Posamezna številka 50 vin. Izhaja (po po+i^bi 62 m vsak četrtek tudi večkrat) z prihodnjega o Dopisi naj se frankiri, Siljajo uredništvu lis Velikovec, Koro Rokopisi naj se samo k strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo. Glasilo koroških Slooenceo, Pavšalni franko v državi SHS. Velja za celo leto .... K 20'— » pol leta .... » 11'— » četrt » .... » 6'— » 1 mesec .... » 2'— za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej. Za oglasila se plačuje po 40 v. med besedilom po 80 v za 1 cm* vsakokrat, minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 60 v, za parte, zahvale In Izjave po 80 v za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 20 v za besedo; debelo tiskano 40 v Vsakokrat; minimum 4 K. Za izvestilo pri upravnlštvu 2 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško. Leto XXXIX. Prevalje, 24. junija 1920. Št. 30 Uradno obvestilo o regentovem prihodu. Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc je izdal ta-le oklic: Slovenski javnosti. Njegovo kr. Visočanstvo prestolonaslednik in regent Aleksander pride dne 26. junija v Ljubljano. Na osvobojena slovenska tla stopa po stoletjih robstvà vladar, ki ga je klical narod sam. Vem, da mi ni potrebno z besedami izražati globokih čuvstev in drhtenja naših src, ki bodo v zanosu utripala tiste dni, ko bo Njegovo kr. Visočanstvo prestolonaslednik, našega naroda sin, prebival sredi med nami. Slovenija bo storila vse, da najslovesnejše in najprisrčnejše pozdravi svojega junaškega in najvišjega sina. Dr. Brej c 1. r. Denar. -Z.- Jugoslavija je zdrava država; ima vse predpogoje za lep daljnji razvoj. Ima dosti zemlje, je skoraj tako velika kot velesila Italija, Jadransko morje jo veže s celim drugim svetom. Živeža ima dosti in žita ima razun za svoje prebivalce še za 10 drugih milijonov ljudi, tako da more skoraj dvakrat preživljati ubogo Nemško Avstrijo. Jugoslavija ima tudi vse predpogoje za lep razvoj industrije. In na jugoslovanski zemlji prebiva čvrst, zdrav, inteligenten narod. Kaj čuda, če pravijo razni državniki, da ima Jugoslavija najlepšo bodočnost. Da nam svet zaupa, nam pravijo borzna poročila in tako si bom dovolil, obiskati v duhu razne borze! Da bo nam pa napredek očividen, hočem vse to oqnoviti, kar sem pred mesecem v „Miru“ o denarju pisal. Borza v Curihu. 14.maja so plačevali: za 100 jugoslo-vanskih kron 3'60 švicarskih frankov, za 100 nemško - avstrijskih kron 2'90 švicarskih frankov. 14. junija so plačevali: za 100 jugoslovanskih bron 6-50 švicarskih frankov, za> 100 nemško - avstrijskih kron 3'90 švicarskih frankov. Nemška Avstrija: 14. maja 12. junija Za 1 dolar 205 140 „ 1 angleški funt . . 830 580 „ 100 francoskih frankov 1340 1200 „ 100 nemških mark . . 468 415 „ 100 lir 1100 875 Kakor vidimo iz teh suhoparnih številk, plačuje Nemška Avstrija za tuji denar skoraj še enkrat toliko nego mi Jugoslovani. Primera: Nemška Avstrija naroči iz Italije za 1 milijon lir riža; v nemško-avstrijskem denarju mora dati za ta riž po borznem poročilu ne manj kot 8 milijonov 750.000 kron. Jugoslavija bi dala za isti riž, kakor nam pove borzno poročilo, samo povprečno 4 milijone 850.000 kron. Nemška Avstrija kupi v Ameriki za 1 milijon dolarjev sladkorja; plačati mora za ta sladkor 140 milijonov ne mško - avstrijskih kron; Jugoslavija plača za isti sladkor samo 80—82 milijonov jugoslov. kron! Iz teh dveh primer vidimo, kako važno je za vsakega borzn poročilo, ker vzrok je riž, še bolj pa sladkor, drugič pa, da vlada v državi s s abim denarjem, kakor je na pr. Nemška Avstrija, večja draginja nego v državi z boljšim denarjem. Ni čuda, da pride vsak nemčur prav žalosten iz Celovca, ko vidi, kaka draginja je tam ! Tekom enega meseca se je naš denar poboljšal za 2'90 švicarskih frankov —nem-ško-avstrijski samo za 1 švicarski frank! Naj še omenim, da vrednost našega denarja od dne do dne raste in ni dvoma, da ho v najkrajšem času na 10 švicarskih frankov. To je pač razveseljivo znamene. * Dunajska borza. Deviza na Zagreb je stala 14. maja 152 do 164 avstrijskih kron. To se pravi: Avstrijski trgovec, ki je kupil 4. maja za 100 jugoslovanskih kron žita in sploh živeža v Jugoslaviji, je moral dati 152 —164 nemško-avstrijskih kron. 14. junija je stala deviza na Zagreb 170— 185 avstrijskih kron. Torej se je tekom enega meseca za približno 20 kron podražila! Ali ni to dobro znamenje? Za 400 jugoslovanskih