen vtisk.
Večje slavnosti pri otvoritvi lovske razstave so morale kakor že omenjeno vsled smrti angleškega kralja Edvarda VII. izostati in tudi obisk občinstva v soboto prvi dan tŽj. 7. t. m. popoldne ni bil posebno velik. To pa vzlasti radi tega, ker občinstvo: ni še vedelo, da je vstop že dovoljen. Drugi dan, v nedeljo pa je obiskalo razstavo 26.000 ljudi, vzlic skrajno slabemu vremenu; lilo je, vzlasti popoldne, kakor iz škafa.
Peš, s cestno železnico, z omnibusi, z izvoščki in posebno z avtomobili so dohajale cele trume obiskovalcev, med katerimi je bilo opažati dunajsko špecijaliteto, razne belo oblečene birmovanke, ki so razstavi dale poseben kolorit. Vsi lokali v aveniji za okrepčila so bili nabito polni. Pri ogledovanju nekaterih poslopij, n. pr. pri cesarskem lovskem gradiču Murzsteg, je bil tak naval občinstva, da s.o morali ljudje, ki so hoteli priti notri, po cele ure čakati. Tudi v palači avstrijskih dežela in v razstavi naše Kranjske- je vladala velika gnječa in kdor si bo hotel, ogledati razstavljene predmete na. zložen način, si bo moral izbrati delavnik, ne pa nedeljo.. Vidi se, da bo imela lovska razstava.veliko privlačno silo za Dunajčane, domačine in tujce, in ni dvomiti, da se bo tu vsak dan shajalo najelegantnejše občinstvo in šetalo po senčnatih promenadah. Da je nastavljeno nebroj čuvajev, ki so lovsko opremljeni, je samo ob sebi umevno. Razume se, da ima razstava svoj lastni poštni urad, čigar uradnice, kar posebno'omenjam, nosijo slogu razstave primerne zelene bluze s srebrnimi našivi.
Slovenski lovci, hajd na železnico in na Dunaj na razstavo! Nikomur ne bode žal!
LJUBLJANA, 8. maja 1910.	Dr. -r.
Posebne prireditve za časa razstave. Ves čas razstave, torej najmanj do oktobra, 'se bodo vršile po,se.bne prireditve, tako da obiskovalcem ne bo nudila le razstava izrednega užitka, marveč poleg razstave tudi te posebne prireditve. Citatelje „Lovca“ opozarjamo na te-le prireditve: od 14. do 18. maja razstava konj, prva skupina (za vožnjo, tek in sedlo; ekvipaže); od 21. do 24. maja druga skupina (tovornih in ponijev); od 28. maja do 4. junija tretja skupina (konji, za ježo-in konji' za lov); od 1. junija do 2L junija razstava rogovij; od §. do
8.	junija: skakanje za stavo konj za lov in ježo; od 11. do 13. junija razstava lovskih psov in terijerjev; od 18. do 21. junija razstava domačih psov; od 25. do 27. junija, razstava perutnine in kuncev. Dne 12. junija velika skupščina avstrijskih lovcev. Od 14. do 17. junija mednarodni ki n o logični kongres.
ig Na prireditve, ki so določene za poznejšo dobo, opozorimo čitatelje pravočasno. .	■ ,	'
Cene voznih listkov iz Ljubljane na Dunaj in nazaj: a) po j u žni ž elezn i ci: I. razred poštnega vlaka K 5740, II. razred K 43'—, III. razred K 28;20; I. razred brzovlaka K 78'30, II. razred K 58'80, III. razred K 38'40. — b) p o d r ža vn i ž el ezn i c i: I. razred poštnega vlaka K 81'3©, II. razred K 49'40, III. razred K 31'20; I. razred brzovlaka K 11070, II. razred K 67'40, III. razred K 42'60.
Vozni listki veljajo 14 dni in je imetelj Upravičen enkrat brezplačno iti v razstavo.