kron so plačevali 14. maja 575—625 nemško-avstrijskih kron. — 14. junija 625—675! V teh številkah se vidi naša gospodarska premoč napram Nemški Avstriji — in je vsa druga hecarija samo „ lari fari"! Podlistek. Sveče* (Narodopisna črtica. Spisal L. Horvat.) Sveče so velika vas v središču našega lepega Roža na vznožju mačenskih hribov, ki tvorijo predgorje starodavne Kočne in častitljivega velikana, sinjega Stola. Kot idila, položena v dolino, se razteza vas izpod hriba proti Dravi, skrita v gostem gozdu žlahtnih sadnih dreves, iz katerih se dviga lepi stolp primeroma premajhne farne cerkve in obdana z rodovitnimi polji in bujnimi travniki. Čedne hiše so večinoma pritlične, ljudstvo pa pošteno, prijazno in veselo. Kot rojstni kraj našega narodnega voditelja Andreja Einspielerja so Sveče za nas historičnega pomena. Nekdaj pa ni bilo tako. Bila je to manjša vasica s cerkvijo, obdana z brezovim lesom. Zato se je pa imenoval ta kraj „v Brezju". Ko so vdrli Turki v deželo, prišli so tudi pred Brezje, a pred vasjo pa so se začeli vdirati konji v zemljo do trebuha, tako, da niso mogli dalje. S strahom so se obrnili Turki nazaj in so rekli: „Tukaj je »svet čas« !" Tako je dobilo Brezje ime „v Svečah". Pa res, od Turkov se najde v Svečah le malo spominov, med tem ko so v Rožni dolini grozno razsajali. V Št. Janžu so strgali kip Device Marije raz oltar in ga vrgli na ogenj. Ker ni hotel goreti, vdaril je Turčin s sabljo črez lice m pritekla je kri. Še danes moreš gledati Marijo očrnelo fn z rano v št. janškem oltarju. Kako so divjali v Podgorjah in v Št. Jakobu, nam pravi krasna povest „Miklova Zala". Na potu iz Bistrice od vžhodnje strani, od lužne strani pa iz „Male ravne", imaš črez vas haravnost diven razgled. Tam na „Mali ravni | streljajo fantje ob veliki noči in drugih svečanostih z možnarji. Sveški fantje so bili od nekdaj bistre in iznajdljive glavice. Za streljanje, ki je bilo njih največje veselje, iznašli in naredili so napravo, katera je glas strela obilno povečala. Tavžažov Marfn, sodar in velik šaljivec, je naredil iz dolgih, posebno za to vrezanih desk, veliko cev, ki je imela dober meter premera, takozvano „bumbo". Pri kovaču pa so dali napraviti možnar v podobi velike pištole, ki so ga pri ožjem zadnjem kraja vtaknili skozi luknjico v bnmbo. Vžgal se je možnar seveda od znnaj. Pok se je v bumbi mogočno razvil in donel črez Sveče kakor iz »kanone". Bumba je bila ponos Svečanov. Pa tudi peti so znali ti fantje! Ker je vsak rojen pevec, niso potrebovali nobenega pevovodje, vsak se je potrudil, da je po posluhu harmonijo okrasil s kakšno posebnostjo, da, tekmovali so v teh „kunštih“. Ko so zapeli zvečer sredi vasi, je bilo, kakor bi igral na najboljše orgije. Posebno veselo je bilo, ko so prišli kosci iz »Brežnja" (velike senožeti), kose na ramah in kvišku obrnjene, pušeljce za klobuki in peli skozi vas, da je vse »cingljavo". Biti so pa morali vedno vsi skupaj in niso trpeli, da li kateri stal ob strani. Tudi stepli so se včasih, a v par dneh je bil prepir poravnan in spet so bili vsi najboljši prijatelji. Kadar so se pa zbrali ob nedeljah po vešpru v gostilni in so začeli peti in jih je spremljal »Bdnarjev Folt" z orgijami (na meh), takrat so pa šibre v oknah kar šklafdrale. Zdaj si pa moreš misliti, kaj je šele bilo ob semnju! Tedaj so pa pele, godle in rajale kar cele Sveče. Tam pri „Covnarjn“ ste bili dve šivilji, Mojca in Johana, pošteni, postarani sestri, ki ste znali ogromno veìiko pesmi. Iz tega vira so zajemali fantje, ki so bili posebno navdušeni za petje, kakor na pr. Punkarjev Šiman, Tajčpavrov Joža, Jozlnov Prima, Kocijanov Vorenc itd. Tam v »Covnarjevi kamri" so imeli svoje pevske vaje. V Svečah se je v prejšnjih časih tndi pridno predlo in taki večeri so bili zelo zanimivi. Svečani so znali prav veliko „bersmov“ in pri fožanju sirka (koruze) in na preji bilo je včasih zelo veselo. Pred 50 leti se je živelo v Svečah še prav patrijarhaličnp. Čudno, da nemška kultura v Svečah ni našla plodovitih tal. Le malokdo je znal nemško. Purhermaster Žavnik je nemščino le za silo lomil. Odam pa je govoril malo boljše, ker se je naučil pri »trahonarjah". Ljudstvo je pridno obdelovalo polje, bilo pobožno in rado zahajalo v cerkev, po večerjih pa so molili rožni venec po vseh hišah. Tudi praznoverstvo je bilo še razširjeno in ni jih bilo malo, da so verovali na strahove, coprnce itd. Nekega večera je bilo nebo krvavo-rdeče. Ljudje so se zbirali v gručah, trepetali in prerokovali vojsko. Bil je pa to odsev goreče vasi okoli Vrbskega jezera. Žalibog se je tudi v to dobro ljudstvo zaril demon »alkohol" ter onesrečil in uničil mnogo družin. Koliko vrlih mož in fantov je moralo zaradi te kuge v prezgodnji grob ! Vojna pa je spremenila tndi sveško lice. Nekateri pijanci so pomrli, drugi pa, ki so imeli tudi »frakelj" za Boga, so se pa radi pomanjkanja denarja in alkohola poboljšali; menda Še Uklnov Peter. Namesto čestilcev žganja pa najdeš sedaj v Svečah trezne ljudi, celo mnogo abstinentov med mladino. Raditega se bo blagostanje v Svečah zopet začelo dvigati, posebno pa, ko pridejo Sveče srečno v svojo pravo domovino, v bogato in lepo Jugoslavijo. Deviza na Dunaj je stala v Zagrebu 14. junija samo 57—58 jugoslovanskih kron! To se pravi: Jugoslovanski trgovec, ki je kupil v Nemški Avstriji za 100 nemško-avstrijskih kron blaga, je dal samo 57—58 jugoovanskih kron! Na podlagi teh številk v devizah na Zagreb in na Dunaj hočem opozoriti naše kmete, da bodo oni svoje stroje, pluge itd. veliko ceneje kupovali nego nemško-avstrijski kmet. Primera: Nemško-avstrijski kmet je kupil 14. junija stroj za 10.000 kron, katero svoto je moral tudi natanko nteti trgovcu. Kaj bi plačal jugoslovanski kmet za isti stroj ? Nemški letak ali brošurica bi pisala 20.000 kron in zraven še kakih 30.000 kron carine! Borzno poročilo, ki je pač bolj zanesljivo, pravi samo 5700—5800 jugoslovanskih kron, ker je pač deviza na Dunajn stala samo 57—58 kron. S tem mislim je hecarija osmešena. Če vračunamo potem še carino za par sto kron za en stroj, pač pride Jugoslovanu stroj neje kot Nemško-Avstrijcu. Še nekaj bi celovški Nemci oporekli: Transport v Jugoslavijo je daljši nego v Nemško Avstrijo. Nemčur mu verjame, a inteligenten slovenski kmet mu pa odgovori: Če leži Grabštanj danes v Jugoslaviji, je pač ravno tako daleč v Celovec, kot prej v stari Avstriji, zaradi tega tak stroj ravno tako lahko pride v Grabštanj kot poprej. * « * Kaj plačamo mi za tuji denar in kaj Avstrij ci? Jugoslavija: Plačujemo torej po enem mesecu za tuji denar manj: 14. maja še: 14. Janija samo: manj: 1 dolar . . 126—133 80—82j f 50 K „ 1 angleški funt 640 360 „ 100 franc, frankov 1010 630—670 „ 100 nem. mark 286—290 245—252 „ 100 lir . . . 690—705 450—5201 Primerjajte številke pod 14. majem z onimi pod 14. junijem — in videli boste razliko ! o d >N € p. 50 280 360 40 1200 Politični pregled. Jugoslavia. Občinski volilni red za Slovenijo je bil uveljavljen in uradno razglašen. Tudi ženske imajo volilno pravico. Italija. Nittijevo ministrstvo je odstopilo, nov kabinet je sestavil Giolitti, ki je star prijatelj Nemčije. V jadranski politiki se bo držal baje londonskega dogovora. Italija more komaj Vs svojega prebivalstva preživljati s svojimi lastnimi zalogami. Za industrijo nima sirovin, ne lesa, ne premoga. Brezposelnost je velika. Dosedaj je dajala kruh po nizkih cenah. To jo je veljalo na leto 8 milijard. Zato so hoteli cene kruhu zvišati, a Nitti je moral iti. Sedaj bo morala prispevati država letno 14 —15 milijard. Dolga ima že dosedaj 120 milijard. V Albaniji je bila tepena, le črez Valono ima še protektorat. V Mali Aziji se ji bo enako godilo kakor v Albaniji, Libija pa je mesnica za italijanske bataljone. Država se nahaja v veliki krizi. Štrajkajo delavci, koloni (najemniki) se upirajo, železničarstvo, mornarstvo, vojaštvo se punta. Položaj ni rožnat. — V Parizu je dijak Rusten Aveni, Albanec, ustrelil albanskega diktatorja Essad pašo. Nemiri v Trstu. Arditi, ki so jih pripeljali iz Istre, so uprizorili nemire, nosili rdeče zastave in vsklikali ruskemu boljševiku Ljeninu. „Arditi“ so bivši kaznjenci, ki so jih izpustili in preoblekli v vojake. Streljali so. Nekaj je bilo ranjenih. Arditi bi morali oditi v Albanijo, kjer so bili Lahi tepeni. Avstrijska republika. Tlada odstopila. Dne 11. je odstopila avstrijska vlada. Predsednik Seitz je sprejel demisijo kabineta. Dr. Renner pa bo za enkrat še vodil s to vlado državne posle dalje. Dnevne vesti. Obisk regenta v Mariboru. Regent Aleksander pride 29. t. m. v Maribor. Iz Ljubljane se pripelje v avtomobilu ob 12. uri, na kar se bo vršil na Glavnem trgu slovesen sprejem. Po sprejemu bo v veliki dvorani „Narodnega doma" komers. Ob 6. uri popoldan se potem regent odpelje s posebnim vlakom v