Vprašanja in odgovori
(Za odgovore uredništvo ne prevzame jamstva.).
Vprašanje: Ali je res, da naša navadna postovka, (nemški Rotelfalke, ali tudi Windwachtel, latinski falco cerchneis)'tudi jerebičja gnezda zalezuje, ter njih zalego uničuje? To trdi namreč neki lovec v Novem mestu, ki živeč, v prepričanju svoje trditve, baje vsako postovko ustreli, ako mu na muho pride. (R.D.v N.)
Odgovor: Poudarjati moramo, da naša navadna postolka ni nemški: Rotel-falk, temveč Turmfaik, latinski: Cerchneis tinnuncula (L.), Riitelfalke, slovenski: južna postolka, latinski: Cerchneis Naumanni (Fleisch.),; je posebna vrsta zase, ter navadni postolki tako podobna, da ju neveščak težko, razločuje, posebno v zraku. Južna postolka je pri nas redkejša, kakor navadna; škodljiva pa ni ne ena, rie druga. Če dotični lovec trdi, da uničuje postolka jerebičja gnezda, je ta splošna trditev neresnična. Morda je zamenjal postolko s kakšnim drugim podobnim ptičem,' približno enake velikosti; ako je pa res postolka pokončala jerebičje gnezdo, je pač to le redek izvenreden slučaj, ki se pa ne sme vzeti splošno. Svarimo pa Vašega poročevalca, streljati in preganjati brezobzirno te ptice, ker jih brani deželni zakon z dne 17. junija 1870 in jih je od 1. februarja pa do 31. avgusta prepovedano loviti in streljati ter kaznuje politična oblast take prestopke z globo od 2 do 20 K.
Vprašanje: V „Weidmannsheil“ sem nekoč či.tal, da se dobi zastrupljeno žito, ki se kot vada potrosi po posejanih njivah v pokončevanje vran itd. Če Vam je znana tvrdka, katera bi prodajala tako žito (koruzo itd:) prosim za naslov.
Odgovor: Tvrdke, ki bi prodajala tako žito ne poznamo. Morda ve kdo izmed cenjenih čitateljev o tem kaj več. Naj se oglasi!
Vprašanje: Ker imamo v lovišču dosti gamsov, bi jim radi dali soli, da bi se rajši prijeli kraja; zato vas prosim, ba bi mi odgovorili: kakšna sol se po-
Odgovor: Vaša namera je hvalevredna in. bi priporočali, to storiti tudi drugim lovcem. Solnice (Salzlecken) napravite lahko sami. Vzemite ilovice, ki je brez peska in kamenja. To ilovico zmešajte z navadno soljo, kakršna se rabi za kuho, in sicer je ilovici primešati take soli 20°/p; dobra je pa tudi kamena sol, katere je pa vzeti 30?/0! To zmes poškropite z janeževim oljem in jo vtepite v leseno korito, — še boljša sb seveda cementna korita, ff ki jjaj bo globoko 20 do 30 cm. Korito je Iehko četverooglato, ali pravokotno^ in naj bo široko do 80 cm.
Solnice je napraviti na jasah ali na robu gozdov, sploh na takem kraju, kjer divjačina vidi naokrog. Če je mogoče, je izbrati tak kraj, da je voda ali kaka luža blizu. Korito se zakoplje v zemljo, tako, da je površina v ravni črti s Hami, ali da rob korita moli malce ven. Ob veliki vročini je dobro solnice škropiti. Da izveste, katera divjačina jih obiskuje, bi Vam svetovali, tla okrog solnic zrahljati, da se poznajo, sledovi. Solnice te: mere so pripravne za gamse in za šrnb.:
Ni nam treba poudarjati, da sb’:splnice priljubljene ne. le divjačini, marveč tudi tatinskim lovcem. Veselilo, nas bo, če nam-o uspehih poročate, Dobe; se pa tudi že izgotovljene solnice. Če želite, Vam povemo mekatere tvrdke.