Zagreb. Tudi koroški Slovenci iz Podjune bomo v Mariboru pozdravili regenta in se mu bomo poklonili. Rožani pa pobite na Bled, kjer ga bosta v imenu ljudstva pozdravila poslanca Grafenauer in Smodej. Naši otroci v Ljubljani. Dne 11. t. m. je obiskala mladina iz Podgorja, Bistrice, Sveč, Podljubelja in iz Borovelj pod vodstvom dr. Fr. Mišiča Ljubljano. Na vseh postajah so jih pozdravljali otroci. V Ljubljani je koroško mladino sprejelo 7000 otrok iz ljubljanskih šol. Pozdravili so naše otroke učenec Julij Mikota in učenka Jelica Debeljakova, g. ravnatelj Glasbene Matice Hubad, magistratni ravnatelj dr. Zarnik. Zahvalili so se za pozdrav učenka Sablačanova, kmetski fant Ogris in učenka Ferjančičeva. S salezijansko godbo na čelu je korakala mladina v Ljubljano. V gledališču so predstavljali pravljico z godbo in petjem „Trnjulčica“. Otroci so bili črez vse zadovoljni. — 80 otrok je zvečer nastopilo pri koncertu Glasbene Matice in pelo koroške pesmi. Občinstvo je bilo zadovoljno. Otroci so odnesli iz naše prestolnice lepe spomine. Ta dan jim bo ostal živo v spominu celo življenje. Delavski shod ob Vrbskem Jezeru. Slov. kršč. soc. delavstvo je 13. t. m. priredilo ob Vrbskem jezeru shod z veselico. S posebnim vlakom se je pripeljalo 1500 delavcev iz Ljubljane, Gorenjskega in iz Roža. Ker je deževalo, je bila sv. maša v cerkvi v Vetrinju, pri kateri je krasno pel pevski zbor Ljubljane. Z godbami na čelu so odkorakali k Vrbskemu jezeru. Shoda se je udeležilo tudi obilo domačega ljudstva. Na zborovanju so govorili: Fr. Sušnik, Ivan Gostinčar, Kremžar in Žužek. Koroški delavec se bori proti nemškemu kapitalizmu in imperializmu. Krščanski delavec v družbi krščanskega kmeta bo tudi odslej nosil breme narodnega in socialnega osvobodilnega boja na Koroškem. Koroški Slovenci na orlovskem taboru v Mariboru. Pripravljalni odbor v Pliberku je že prvi teden razpečal 600 taborskih izkaznic. Na državni gimnaziji v Velikovcu se vršijo sprejemni izpiti v poletnem terminu v 1. razred dne 1. julija 1920. Vpisovanje se vrši 30- junija dopoldne in 1. julija od 8.—9. ure dopoldne. Prispevek za učila in mladinske igre znaša 12 kron. Učenci se naj oglasijo v spremstvu starišev ali njih namestnikov. Predloži se krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Starost, najmanj 10 let, dovršenih do konca leta 1920. Na državnem učiteljišču v Velikovcu se vršijo sprejemni izpiti v L letnik, dne 2. julija 1920. Začetek ob osmi uri dopoldne. Vpisovanje se vrši 1. julija od '10—12. ure dopoldan. Učenci pa se lahko oglasijo tudi že 30. junija 1920. Učenci in učenke, ki žele vstopiti v I. letnik, morajo biti ob začetku šolskega leta 15 let stari, telesno sposobni in nravno nepokvarjeni. Višji šolski svet lahko dovoli, da se sprejmejo učenci in učenke, ki so 14 in pol leta stari. K vpisovanju je prinesti seboj: a) Krstni list; b) zadnje šolsko izpričevalo; c) uradno izpričevalo o telesni sposobnosti, ki ga izda okrajni ali distriktni zdravnik. Sprejemni izpit obsega: veronauk, slo-venščino, zemljepisje in zgodovino, naravoslovje, prirodopis, računstvo, geometrijo in telovadbo za dečke. Izkazati se morajo, ali imajo posluh za petje. Učenke morajo predložiti tudi nekaj ročnih del, ki so jih same izgotovile. Iz slovenščine in računstva se vrši pismena in ustmena skušnja, iz drugih predmetov samo ustmena. Zahteva se snov 3. razreda meščanske šole. Slov. trg. šola (dvorazredna), ki šteje letos 7 oddelkov z 260 učenci, se s šolskim letom 1920/21 podržavi. Toča je napravila 9. junija 1920 precejšnjo škodo v Pokrčah, Mlinčah, Rikarji vesi, Sp. Troboju, Zg. Troboju in Malčapah. V cerkev v Kazazah je udarila dne 9. junija 1920 strela, poškodovala stolp, zid in tla v cerkvi. Škodo cenijo na 20.000 kron. Borovlje. Za živinozdravnika v I. čin. razredu je imenovan g. Josip Ran ter. Pliberk. Kanclist Pavel Kleber je na lastno prošnjo od okr. sodišča v Pliberku premeščen k okrožnemu sodišču v Maribor. Mežica. Namesto Antona Hribarja, ki se je kot član gerentskega sosveta v Mežici odpovedal, je imenovan za prisednika Janez HornbOk, župnik. Obenem so poleg sedanjih prisednikov imenovani za prisednike še Martin Komar, rudar tokraj Meže; Matej Novak, rudar v Podpeci; Aleš Tašl, rudar v Podpeci. Prisednik Avgust Cvikl se je preselil v Ljubljano. Dopisi. Velikovški okraj. v Škocijan, (Razno.) Hudoben človek, nemčur, katerega dela so hudobna in si ne upa na dan, ker ima slabo vest, je ponoči trosil po potih iz Celovca prinešene liste, polne raznih buda-losti in neslanih dovtipov. Pa naši zavedni ljudje, ko so jih k maši idoč pobirali, so smatrali to le za slabo šalo in jih še brali niso. Mi si mislimo tako, kakor oni gospodar v evangeliju, da pustimo oboje rasti do žetve, do glasovanja, tedaj bodo tudi ti zaslepljenci, kar jih je še, spoznali, da je ves njihov trud zaman. — 13. t. m. so naši fantje in dekleta ob obilni udeležbi uprizorili igro „Naša kri". Vsi igralci brez izjeme so dobro rešili svoje vloge, a ne moremo si kaj, da ne bi posebej omenili g. Mihaela Kačnika, ki je res mojstrsko in dovršno igral francoskega stotnika Renarda, da je njegov fini in gotovi nastop gledalce kar očaral. Pred predstavo so nam gg. kaplan Kovač, jurista Felacher in Urbanc v domači poljudni besedi razložili naš gospodarski in politični položaj in polomijo Avstrije. G. župnik Poljanec je pa v krepkih in prepričevalnih besedah bodril omahljivce, naj se ne dajo premotiti od plačanih hujskačev, da naj trdno zaupajo v našo pravično stvar. — Dne 15. t. m. smo pokopali ob obilni udeležbi vzorno članico naše Marijine družbe pd. Prajnikovo Tilko, katero je Bog po skoro triletni težki bolezni, katero je prenašala z res angeljsko potrpežljivostjo in vdanostjo, poklical k sebi. Ob grobu je g. župnik v poslovilnem govoru omenjal njeno na zunaj skromno in tiho življenje, pa toliko večjo njeno iskreno pravo pobožnost do nebeške Matere in najsvetejšega Srca. Naj uživa pri Bogu zasluženo plačilo! v Prevalje. Tu se množe vedno bolj tatvine. Pred kratkim je bilo pri belem dnevu ukradeno g. Stoparju 4000 kron, gdč. Kokaljevi 500 kron, neki drugi stranki čevlji in tako gre naprej. Ali se res proti temu ne da ničesar ukreniti? Poživljamo orožništvo, naj ima pazne oči na razne osebe, ki nič ne delajo, a vseeno dobro živd. — Tudi v narodnostnem oziru bi lahko poznali več ponosa. So ljudje, ki vedno zabavljajo čez nas in našo državo, mi pa smo tako pohlevni, da jim ne damo pravega odgovora. Treba bi bilo stopiti takim ljudem na prste, da bodo vedeli, kdo jih živi. Zapomnimo si, da „kdof zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". v Št. Jurij na Vinogradih. (Strela.) Na praznik preš v. Srca Jezusovega smo pokopali ob veliki udeležbi Franca in Engelberta Weifi-negger, 10 in 7 let stara šolarja, pd. Ferdjeva v Št Juriju. Dne 9. t. m., ob kaki 5. uri popoldne, je udarila strela v komaj osem metrov visoko lipo tik Fprdjeve kajže in ubila oba fanta, ki sta stala pod njo. Francel je bil na glavi, na prsih in nogah hudo ožgan ; Bertej pa je bil samo neznatno ranjen na licu. Ako pa bi strela treščila samo eno minuto prej, bi bila mrtva tudi mati, ki se je mudila pri fantih. Bog tolaži hudo prizadeto rodbino. Ganljivo je bilo, ja solze so nam porosile oči, ko so Šolarji iz Šmarjete pod vodstvom gg. učiteljev zapeli na grobu : Pomlad že prišla bo, K’ vaju na svet ne bo Ko bodo djali, V to črno zemljo. v Žitara vob. Ponosno je lahko tukajšnje «Žensko društvo" na uspeh, ki ga je doseglo v nedeljo, 13. t. m. s svojo veliko in bogato prireditvijo. Sicer so želi predstavitelji dramatične umetnosti že pri prireditvi v polni meri zasluženo pohvalo, vendar naj tudi širša javnost izvé, kaj zmore dobra volja in pa misel, podati narodu nekaj lepega — narodnega. Na sporedu je bila igra «Krivoprisežnik". Pred predstavo samo je domači g. župnik podal vsebino igre in v krepkih ter jedrnatih besedah pozival ljudstvo, naj ne priseže na dan plebiscita po krivem, češ, vsaka druga kriva prisega se more slej ali prej popraviti, samo ta, če bodo slovenski Korošci na dan glasovanja oddali svoje glasove za Nem. Avstrijo, je največja kriva prisega, katere ne bo mogoče nikdar več popraviti in bo vse krivoprisežnike grizla do konca njihovega življenja vest. Za njim nas je navdušil g. notar Zarnik iz Dobrle vesi, čigar govor bo ostal vsakemu izmed nas dobro v spominu. Drama, oziroma žaloigra «Krivoprisež-nik" se je predstavljala dovršeno. Vloge so bile v dobrih rokah in izvrstno naštudirane. Naslovno vlogo je imel domači g. nadučitelj Sokol. Tudi ostale vloge so bile dobro igrane. Režija in scenerija sta bili dobri — naraven je bil blesk — vse zasluga g. nadučitelja Sokola, ki je vodil vso prireditev in katerega prosimo, kakor tudi vse igralce in igralke, da nam kmalu zopet kaj lepega nudijo. — Pevske točke pa je pel pevski zbor «Narodne Čitalnice" v Dobrli vesi. ^ v Komel nad Pliberkom. Zadnjega maja se je razlegalo veselje iz Pistotnikove hiše po celem hribu Komelna. Pa zakaj tudi ne. Mladi Pistotnik je pripeljal na dom vrlo mlado ženko Amalijo Černič pd. Kotnikovo iz Cirkovč. Celo staremu Pistotnikovemu očetu je šlo veselje skozi srce ta dan, da so zapeli ono svojo: «Z nobenim purgarjam pa jaz ne tavšam . . .