Lovcem, ki imajo psice-fermačke čistokrvne, nemške, kratkodlake -pasme, sporočamo, da je v Ljubljani na razpolago lep plemenjak, izvrstnih lovskih lastnosti, z imenitnim rodovnikom. Naslov pove društvo.
Kupujem mlade lisice in jazbece, žive. • Ivan Krže; lovec na Gori pri Sodražici.
Dr. I. P.
(L. A. v V.)
klada gamsom in kje jo je dobiti ?
(A. Z, v Z.)
MALA OZNANILA.
Naprodaj je lep brak, 3 leta star, rjave barve, 54 cm visok, dober gonjač, ne goni daleč. — Več se izve pri gosp. Ivanu K and ar e tu, Dane, pošta Staritrg pri Rakeku.
Fermača, rjave barve, zelo lepega im na prodaj za 150 K S. Golob, Bukovo p. Huda Južina.
Proda se izvrsten fotografični aparat „Union B“ z dvojnim anastig-matom zelo priročen za lovce in turiste. Ta aparat je bil kupljen pri tvrdki Stockig Bodenbach za 420 K. Več se izve pri upravništvu lista.
Lov divjih petelinov v Lipanci se dd v najem. Natančnejša pojasnila daje: Josip Vrhunc, Hotel „Jekler“, Bled.
Zamenjam ali prodam tri leta starega istrskega braka, resaste dlake, ker mi uhaja k staremu gospodarju v bližnjo vas. Pes izvrstno išče in ne goni prehudo. Cena po dogovoru. France Lah, trgovec v Ložu.
Prodam več raznovrstnih nagačenih ptic in sesalcev, jako lepi preparati, 'zelo ceno!, — Kupim ruševca, ali ako mi kdo pošlje dva, nagačim prvega, za plačilo pa si pridržim drugega. — Viktor Herfort, preparator v Ljubljani, Pred Vojašnico j.
Proda se: brak, istrijanske pasme, bel z rjavimi lisami, gladek. Pes je star 1 leto, ni še nič učen, goni in išče pa že sedaj prav dobro, — Cena 50 R. Pesica-jazbečarka, tigrasta, kratke dlake, pravilnih sprednjih nog, lepe postave, srednje močna. Sedaj je breja s čistokrvnim jazbečarjem enake vrste. Pesica je izvenredno huda na jazbeca ali lisico, zelo strastna za v jamo, tudi goni prav dobro in prinaša (aportira). Cena 60 K. Pesarna: Podgora, p. Sodražica
Lovski koledar za maj in junij.
V prepovedanem času so:
Na Goriškem :
Divji kozel, divja koza, divji kozliček in divja kozica; srnjak, srna, srnjaček in srnica; zajec; divji petelin od 1. junija dalje, divja kokoš, ruševec od 1. junija dalje, ruševka; gozdna jerebica, fazan, skalna in snežna jerebica, poljska jerebica; prepelica; kljunači, golobje in močvirne ptice: vse od 1. jnnija naprej; divje race.'
V Istri:
Divji kozel, divja koza, divji kozliček in divja kozica; srnjak do 1. junija, srna, srnjaček in srnica; zajec; divji petelin od 1. junija dalje, divja kokoš, ruševec od 1. junija naprej, ruševka; gozdna jerebica, fazan, skalna in snežna jerebica; poljska jerebica; prepelica; kljunači, golobje in močvirne ptice; divje race.
Na Koroškem :
Jelen do 23. junija, košuta, jelenček in košutica; divji kozel, divja ko2a, divji kozliček in divja kozica; srnjak do 15. junija, srna, srnjaček in srnica; zajec, divja kokoš in ruševka; gozdna, snežna in skalna jerebica ter močvirni kljunači; divje gosi, divje race in tukalice; fazan, poljska jerebica in prepelica.