“ Obiskalo je nas Komelčane tudi več pliberških Slovencev, ki so nas razveselili z lepimi slovenskimi pesmimi. Mlademu paru kličemo: „Bodita srečna!" v Pliberk. (Poroka.) V pondeljek, dne 7. t. m. je stopila s svojim ženinom pred oltar v daljni Koprivni nekdanja predsednica ženskega odseka našega izobraževalnega društva Alojzija Vošank. Ob tej priliki je darovala društvu večjo vsoto denarja, za kar se ji blagajnik v imenu vseh društvenikov najprisrčneje zahvaljuje. Vsi člani in članice izobraževalnega društva voščimo svoji nekdanji predsednici vso srečo in blagoslov v novem stanu! v Šmarjeta nad Pliberkom. Zapustil nas je g. učitelj Derbuch. Ni se hotel ukloniti oblasti in naše otroke podučeveti v jugoslovanskem duhu. Boroveljski okraj. b Bistrica v Rožu. Posnemajte! Gospa Marija del Fabro darovala je 50 kron Jugoslovanski Matici kot del dobička od domače veselice. b Bilčovs. Krasen dan je bil za naš kraj praznik sv. Rešnjega Telesa. Bil je kakor vsako leto obhod s sv. Rešnjim Telesom, pa letos je bil ta obhod: obhod po svobodnem domačem polju. Udeležilo se ga je razen domačinov tudi veliko ljudi iz sosednjih župnij. Naša dekleta so spremila našega Zveličarja z venci na glavah. Nastopila je tudi tukajšnja požarna hramba. Kako milo domače je zvenelo pri obhodu slovensko povelje. Vsa čast članom požarne hrambe, ki so se obhoda v tako velikem številu udeležili. A čast tudi fantom in dekletom, ki so s svojo požrtvovalnostjo in s svojim delom pripomogli, da je zaplapolala ta dan na zvoniku domače cerkve ter na tukajšnji ljudski šoli slovenska trobojnica. S ponosom smo zrli na plapolajoče zastave, katere so vsakemu glasno klicale, da smo mi Bilčovčani trdni v prepričanju, da bodo te zastave na dan glasovanja plapolale še veličastneje nego danes, ker tedaj bodo tudi tisti morali priznati, da so Jugoslovani, katere je zastava na zvoniku malo v oči bodla. b Kotmara ves. (Visok obisk.) Due 14. junija 1920 sta prišla iz kajfnce Hudričev sin in Albin Lausegger iz Plajberga. Oba sta nemčurja, folksverovca, lenuha, potepuha in od Avstrije plačana agenta za našo občino. Pod pretvezo, da kupujeta jajca, obiščeta vse naše znane nemškutarje. Dobili so ju pri Nartovem Juriju. Oslov, ki poslušajo take fakine, seveda nikjer ne zmanjka. Sploh pa ne morejo nemčurji nič za to, če jim je Bog namesto pameti en otep slame porinil v glavo. Kar je pri nas nemčurjev, nobeden ni normalen, naj mu je potem že ime Peter, Šimen, Juri, Lizka ali Pepi. Verjamejo vse, kar jim kdo pravi od Nemcev in si potem šepečejo na uho. Kaj pa mislite po plebiscitu narediti? Ali ste že mislili kedaj na to? Mi že, to vam povemo, da že skrbimo zanaprej. b Borovlje. (Koroška deca v Ljubljani.) Komu izmed onih, ki so spremili našo deco dne 11. t. m. v belo Ljubljano, se ni orosilo oko ob bratskem sprejemu, katerega so nam priredili naši rojaki onkraj Karavank. Nihče si takega sprejema ni predstavljal. Sploh mi Korošci na kaj takega do sedaj nismo bili vajeni, ker vedno smo poznali le zaničevalne ter prezirljive poglede, nekdaj tako visoko letajočih, a sedaj tako nizko padlih Celovčanov. A srce Slovenije, bela Ljubljana, nam je pa pokazala čisto drugačno lice. Kar so nam storili ta dan bratje onkraj Karavank, ter posebno Ljubljančani, tega mi Korošci ne bomo nikdar pozabili. Kaj takega more le storiti brat za brata. Vsi, ki smo spremili naše otroke, smo bili ginjeni do solz, ko smo videli, kako se je naša deca po vseh kolodvorih navdušeno pozdravljala. To nam je jasen dokaz, da že v srcih naših otrok gori ogenj, kateri nas ogreva v skupni bratski ljubezni. In ta ogenj bratstva nam ne ugasi zloba celega pekla, Še manj pa obupno sikanje onih, ki so nam že nekdaj skušali ta ogenj pogasiti. Ker naša mladina je naš up in če je ta vzgojena v narodnem duhu, potem smo mi na svoj zarod lahko ponosni. Ponosno lahko dvignemo glave ter s trdno in krepko roko lahko posežemo v boj, da bo čimprej naš slednji brat otet iz tujega robstva, ker lahko smo uverjeni, da se nas bo naš zarod hvaležno spominjal, zavedajoč se, da smo mu mi priborili svobodo. Vam, bratje onstran Karavank, pa kličemo: «Prisrčna Vam hvala, za Vaš tako jasni dokaz, da nas ljubite kot brate. V imenu naših otrok Vam kličemo: Živeli!" Rožani. Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kaSljate? Imate nahod? — Dober prijatelj v takih hudih dneh Vam je Pellerjev Elza-fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Zagorski sok zoper kaSelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam Je pokvarila želodec? Fel-lerjeve prave Elža-kroglice ga spravijo v red! 6 Skatljio 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje! Evgen V. Feller, Stubica donja, Elza-trg St. 67, Hrvatska. B Gospodarstvo. 771 h V711H izraže sožalia. za mnogo- V aia. brojno ndeležbo pri pogrebu pokojnega gospoda Janeza Pečnika vlč. gosp. župniku Rieplnu za ginljiv nagrobni Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mih&lek. Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah, Cene žitu. Dne 11. junija je stala pšenica franke vagon Srem ali Banat boljše vrste 675 K (100 kg), koruza 480 K, otrobi 140 K. Naš gospodarski položaj. Finančni minister Kosta Stojanovič se je razgovarjal v Parizu z zastopnikom lista «Information". Dejal je: Da se je opomogel naš denar na svetovnem trgu, se imamo zahvaliti dobri letini in velikemu številu pitanih prašičev in drugih produktov, ki jih moremo ponuditi inozemstvu. Uverjeni smo, da bodo cene blagu začele pacati. Za prehrano doma imamo živil dovolj. Na svetovnem trgu bo dinar eden najdražjih denarjev. Uvažali pa se bodo le najpotrebnejši predmeti. Izvozili bomo dvakrat, trikrat več kakor uvozili. Zato bo dinar ohranil lepo vrednost. Poljedelski pridelki, posušeno sadje, meso, obdelan les in drugo, kar imamo odveč, cenijo na 4 milijarde. Kar pa potrebujemo iz tujine, je vredno 1 milijardo. Carina se bo plačevala v dinarjih. ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Dne 8. junija t. 1. se je vršil XX. redni občni zbor banke pod predsedanjem dr. Ivana Tavčarja ob udeležbi 48 delničarjev. Občnemu zboru je bila predložena bilanca za leto 1919., ki izkazuje K 3,059.687'86 čistega dobička. Občni zbor je sklenil izplačati za leto 1919., po-čenši s 15. junijem t. L, 5°/0 dividendo in 4°/0 superdividendo, to je 9% = 36 K na delnico (oziroma 18 kron za pol kupona), dodeliti K 597.166'65 rezervnim fondom, K 100.000 pokojninskemu zakladu, nakazati K 200.000 kot remuneracijo osobju in od ostanka, odštevši statutarne tantijeme itd. per K 222.116-66, prenesti K 265.404'55 na novi račun. Splošni promet za leto 1919. je znašal čez 12 milijard kron. Kakor je iz številk bilance razvidno, se je razširilo poslovanje tudi v 19. bilančnem letu v vseh oddelkih. Vloge so dosegle skoraj znesek 150 milijonov kron, poleg drugih upnikov v znesku 188 milijonov kron, kar pričuje o vedno rastočem zaupanju k tej najstarejši in naj večji banki v Sloveniji in eni prvih bank v naši državi sploh.Obsežni delokrog banke na polju trgovine in industrije zahteva vedno novo in večjo obratno glavnico in zato je bil soglasno sprejet predlog upravnega sveta k zvišanju delniške glavnice od 30 na 50 milijonov kron, tako da bodo dosegla lastna sredstva banke (glavnica in rezerve) okroglo 100 milijonov kron. Podrobnosti glede prevedbe tega novega zvišanja se objavijo v kratkem. — Nadalje se je naročilo upravnemu svetu izposlovati državno dovoljenje k nadaljuemu zvišanju delniške glavnice od 50 na 100 milijonov kron, kar bi sledilo šele pozneje. — Pri volitvah v upravni svet sta bila po redu izstopajoča člana gg. Josip Spitalsky in Alojzij Vodnik zopet izvoljena. Ko je bila iz vrst delničarjev predlagana zahvala upravi in osobju banke soglasno sprejeta, je zaključil predsednik zborovanje. -t-iisrnlea, Turednlscva» vKožentavra. V koš seveda, brez zamere. — Zitara vaa. Radi bi objavili cel dopis, dnevnik. Pozdravljeni ! Pozdra a nisi se lahko vsak prepriča, da so naša vina prvovrstna in da se nikjer ne kupi tako dobrih vin po nižjih cenah kakor pri vinski trgovini Oset & Cajnko v Slovenjgradcu. Bela In rdeča vina letnikov 1917, 1918 In 1919 vseh vrst v sodih in steklenicah na razpolago. v sodih in steklenicah vedno vsako množino v zalogi. ======== Brzojav: Oset Cajnko Slovenjgradec. Hočete obdržati enojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kožo? Hočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev? Uporabljajte Fellerjevo pravo „Elza“ obrazno, kožo obvarujočo pomado. Občudovali in zavidali Vas bodo! 1 lonček 9 K. St. III. močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K. Hočete imeti lepe, zdrave lase? Felleijeva prava «Elza^-Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj in prerano osi-venje. Zabrani plešo ! 