Na K ranjskem :
Jelen, košuta, jelenček in košutica; divji kozel, divja koza, divji kozliček in divja kozica; srnjak do 31. maja, srna, srnjaček in srnica; poljski in planinski zajec; divji petelin od 1. junija dalje, divja kokoš, ruševec od 15. junija dalje in ruševka; fazan; gozdna, snežna in skalna jerebica; poljska jerebica in prepelica; kljunač; velika divja raca; divje race, gosi, močvirne in povodne ptice.
Na Štajerskem:
Jelen do 24. junija, košuta, jelenček in košutica; divji kozel, divja koza, divji kozliček in divja kozica; sinjak do 31. maja, srna, srnjaček in srnica; poljski in planinski zajec; divji petelin od 16. junija naprej, divja kokoš, ruševec od 16. junija dalje in ruševka; fazan; poljska, gozdna, snežna in skalna jerebicaf prepelica in močvirni kljunač; divje gosi, divje race in tukalice.
V Trstu:
Divji kozel, divja koza, divji kozliček in divja kozica; srnjak, srna, srnjaček in srnica; zajec; divji kunec; divji petelin 1. junija naprej, divja’kokoš, ruševec od M junija daljn in ruševka; gozdna, skalna in snežna jerebica ter fazan; prepelica; poljska jerebica, kljunač in divji golob od 1. maja naprej; divja raca; kozica, vivek (priba), kosec, divja gos, divji labod ter druge povodne in močvirne ptice.
Ribiški koledar za maj in junij.
V prepovedanem času so:
Na G or i š k e m :
Krapi od 16, maja dalje; linji (rilske) od junija naprej; račje Samice.
Na Koroškem:
Krapi in linji(rilske) od 1. junija naprej; mrene; podlestve (podusti) do 31, maja; jelševec in koščak do 31. maja.
Na Kranjskem:
Krapi od 16. maja dalje; mrene do 15. jnnija; račje samice.
Na Štajerskem:
Krapi, linji (ruske) od 1. junija dalje; kečige' (keče); mrene, rečni raki do 31. maja.
Opomba. Za Istro in Trst ni nikacih ribiškopravnih določeb.
S mesnice.
Priredil Jos. Krošel. .
Iz šole.
Katehet: „Kaj naredi vsak človek, predno gre spat?“ Učenci molče. „No, France' kaj tvoja mati narede, predno gredo spat?“
France: „Zobe denejo v lavor, vzamejo metlo, ležejo v posteljo in čakajo na ateta".
Velik gospod.
Pijanec, po cesti grede, sam osebi: „Glejte, glejte, kako je lepo, če je človek pijan! Najvišja gospoda še mi lepo umika, sicer se ji pa moram vselej jaz“.
Neprevidnosti
Nedeljski lovec, prišedši z lova, pravi ženi: „Ti ne veš, kako zelo sem se prestrašil v,gozdu! Ko sem se pripognil, se mi je puška sprožila“.
Žena: „Saj sem ti že večkrat rekla, da je puška nevarna reč; zakaj jo pa vzameš vedno seboj, ko greš na lov?“
Odkritosrčen odgovor.
Učitelj: „Čemu nam rabi perje rac, gosi in druge perutnine?“ — Vse molči. |§y„No, saj sem že. zadnjič govoril o tem; kaj pa imate doma v posteljah ?“ —■ J o ž ek: „Stenice“.
Testament.
Lovec (pomeri): „Zajček, sedaj pa le naredi svoj testament!“ (Sproži in zgreši.)
Gozdar: „Glejte, — že teče k notarju!“
Raztresen.
„Gospod doktor, rad bi Vas vprašal za svet, glede svoje otekle noge“. — Zdravnik, ki je zamišljen v pisanje: „Že prav, ali ste jo prinesli seboj
gra-« Najstarejša češka trgovina s kožami
F. VLK v PLZNU (Češko)
priporoča najfinejše potovalne in lovske kožuhe, hlače iz ovčine, in iz usnja divjih mačk, ter odeje za vozove in sani.