1 lonček 9 K. St. III. 12 .K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K. Illlučijo Das kurja očesa? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin hitro in zanesljivo ! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože ! Mala škatljica 4 K, velika škatlja 6 K. Želite še kaj? Fellerjeve „Elza“-umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 škatlja 7 K. Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škatlja 6 K. Fellerjev men-tolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 Škatljica 4 K. Fellerjev Elza-fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalni 36 K. Najboljši parfum z najfinejSim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder drja. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. Močna francovka v steklenicah po 8 K in 29 K. Ovoj in poštnina posebej, a najceneje. — Evgen V. Feller, lekarnar, Stubloa donja, Elzatrg it. 67, Hrvatska. Mariborska eskomptna banka Glavni trg št. 141 pOdrUŽniOa Velikovec Glavni trg št. 141 Telefon štev. 7 (interurban). — Račun poitn. «ek. nrada SHS v Ljubljani it. 11.695. Centrala Maribor. Sprejema vlbge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanjn; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji. Podružnica izvršuje vse v banžno stroko spadajoie posle. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. Blagajna je odprta od 7*9. do 12. ure In od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Podružnica Murska Sobota. Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah. Delnišita glavnica in rezervni zaitlad: okroglo K 50,000.000. Dovoljuje vsakovrstne kredite po najugodnejših pogojih: Centrala v Ljubljani. Podružnice : Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in Maribor. SpFE]etnB vloge no knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst. Daje pojasnila -vsak čas brezplačno. ÉJ S jS z malim posestvom, na Koroškem ■ a I w želi kupiti. Ponudbe sprejme uprav- ništvo lista „Mir“, Prevalje, št. 29. £? za 11(1 Koroško Iščemo. Plača po do- CJwICSrjrt govora. — Zglasiti se je osebno v pisarni centrale Koroške gospodarske drnSbe v Ljubljani, skladišče »Balkan". Hočete dobro Najzanesljivejša ura je Suttner»jeva ura! Nikelnasta, jeklena, srebrna ali zlata nra, vsaka Vas bo zadovoljila! Tndi verižice, prstane in uhane, vsakovrstne darove in potrebščine, kakor: škarje, nože, priprave za britje, šibičnjake, diamante za rezanje stekla, doze za smodke in cigarete, zapestnice itd. Vse dobro in poceni najdete v ceniku firme H. Suttner, Ljubljana št. 977. = ovčjo volno plačuje najvišjo ceno edino-le J. Oswald, Velikovec, kavarna Spari. Zamenja pa za volno tudi razno blago za moške in ženske obleke in perilo. V zalogi Družbe su. Mohorja na Prevaljah je izšla knjiga : Šket - Podboj : X Slov. Sproch- und Obungsbuch v. 8. Auflage. Cena vez. 40 K. Agitirajte za „Mir“! u o £ § S a > (8 U O * » a s X Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov), tesan les (smrekov, jelkov, borov), okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen), bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej), drva (trda in mehka), stoječi les v gozdu, smrekovo skorjo Rupi vsako množino «DRAVA." lesna trgovska In industrijska družba z o. z. v Mariboru. X C •o NH * * D n &> < D) & Mariborska eskomptna banka, Vabilo na subskripcijo delnic. Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400‘— nominale pod sledečimi pogoji : 1. Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700-—. Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu. 2. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850’— novim delničarjem. 3. Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920. 4. Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu. 5. Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo 5°/o obresti do 30. junija 1920. 6. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od 1. do vštetega 30. junija 1920. 7. Dodelitev delnic si pridrži upravni svet. Upravni svet Mariborske eskomptne banke.