Prevzema usa krznarska dela!	Kupuje vse vrste kožuhovini]
Strujama Vse v Ejg& izberi I po najnizjih cenah! Bamariifl
Izdajatelj: ¿Slovansko lovsko društvo“!^ ' Odgovorni urednik: Anton Martinc-Tisk J. Blasnika nasl. v. Ljubljani.
%
ALBIN SCHWEITZER
preparator in dermoplastik
y LJUBLJANI, Kapitelska ulica štev» 5
se priporoča gg. lovcem
za prepariranje vsakovrstnih živali.
PRIPOROČILA:
Delo ceno in brez konkurence naravno!
Z Vašim delom šem žadovdljefl, 'je praV čedno.
Dr. Iv. Lovrenčič.
Gospodu AlbinuSchweitzer-ju v Ljubljani.
S petelinom, ki ste mi ga nagačili, sem zelo zadovoljen. / Ljubljana, 17. marca 1909. Stanko Rudež.
Ludovih Borovnik, puškar
i Boraljah (MacM
55’
a
§■
N
MsnlichBP-Schonauep-PBpetiPke. lrowlnp!šfoist
kakor pištole zistem „STEYR“, zrna 6.35 in zrna 7.65 z originalnimi cenami. -|§ Priporoča se tudi za izdelovanje novih kopit in novih cevi. Popravlja vsakovrstne stare puške po najnižjih cenah
josiP ROjmn ‘-3uBLinrifl
Krojačnka za gospode.
Elegantne obleke.	Najnovejši kroj.
Priporoča vsakovrstnih športnih, lovskih oblek in lovskih uniform.
V zalogi najfinejše, angleško, trpežno blago. Elegantne promOriaiine obleke in uniforme vseh vrst. Točna, solidna in hitra postrežba.
zmerne. Postrežba točna.
¡Si
JULIJA «top
LJUBLJANA, Prešernova
poleg Mestne hranilnice.
Največja zaloga moških, ženskih in otroških črevljev iz najboljših = tovaren, domačih in tujih. =
Lovcem priporoča pristne gojserske gorske črevlje.
P@zor g. Sovci!
2a nagačanje raznovrstnih živali se priporoča
IVAN ROBIDA v Ljubljani, Tržaška cesta št. 22.
Fina strokovnjaška ivvedba. Najnižje ceñe. Na željo odnošam in donašam tudi sam domov; zadostuje naročilo ž dopisnico.
■in Poitlcn šo,ski vodja v Šmiklavžu IJ1 i ulllwl pri Slovenjem gradcn——
py nagača jako dobro in poceni živali. Mnogolpismenih priznanj na razpolago. Priznalno pismo: „Vaše delo je izvrstno * me jako veseli, da ste se tako mojstrsko izurili v nagačanju; čestitam!
Janko Koprivnik^ c. kr. profesor v Mariboru.
'r. Sraiili, as
Ljubljani =
Židomka ulica št. 8.
IV Velika zaloga pušk in samokresov najnovejšega sistema,
PT" lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulsklh in čeških ,strogo preizkušenih pušk z najboljšim strelnim učinkom. Posebno se priporočajo moje obširno znane lahke trocevke s Kruppbvifni cevmi in puške brez petelinov za brezdimni smodnik. Ilnnn! Avtomatične Brovning-puške, kalib. 16 in 12, z neprekosljivim strelnim učinkom. “**“■ Avtomatične Brovning- in Steier-pištole. Velika zaloga vseh lovskih potreb' ščin po najnižjih cenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahtevo zastonj In poštnine prosto.
ffi
IV. BONAČ
Knjigoveznica, kartonaža, trgovina papirja,
...pisarniških potrebščin itd, "■	.—
Ljubljana, Selenburgova ulica 5.
%
Uzorci in ceniki papirja na razpolago.